Slovenski organist na bojišču. Gospod Milan Bračklo, bivSi organist pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, pige: Predno nadaljujem svoie vrste, vas vse skupno srčno pozdravl]am. Ne vem popolnoma nič, ali ste še pri zdravju ali ne, ker c-eli Čas, ko sem na bojišču, od 26. avgusta, nisem več prejel od vas kot eno piamo. Hočem vam malo popisati, kako mi je kaj šlo do sedaj. Ko smo dospeli dne 26. avgusta do vasi S . . ., nas pozdravi naenkrat sovražni ogenj. Seveda smo začeli radovedno gledati, kaj to pomeni. Nismo verjeli, je-li resnica ali šala. Vendar smo se mi na to tudi takoj oglasili. Pri5el se je hud boj, ki je trajal celi dan. Bili smo sicer po številu slabi proti sovražniku, kajti Riis je bil trikrat močnejSi, ter zakopan do glave v mofine okope. Mi smo bili na ravnein polju. Kako se nam je godilo, vam ne morem popisati. Ta dan je bil res strašen. Dobil sem 4 krogle v tornistro, 2 pa v iedilno posodo in dve krogli sta mi1 razbili les na puški tako, da sem si moral poiskati dmgo. Proti večeru smo morali nazaj zopet v svoje že prej skopane okope. Tactn smo 3 dni željno pri'čakovali Rtisa. Nismo bili dolgo tam, Prišlo je povelje in smo po no6i odkorakali ne vem kam. Sedaj smo imeli nekaj po5itka in 8. s©ptembra ravno na praznik Marijin srao imeli sre5o. Sli smo 1 dan in 2 no6i in smo isti dan zopet trčili z Rusom skupaj. Naša stotnija je bila v rezervi. Hud boj se je pričel. Topovi so grmeli, šrapneli in granate nas pozdravljale in krogle so fr6ale, kakor da bi se vsula toča. Celi dan smo hodili do pasa po vodi. Okrog mene so padali tovariši drug za drugim. Seveda so bili vefiinoma ranjeni. Pa srefio sem imel ta dan. Saj sem se tudi priporočil med bojem Devici Mariji in varovala me je, da me ni zadela nobena krogla. Proti 3. uri popoldne smo dospeli sovražniku na 30 korakov blizu, Bilo naa je okrog 60 mož in g. stotnik. Tu smo se dajali do 5. ure zve6er. A glejte: naenkrat začno Rusi z belim roboem mahati, češ, da se ndajo. Ostalih 25—30 mož srno pograbili za puške, pa ,,hura!" In glejte, kar groza me je bila, ko zagledain tukaj na^nkrat Sez sto Rusov. Te smo ujeli. Ko pridemo ž njimi do vasi, jih je bilo zopet tam okrog 300. Ko ti zagledajo, da mi ženemo njih tovariše, so se nam tudi ti udali. Potem smo poslali 5 mož ž njimi. Mi smo se pa zopet podali v okope, skopane od Rusov in legli smo k počitku. Komaj zaspim, pride naenkrat naša kuhinja. Oh, to vam je bilo veselje! Knhano je bilo za 200 mož, a nas je bilo samo 20. Vsak si ie šel trikrat po juho in si vzel po dva hleba krnha. Vzeli smo si po 5 konzerv, tako, da smo imeli krušnjake prenapolnjene, — Spali smo dobro. Drugi dan smo šli zopet naprej in tu }G bil naš stotnik ranjen. Nesel sem ga nazaj ii. obvezal. Napočila je no6. Skrbelo me je radi g. sfotnika. Nisem vedel, kaj bi storil. Dva: vojaka ga neseva nazaj. Zvečer okrog 11. ure sva dospela do cilia. Sprem Ijate so naju krogle oeli čas. Bilo je strašno. Potensva šla zopet nazaj. Imeli smo počitek. Dne 11, septetabra smo zopet trčili z Rusi ter smo jih gnali, da je bilo veselje, Celih 6 dni smo tirali Ruse pred seboj. Ujeli smo dvakrat po 300 mož in uplenili 4 strojne puške in tako je šlo dalje. vedno z vefijim uspehom do 20. oktobra. Ta dan scm dobi kroglo v nogo in prehladil sem se ter prišel v bolnišnico, od koder pričakujom dopusta. Upam, da se kmalu vidimo. Srčno vas pozdravlja vaš udani Milan.