Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej. m t Z mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t jti Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Jugoslovanska ideja in Slovenci. — Socijalizem v Avstriji. — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Položaj na Koroškem. Razno. Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta. — Raznoterosti. — Podlistek: Moja smrt. 3ugoslooanska ideja in Slovenci. Dr. H. luma — Gorica. (Dalje.) VI. Iz dosedaj povedanih misli sledi odgovor na pričetkom stavljena vprašanja. Odgovor se podaja sam. Le v samopo-močiinv samozavesti je spas jugoslovanskih plemen. Le v lastnem delu se vdobi moč za vzdrževanje in za napredek. Sajje najeminentnejšebiolo-gično načelo to, da le energija ustvarja življenje, da le delo vstvari, razvije in krepi telo, um in voljo in da se le potom dela skrbi za naraščaj, za popolnitev in bodočnost. Politično, ekonomično in kulturno organizirana jugoslovanska plemena so mogočna skupina, ki ne potrebuje prav nikake zveze ni z Italijani, ni z Madžari, ki se nima bati navala oi germanskega, še manj pa ogrskega, italijanskega, rumunskega in grškega. Avstrijska država bi morala po svoji zgodovini, geografični legi in etnografični sestavi stremeti na Orijent in v to svrho vsestransko narodnostno in ekonomično vzgojiti in razviti jugoslovanska plemena. To priznava baron Chlu-mecky v knjigi „Oesterreich-Ungarn und Italien,“ rekoč: Die richtige Erkenntnis, dass wir *n den meisten Gebieten des Balkans sowie fast im ganzen Süden der Monarchie nur durch Anlehnung andenSlavismus einewirklichgesunde, uns (Oesterreich) grosse Perspektiven eröffnende Politik inaugurieren können (str. 242). Wenn die derzeitige Monarchie der Habsburger gewissen zentrifugalen Bestrebungen erfolgreich Einhalt gebieten will, so muss sie ihren Völkern nebst völliger Gleichberechtigung auf politischem Gebiete auch die wesentlichen Grundlagen ihres wirtschaftlichen Gedeihens und Fortkommens verbürgen, dem Schaffensgeiste und Erwerbs-fleisse der Untertanen neue, glückverheissende Bahnen eröffnen (str. 67). Da Avstrija te svoje svetovne misije ni izpolnjevala, ve vsakdo. Iz obnašanja avstrijskih državnikov in diplomatov pa sledi, da Avstrija te svoje misije tudi v bodočem tako hitro še ne spozna in ne uvidi. Avstrijski birokratizem povsod tlači in zavira razvoj slovanskih narodnosti, povsod usiljuje na odločilna vladna mesta nemške inteligente, pospešuje naval nemške in židovske trgovine in industrije med slovanskimi plemeni. Avstrija ne vidi še danes, kako koplje sama sebi grob, kako si odtujuje ona plemena, katera bi morala tvoriti nje veličino. Pritirala je že tako daleč, da so izgubila vero in zaupanje v nje vodstvo; da, razvilo se je celo sovraštvo do Avstrije. — Odpirati so začeli oči celo skromni Slovenci, ki so bili do sedaj v inteligenci in to posvetni in duhovski pokorni lakaji starokopitnežev avstrijskega režima. Kakor se narodna plemena hrvatsko in slovensko razvijata, tako tudi pričenjajo zastopniki teh četudi za sedaj le posamezni, uvidevati, da tako ne more in ne sme iti dalje. Podvreči se režimu Avstrije bi bilo toliko kakor podpisati narodnostno in ekonomično smrtno obsodbo sebi. Po avstrijskem režimu naprej pomeni, da Jugoslovani izginemo pod pritiskom germanskega [navala. Za Slovenci odtrga se kos za kosom jugoslo- vanskega telesa, katerega požre konečno Pan-germanija. Da se avstrijski zistem ne more v kratkem premeniti nam na korist, služi v dokaz šolstvo, v katerem se vzgaja naša deca v ger-manizatoričnem duhu, vsled česar izgubljajo tudi naši inteligenti svojo narodnostno jugoslovansko zavest. Ako avstrijska vlada nima moči, da prepreči germansko agitacijo pri justici in upravi, ako avstrijska vlada nima moči, da bi izposlovala Slovencem ljudsko šolstvo, ako ta avstrijska vlada ni dala Slovencem ni ene sred. šole in jim odreka slovensko vseučilišče, ako kolonizira naše kraje z nemškimi uradniki in podjetniki, potem nas pripravlja ta avstrijski zistem polagoma za narodno smrt. Življenske naše moči nam hoče pokvariti s tujo limfo, da nas zastrupljene napravi nesposobne za delo in boj. In naš narodni živelj naj služi na to biologičnim potom v svojih razpadkih za ojačanje nemškega tako kot so dali stari lužički in braniborski Slovani svojo kost in kri za ustvaritev krepkega pruskega naroda. Ako se branimo proti dosedanjemu avstrijskemu zistem u, si branimo življenje. Da pa avstrijski državniki ne vidijo, kam vodi narodnostna smrt Jugoslovanov tudi Avstrijo, je ravno fakt, da moramo jugoslovanska plemena pričeti misliti na-se samostojno in brez pogleda na Dunaj. Kar avstrijski režim previdno in polagoma pripravlja glede Slovencev, istrskih in dalmatinskih Hrvatov, to tira madžarski režim brezobzirno, očitno in machiavehstično glede Slovanov na svojem teritoriju. Kdor po rečenem in s pogledom na zgodovino, imajoč pred seboj biologičen razvoj madžarske rase, trdi, da je trajna in pristopna zveza z Ogrsko mogoča in koristna, je slep za vsak naraven razvoj jugoslovanskih plemen. Ogrska država sploh ne more obstojati drugače, nego, če obubožajo slovanska Koja smrt. Spisal E. Zola. (Dalje). „Prezgodaj prihajate,“ je zamrmrala mo-žem gospa Gabin, „postavite jo za posteljo !“ Koliko je neki bila ura? Okoli devetih. Torej krsta je že bila tukaj. In vkljub globoki üoöi, ki me je obdajala, sem jo videl določno Pred seboj: bila je čisto nova, deske komaj po-°blane . . . Moj Bog, moj Bog, ali je res že vse Pri kraju, ali me bodo res odnesli v tej črni *rugi, me zagrebli? Tačas me je doletelo še zadnje veselje; vkljub svoji slabosti in ugovorom starkinim mi le hotela Marjeta storiti zadnjo ljubav: Oblekla 016 je s skrbnostjo in nežnostjo kot sestra in 8°proga. Slutil sem, da sem zadnjikrat v njenih vsakem oblačilu, ki mi je je oblekla, morala, premagana od bolečine, pre-nehati s svojim delom, potem me je pritisnila ttase in me močila s svojimi solzami, ah, kako bi ji bil vrnil poljub in objem, bi ji za-hcal: Ne jokaj, preljuba, ne jokaj! — Ah, a bil vstanu premakniti se, in moral sem Potiti, da so delali z menoj kot z mrtvo 8tVarjo. *^an, pri Večkrat i< „Škoda, škoda za lepe stvari,“ je opomnila parkrat gospa Gabin in pomagala moji ženi. „Saj je vendar vse izgubljeno." „Pustite,“ je odgovorila Marjeta ihteč, „vzame naj s seboj najljepše, kar ima.“ Spoznal sem, da mi je dala obleko, ki sem jo nosil na dan poroke. Zelo skrbno je bila shranjena, in v Parizu sem jo hotel imeti samo ob posebno slavnostnih priložnostih. Ko je bila Marjeta gotova, je padla utrujena v naslanjač in slišal sem jo, da se je tiho jokala. Nenadoma sem zaslišal Simonov glas, moral je neslišno vstopiti. „So že spodaj,“ je zašepetal starki. „Prav,“ je odgovorila z istotako pridušenim glasom, „nič niso prišli prezgodaj, bolje je, da prej opravimo. Pokličite jih kar gor.“ Simon se je obotavljal. „Bojim se,“ je dejal .. . „bojim se, da bo uboga nesrečna gospa obupala." Zdelo se je, da starka premišljuje, čez nekaj časa je začela: „Slišite, gospod sosed, morate jo zlepa ali zgrda spraviti v mojo sobo. Tukaj ne sme ostati. Storiva ji le uslugo, ako je ne pustiva zraven. Bom že jaz gledala, da bo hitro vse preskrbljeno, kot bi trenil vse gotovo." Te besede so me zadele globoko v srce. In kako mi je šele bilo, ko sem slišal, da je Simon stopil k moji ženi, in se spoznal, da se bo razvnel sedaj strahovit boj. Simon je prosil, zaklinjal Marjeto, naj ne ostane v sobi. „Za Boga, prihranite si to nepotrebno bolečino," je prosil. „Ne, ne,“ je ponavljala uboga, izmučena žena zmirom znova, „ne, ne, ostati hočem pri njem do zadnjega. Ah, saj imam samo njega na svetu, in če njega ni več, sem čisto zapuščena, sama, sama!“ Gospa Gabin pa je zašepetala mlademu možu: „Pojdite no, primite jo in jo nesite ven!“ „Kaj, ali si bo ta tujec res upal vzeti mojo ženo v naročje?“ Tako je moralo biti, ker je Marjeta glasno zakričala. Tedaj me je zagrabila divja jeza, hotel sem se dvigniti in se z enim samim skokom vreči na nesramneža. Ali moji udje so ostali otrpli, imel nisem niti moči, da bi dvignil trepalnice, da bi videl, kaj se godi okoli mene. plemena, ki prebivajo na njenem teritoriju, jih raznarodi in njih sestavine porabi za lastno sintezo. Ogrski element se sestavlja danes v trgovini in industriji po Židu in v narodnostnem oziru po zmesi Slovakov, Rusinov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Rumunov, katere Ogri z naj-brezobzirnejšimi sredstvi asimilujojo sebi. Kdor je hodil po Ogrskem, ni vdobil skoraj nikjer kompaktnega naseljenja; od ene do druge vasi se menja slovaško, nemško, rumunsko in madžarsko pleme in jezik. Pod brutalnim nasiljem ogrskega državnega režima pa nikdo več ne upa priznavati svoje narodnosti in to tembolj, ker se ljudstvo izsesava po egoističnem, židovskem kapitalu. Dualizem 1867 v bivstvu izvršil se je v svrho raznarodovanja slovanskih plemen in nadvladje Nemcev v Cis-, Madjarov v Transleitaniji. Madjariziranje Reke najočitnejše kaže cilje tranleitanske države. Italija ima svoje naravne meje ob Adriji v Slovenskih Brdih in Soči. Pridobitev vzhodne slovonsko-brvatske obali po Italiji bi pomenilo toliko kakor pogin jugoslovanske ideje zavedno. Brez stika in to glavno stika z zapadom, brez razvoja pomorstva in trgovine preko Trsta in Dalmacije je Balkan za Slovane izgubljen. — Ostanejo ondi lahko male državice, suverene in navidezno samostojno kakor danes Črna gora, Srbija in Bolgarija, ali močna državna sila bo nemogoča. Italija bila je velika v Benečanski republiki in le-ta po slovensko-hrvatskem Primorju in Dalmaciji. I Genova, dasi na severo-zapadni obali sredozemskega morja, stremila je v Orijent in nje največja zopernica ni bila ni sosedna Francoska, ni španska ob isti obali, ampak Benečanska ob Adriji. Ko je Benečanska izgubila vzhodno Adrijo, prestala je nje državna sila in danes je mrtva točka nove Italije ter je oddala vso nekdanjo gospodarsko svojo moč Lombardiji in Liguriji. Nemška ne dotika direktno Jugoslovanov. Njen vpliv na nje čuti se pa v avstrijskem sistemu. Nemčijo sedaj in bodo še dolgo zavirale Anglija, Francija in Zjedinjene države od zapada; Rusija je narodnostno in versko prekom-paktna, da bi se je Nemčija lotila. Zato čuti, da ima svojo bodočnost le preko neskladne avstrijske države in razcepljenih podunajskih in balkanskih narodov. Nastavila je svoje moči v Mali Aziji — Bagdadska železnica je nemška. Orijent, Azija je toraj nje cilj, videč, da proti Angliji, Franciji in Rusiji ne more. Šovinizem avstrijskih Nemcev, po dobri polovici, čeških in slovenskih renegatov in janičarjev, zaslepljenost in antipatije proti vsemu slovanskemu merodajnih krogov — odpira nem. trgovini, industriji in politiki pot preko Avstrijo in Balkana do prednje Azije. (Dalje prihodnjie.) Boj je trajal dalje, moja žena seje oprijela mize, stola in ihtela; .0, pri Bogu, pustite me, prosim, prosim, izpustite me, jaz nočem, nočem —" Moral jo je trdno zagrabiti, ker je še samo vzdihovala kot otrok. Odnesel jo je . . . njeno ihtenje je zamrlo . . . nisem je več slišal ... in zdaj sem si z grozo predstavljal, kako jo je veliki, močni mladenič ne^el visoko na svojih rokah, kako je počivala na njegovih širokih prsih izmučena, uničena, na njegovem vratu se tiho jokala, in da mu bo morala odslej povsod slediti, kamor bi jo hotel nesti, peljati. „To je bilo težavno delo,“ je mrmrala starka, „in sedaj hitro, dokler je zrak čist." In šla je proti vratom. Mene pa je zgrabila divja ljubosumnost. Občutil sem to, da so nasilno odstranili mojo ženo, kot ostuden rop. četudi nisem od predvčeraj nič več videl Marjete, pa sem jo vsaj slišal, sem se zavedal njene navzočnosti, zdaj je bilo vse končano, zdaj mi je bila ugrabljena, ukradena, nek tujec se je vrinil med njo in mene, mi jo vzel, še predno sem ležal v zemlji 1 Soeijalizem v Avstriji. čim je bil znan končni izid državnozborskih volitev v Avstriji, je začelo skrbeti državnika za bodočnost monarhije, videč, kako je doslej čisto neznatno število socijalno-demo-kratskih zastopnikov v državnem zboru (11) narastlo na močno skupino 87 poslancev. Soc. demokratsko vodstvo na Dunaju je bilo samo od mogočnih vspehov svoje stranke tako presenečeno kot ves ostali svet. Nadejali so se samo kakih 30 do 40 mandatov, zlasti na Češkem niso niti od daleč upali na tako bogato žetev. Tam so prodrli socijalisti, ki so jih postavili samo kot števne kandidate. In zato ne bo lahko socijal. demokratsko skupino, ki obstoji iz novih in neznanih elementov držati skupaj. Veliko število socijal. demokratskih po-poslancev je tudi cesarja jako presenetilo, ter se je o tem posvetoval z min. predsednikom, bar. Bečkom, ki je zagotovljal cesarja, da avstrijska socij. demokracija ni revolucijonarna in vkljub svojemu številu ne bo delala težkoč pri votiranju državnih potrebščin ter bo vrhu tega držala v „šahu“ pretirane zahteve narodnostnih strank v bodočem zasedanju državnega zbora. Minister Beck je prepričan, da se ima za socij. demokrate tako povoljni izid držav, volitev pripisati največ velikim sporom, ki vladajo med meščanskimi in narodnostnimi strankami. V nekoliko je to istinito, vendar glavni povod ojačanja socijalno-demokratske ideje je vendar dobra organizacija in novi volilni red. O svoji moči in veljavi piše dobesedno osrednje glasilo avstrijske soc. dem., dunajska „ Arbeiterztg.“ : „Socijalna demokracija predstavlja v avstrijskem svetu nekaj novega, česar še ni bilo tukaj; namreč gibanje, stranko, ki obsega vse narode, združuje v vseh narodih pristaše v isti smeri mišljenja in čutenja. Ona je prva državna stranka, zastave njene zmage vihrajo v černo-vicah in v Inomostu, v Pragi in v Trstu, prva, ki oznanja svoje izpovedanje v vseh osmih državnih jezikih.“ Socijalno demokratske ideje nahajajo simpatije tudi pri narodnih elementih, v kolikor niso samo sredstvo nam sovražne politike, ki jih izrablja na škodo narodne ideje, ki se baš pri nas nahaja na celi progi narodne samoobrano v obupni borbi proti močnim, bogatim tujim elementom. V koliko so socijalno-demokratske ideje sredstvo nam sovražne politike, vidimo na jasen način na Koroškem, kjer je bil v Velikovškem okraju s socijal. demokratskimi glasovi izbran nemški nacijonalec, zastopnik korupcijskega sistema, krvosesne politike, ki davi in duši slovenski narod na Koroškem. V koliko da so socijalno-demokratske ideje sredstvo nam sovražne politike, vidimo v Istri, kjer je bil najhujši zatiralec in trinog hrvatskih siromakov, lahon, Rizzi, izvoljen samo s pomočjo socij. demokracije. Teh črnih madežev ne more opravičiti vodstvo socijal. demokratske In zdaj je bila sama ž njim v sosednji sobi, tolažil jo je, si morda celo upal jo poljubiti! Vrata so se odprla nanovo, zaslišali so se težki koraki. „Hitro, hitro,“ je opominjala gospa Gabin „hitro, predno pride mlada gospa nazaj.“ Rekla je to ljudem, ki so nanovo vstopili; odgovorili so samo z nerazločnimi glasovi. — „Jaz nisem sorodnica.“ je razlagala dalje starka, „jaz sem samo soseda. In nimam prav nič od tega, in sem se zavzela zanje samo iz gole dobrosrčnosti. Zabava to ni. Prečula sem vso noč in proti štirim je postalo občutno mraz. Na, saj pravim, jaz sem neumna, le predobra sem.“ Starka je blebetala neprestano, a neznanci so potegnili krsto na sredo sobo. O, razumel sem! Sedaj je bilo končano, sedaj sem bil obsojen, ker se še nisem vzbudil! Moje misli so izgubile svojo jasnost, bilo mi je, kot bi se valil črn dim nad menoj in me popolnoma zagrinjal. Neskončna utrujenost me je prevzela, in občutil sem skoraj kot neko olajšavo, da nisem ničesar več pričakoval, ne upal. stranke v Avstriji, še manj pa more to izdajalsko in neznačajno početje svojih sodrugov zagovarjati jugoslovanska socij. demokracija. V interesu njihove ideje in njihove organizacije po Slovenskem bi bilo potrebno, da tudi oni obsodijo to krivico, ki se je zgodila ponižanemu, demokratskemu narodu na Koroškem in v Istri. Slovenski socij. demokrati bi morali po vzgledu čeških vsprejeti celoten slovenski narodni program, ker so vse naše zahteve obupen krik tlačenega naroda po enakopravnosti in pravici. V koliko se čutijo del slovenskega naroda, pa kažejo s svojim brezprimernim cinizmom, s katerim zagovarjajo taktiko koroških in istrskih sodrugov, ki so na strani buržoazije poteptali svoja načela. V koliko so se tekom svojega obstoja prilagodili našemu narodu, to vidimo na eklatanten način na teh dveh slučajih, in zato jih je upravičeno ves narod enodušno pahnil od sebe. Kako drugače so nastopili češki socijalni demokratje! „Narod smo mi!“ S to ponosno devizo so šli v volilni boj, ki so ga zmagovito prestali. Vgrabili so velik del mandatov Mla-dočehom, ali z mandati so prevzeli tudi skoro vso njihovo dedščino, vse narodne, politične in državnopravne zahteve. Češka socijalno demokratična stranka je narodna stranka kot vse ostale češke stranke. Njej narodna vprašanja nele niso vseeno, temveč se čuti v prvi vrsti poklicano, da jih reši in se zaveže za to češkemu narodu; gotovo ima velik del svojih vspehov zahvaliti vprav temu dejstvu. Češka socijalna demokracija nele da ni izpustila najmanjšega češkega postulata, hoče napraviti celo iz novega parlamenta ustavo-da jalni parlament, t. j. ne samo zakonov, tudi novo ustavo mora dati Avstriji: Monarhija se ima spremeniti v „federacijo (zvezo) svobodnih narodov!“ Vsled burnih narodnih zahtev čeških so-cijalistov bi bilo kmalu prišlo že pred volitvami do notranjega razdora v avstr. soc. demokraciji, češki socijalisti na Dunaju so zahtevali zase enega obeh mandatov v dunajskem okraju Favoriten in nemški sodrugi so jim to zahtevo odbili. Vsled tega in iz drugih vzrokov vlada med njimi ostra napetost, vodja čeških, dr. Nemec, in vodja nemških socijal. demokratov dr. Adler, se nahajata v resnem nasprotstvu, ki meji že na načelne diference. Vsi znaki kažejo, da se soc. demokratski tabor morda že v kratkem razcepi. Soc. demokr. stranka v parlamentu bo takšna, da bo morala računati ž njo vsaka vlada, a bo morala tudi sama računati z veliko odgovornostjo, ki bo ležala na njej. Prezgodaj bi bilo prejudicirati razvoj političnih dogodkov v Avstriji, ali, da je ta doba izza 1. 1848. morda najvažneja, o tem je na čistem tudi soc. dem. vodstvo. „Z lesom pa niso štedili,“ je rekel zamolklo eden možakov, „krsta je mnogo predolga.“ „Tim bolje," se je šalil drugi, „bo imel vsaj zložno v njej.“ Jaz nisem bil težak, in čestitali so si, ker moja teža ni bila velika, zakaj morali so me nesti dol iz tretjega nadstropja. Ko so me prijeli za rame in za noge, da me vzdignejo iz postelje, se je zaslišal srditi glas gospe Gabin : „Presneta tiča, povsod mora imeti svoj nos . . . Ali mi ne greš! Te bom že naučila, kukati pri vratih!“ Dede je pač vrata napol odprla in pomolila svojo kodrasto glavo noter. Hotela je videti, kako polagajo gospoda v zaboj ; ali tedaj sta tlesknili dve močni klofuti, ki jima je sledilo glasno ihtenje. Mati pa je stopila zopet nazaj od vrat in je pravila možakom, ki so me polagali v krsto, o svoji hčerki. „Deset let je stara in tako radovedna. Ne tepem je zmirom, ali slušati me mora.“ „O," je odgovoril eden možakov, „vsa majhna dekleta so takšna, če imajo kje mrliča v hiši, tako lazijo zmirom radovedno okoli kot mačke.“ Končno se nadejamo, da bodo socijalisti v novem zasedanju državnega zbora branili pravične zahteve Slovencev in drugih Slovanov, in oni jim bodo gotovo vračali milo za drago. Po vsem tem nam ne more biti in nam ni neugodno, da socijalno-demokratska stranka prihaja v tako častnem številu v novi državni zbor. Slovenski ideji, ki je demokratska do mozga, more to biti samo na korist. Politični pregled. Državni zbor je sklican na pondeljek dne 17. junija. Cesar bo imel svoj prestolni govor dne 18. Ogrsko. Weckerlejevo ministrstvo ne more nikakor skleniti avstro-ogrske nagodbe. Slabe ure mu provzroča tudi narodnostno vprašanje, ki postaja čimdalje mogočnejše. Soc. demokracija se oglaša čim glasneje ter zahteva, da se končno odpro delavstvu vrata v budimpeštanski parlament. K temu pa se je pridružil še hrvatsko-ogrski spor. V neodvisni stranki, ki je vladna stranka, vlada velika nezadovoljnost, ker sedanje ministrstvo ni doseglo nobenega vspeha na državnopravnom polju. Od ministra Andrassyja izdelane ustavne garancije, ki imajo namen okrepiti vladno kliko, niso prejele cesarjeve predsankcije. Cesar vztraja na stališču, da izvedi vlada najprej splošno volilno pravico, in na nje podlagi izvoljeni parlament naj šele rešuje ustavne garancije. Izid državnozborskih volitev v Avstriji: Najmočneja stranka v državnem zboru bodo soc. demokratje z 87 poslanci (prej samo 11), za njimi pridejo nemški krščanski socijalisti s 67 poslanci (prej 26). Od drugih nemških strank je „Volkspartei“ izgubila skoro polovico mandatov; zdaj jih ima le 24 (prej 46). Mladočehov je le 21 izvoljenih (prej 45), češki agrarci so narastli od 5 poslancev na 25, češki klerikalci od 2 na 19. Vseh Čehov je 107. Italijanski liberalci so padli od 12 na 4. Izvoljenih je brez Galicije 201 slovanski poslanec. Nemci imajo 282 mandatov, od teh je 49 socijal-demokratskih. Italijani so dobili 8 mandatov na Tirolskem, 8 na Goriškem, 3 v Istri in 4 v Trstu (socijal. demokr.) — Klerikalci bodo v novem državnem zboru brez Poljakov imeli kakih 156 poslancev. — Že sedaj se živo dela med strankami, da si ustanovijo velike klube. V takšen češki klub bi imeli stopiti vsi češki poslanci (84), izvzemši 23 soc. demokratov. — Nemške prostomiselne stranke nameravajo ustanoviti skupen klub, v kateri bi vstopili nemški naprednjaki, člani ljudske stranke, agrarci in „Freialldeutsche“ (Vsenemci pod Wolfovim vodstvom). Vendar nastajajo velike težkoče. Imeli bi skupno okrog 80 čanov. Črna gora. „Konštitucijonalni“ knez, gospodar Nikola je bajko o črnogorski ustavi temeljito uničil. Že pred mesecem je odstopilo narodno ministrstvo. Knežje poveril vlado zopet svojim lizunom, ki so uvedli zopet stari način vladanja. To novo ministrstvo je dalo nedavno po vojakih razdejali tiskarno opozicijonalnega lista „Narodna misel" v Nikšiču in je onemogočilo vsak opozicijonalen list. Vlada je zagnala v ječe in pregnala vse, kar svobodno misli, in sedaj vlada zopet mir in red v Črni gori. Volitve v Galiciji so končane. Vseh poslancev za Galicijo je 106, od teh pripada 54 poljskemu kolu, 15 poljski ljudski stranki, 7 soc. demokratom, 27 Malorusom, 3 Židom. — Končni uspeh je za plemiče in protiljudsko poljsko kolo ugodnejši, nego so upali pred volitvami, ko je trla velika obupanost to staro, gospodujočo kliko. Med izvoljenci je mnogo takih, ki ne znajo nemški in niso za nobeno parlamentarno delo. Na Portugalskem je izbruhnila usodna kriza. Listi prinašajo škandalozne dogodke iz življenja kraljevske rodbine, zlasti kralja Karlosa in njegovega brata. Splošna sodba je, da Portugalci spode svojega kralja. Rusija. Iz Peterburga poročajo, da je izginilo vsako upanje, da bi se mogla vzdržati duma. Doslej je minister predsednik Stolypin najodločneje zagovarjal obstoj dume napram drugim ministrom, ali sedaj je tudi on došel do prepričanja, da ni od sedanje dume pričakovati treznega in resnega dela. Razpust je menda že sklenjena stvar, ker je vlada že vse pripravila za ta slučaj. Naznanja že tudi, da bo novoizvoljena duma sklicana na dan 2. decem. da s tem nekoliko pomiri razburjeno javnost. Štajersko. Iz Celja. Časi se spreminjajo in mi v njih, tako se glasi stari latinski pregovor. In da ta pregovor tudi za Celje velja — namreč za „nemško“ Celje, je samoobsebi umevno. Spo-I minjam se, da sem pred leti enkrat zašel v gostilno „k angelju“ — namreč k „nemškemu." Zbrane so bile tam „nemške“ kapacitete; nad njimi je visela Bismarckova slika z nemškimi trakovi. Pivski duh jih je prešinjal, ki so bili tam. Za moj pohleven pozdrav se še zmenili niso, prezirali so me očitno. Odkuril sem jo koj takrat, in ni mi več prišlo na misel, da bi še enkrat šel tja. Pa glej, čez sedem let vse prav pride. Ali vam ne dobim pred par dnevi povabilo, na eni strani nemško, na drugi slovensko, v katerem me vabi novi gostilničar v svojo gostilno. Ali je kaj enakega v Celju še sploh mogoče? Da — mogoče je, in vse hoče, da se bližajo za Slovence boljši časi. — Gostilničarji imajo veliko škode radi gostilne v nemški hiši. Vse leze v „Deutsches Haus," a drugi „nemški" gostilničarji imajo dosti prostega prostora in radi tega vabijo Slovence — še celo v slovenščini, kar pri nas sedaj ni bila navada. — In „Vahtarca“ celo molči?! Ja, denar vsakemu diši, Ležal sem zložno stegnjen v krsti in bi mislil, da sem še v postelji, da se ni moja leva roka preveč tiščala stranice. Vsled svoje male postave sem imel res zadosti prostora, kot so rekli možaki. „Počakajte še malo,“ je rekla gospa Gabin, „obljubila sem gospe, da mu dam blazino pod glavo.“ Možem pa se je mudilo, in so nejevoljni stlačili blazino noter, ko so me robato zgrabili. Eden od njih je iskal povsod kladva in je klel, k0r ga ni mogel najti; svojega je pozabil spo-dsj in je moral iti zdaj dol po treh stopnicah. Položili so pokrov na krsto, in začutil 8em, da me je pretreslo po vsemu telesu, ko ko sta dva doneča udarca s kladvom zabila prvi žebelj — — — Zdaj je bilo končano moje življenje. Sledili so žeblji drug drugemu in kladva so pela v taktu. Bilo je, kakor bi branjevci zabijali zaboj suhega sadja, tako ravnodušno so opravljali delavci svoj posel. Pokrov je bil zabit, m šum sveta je mogel samo pridušeno, zmešano prodreti do mene, ali tako čudno odmevajoč, kot da se je smrekova krsta spremenila v resonančno dno. Zadnje besede, ki sem jih še zaslišal v sobi, so bile stare sosede, ki je rekla: „Pojdite le počasi dol in pazite, v drugem nadstropju ni ograja posebno trdna.“ Odnesli so me in tedaj sem imel čut, kot da sem na divje razburkanem morju. Od tega trenotka dalje so moji spomini samo zelo nejasni, vendar se spominjam, da sem se ukvarjal z eno edino mislijo, s zelo topo mislijo, skušal sem si namreč natanko predstaviti pot, po kateri smo so odpravili. V Parizu nisem poznal nobene ceste, nisem vedel, kje leže velika pokopališča, ki sem jih slišal prej pogosto imenovati, in vendar sem osredotočil z vsem naporom zadnji ostanek mojega razuma na to, da bi vedel, če smo se obrnili na levo ali na desno. Mrliški voz se je tresel in ropotal po tlaku, in hreščanje voz, cepetanje pešcev okoli mene je odmevalo v moji krsti in povzročilo zmeden hrušč. Najprej mi je bila pot, po kateri smo zavili, dosti jasna; vedno sem vedel, če je šlo nadesno ali nalevo, vozili smo se v koraku, potem smo se ustavili — — spoznal sem, da smo pred cerkvijo; ko pa se je sprevod začel znova pomikati, sem izgubil čeravno je slovenski. V „nemške“ gostilne pa ne bodemo zahajali, čeravno nam pošiljajo slovenska vabila. Imamo dovolj svojih gostiln. — Ravno pred par tedni je naš narodni mesar Stelcer odprl novo gostilno na Graški cesti, v kateri dobimo dobro vino, sveže pivo in izvrstna jedila. Zahajajmo le k narodnim, zanesljivim ljudem, ki nas tudi v naši narodni borbi podpirajo, ne pa k omahljivcem, ki nas le takrat vidijo, ako jim nosimo denar, a takrat, ko so volitve, pa ostanejo doma ali pa nasprotno volijo. Zapomnijo naj si to tudi gospodje častilci hotela pri pošti. Sin tega hotelirja je očitno pokazal, kako mrzi Slovence in naši še zahajajo tja! Sami si pljujete v obraz! Penin. „Narodna stranka“ na Štajerskem je sklicala 26. maja glavni zbor svojih zaupnikov v Celje, da se posvetujejo o nalogah bodočnosti. Dr. Božič je povdarjal, da sme Nar. stranka pri vztrajnem delu upati, da bo v doglednem času zmagala na celi črti. Da pa se to doseže, treba začeti z mirnim, treznim, premišljenim in vztrajnim organizatoričnim in podrobnim gospodarskim delom. Drug govornik je posebej povdarjal, naj se deluje kakor doslej v demokratskem ljudskem duhu. Zbor je sprejel tri resolucije, prva se glasi: „Največjo važnost polaga glavni zbor za bližnjo prihodnjost na podrobno delovanje okrajnih in krajnih odborov, ki se naj potrebam primerno preustroje in dopolnijo. Vsa pozornost se naj posveti v prvi vrsti gospodarskim in socijalnim vprašanjem. — Delo stranke na gospodarskem polju pa ne bodi nikdar strankarsko, ampak ustrezaj strogo resničnim in časovnim potrebam." Iz Noveštifte. Novaštiftna občina je precej oddaljena od prometa, in zato tudi tiči še mnogo občanov v temi nevednosti in nerazsodnosti. V dokaz temu je zadnja volitev državnega poslanca. Pritisk od strani duhovščine je bil silovit, zakaj ni jim bila prehuda pot do najvišjega gorskega kmeta, nagovarjat, naj gre volit. In res je prišlo na volišče vse, kar leze in gre. Volila je večina tistega kandidata, katerega jej je župnik priporočal, ker drugače bi bila seveda vera v nevarnosti. V našem kraju duhovniki za izobrazbo ljudstva ničesar ne store, ob času volitev pa pridno glasovnice popisujejo. Kmetje tožijo o slabih časih. Marsikateri je rekel, če bi kmet imel kaj govoriti pri postavodaji, potem bi nastopili boljši časi zanj; zdaj naenkrat pa se da večina od nas preslepiti, in rajši voli profesorja kakor kmeta, ki lahko kot poslanec pri postavodaji govori. Tu se vidi, da sami nočemo nič misliti. Torej kmetje, kedaj bomo vendar enkrat samostojni postali? Glas slov. akademične mladine. Na I. izvanrednom občnem zboru akad. tehn. društva „Triglav“ v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih je poslal slovenski narod v državni zbor, — naj pripadajo tej ali oni stranki — da vresničijo v zvezi s slovansko večino upravičeno zahtevo sloven- vsako smer; zvonenje zvonov mi je povedalo, kadar smo prišli do kake cerkve, in po rahlejšem, tišjem ropotanju voza sem spoznal, ako smo bili na sprehajališču. Bil sem kot kak obsojenec na smrt, ki je, predno pride na morišče, že bolj mrtev kot živ. Mrliški voz je obstal, vzdignili so me ven. Po onemelem hrušču sem spoznal, da smo prišli na samoten kraj, pod drevesi, široko nebo nad seboj. Nekaj ljudi je moralo iti za sprevodom, Simon in nekaj drugih hišnih prebivalcev, ker je prihajal šepet in nerazločno šuštenje do mene, Tudi psalme sem slišal peti: Nek duhovnik je opravljal latinske molitve. Dve minuti je moralo trajati stopicanje okoli mene, ker nenadoma sem začutil, kako me pogrezajo, vrvi so se drgnile ob krsto kot loki in so votlo donele kot bučeče basovske strune. To je bil konec. Strahovit tresk, ki je zagromel kot strel iz topa, je pretresel mojo glavo, drugega še močnejšega sem začutil na nogah, in tretji, najhujši, mi je zagromel s tako silo na telo, da sem menil, da se je krsta posredi razklala nadvoje. — In izgubil sem zavest. (Dalje prih.) skega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi pogoj vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. Akademiki stavijo to zahtevo kot bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti „gost“ na tujih tleh. — Narodna trgovina v Slovenjem gradcu. Trgovca gg. Druškovič in Valenčak sta otvorila v .Narodnem domu“ v Slovenjem gradcn trgovino z mešanim blagom. To je edina res narodna trgovina v tem mestecu. Slovenci, podpirajte svojce ! Cesarja je volil. Pri Sv. Trojici v Halozah je nek volilec napisal na glasovnico: „Svitli cesar“. Vidi se, da tudi na Slovenskem pričakuje nepoučeni volilec rešitve od svetlega cesarja, in ne samo v Galiciji, kjer je v Va-dovicah 42 kmetov oddalo svoje glasovnice na ime „cesar Franc Jožef.“ Ak. tehn. društvo „Triglav* v Gradcu priredi dne 8. junija t. 1. Gregorčičevo slavnost v prid Gregorčičevem spomeniku. Iz posebne prijaznosti sodeluje pevski zbor graških Slovenk, dalje gospica I. Mikolič (sopran), gospica Pia Sivka, gica. Marica Veršec (glasovir) in gospodje dr. Bela Štuhec (bariton), E. Vargazon (tenor) in E. Srebre (gosli). Koroško. foložaj na Koroškem. Končana je huda borba, in čas je, da tudi glede Koroške sklenemo bilance in premotrimo na podlagi volilnih rezultatov položaj. Predvsem nas zanima t. zv. slovenski volilni okraj. Izid volitev v tem okraju je iznenadil tako Slovence, kakor nasprotnike, ki so se še pred kratkim širokoustili, kako hočejo „pobeliti“ tudi ta okraj. Vendar tokrat jim je korenito prečrtala račun ljudska volja. Trdno sklenjene, do zadnjega moža organizirane vrste slov. volilcev so jim vzele za vselej up priti še kedaj v tem okraju do veljave. Ali koliko truda in napornega dela je stala ta zmaga slovenske voditelje, pričajo najzgovornejše številke. Poprečno se je udeležilo volitve 83%> naj večjo udeleži te v, 96% izkazuje občina Žitaravas. Kdor vpošteva, kako obsežne so nekatere občine in da so posebno v južnih, goratih delih okraja imeli volilci celo do 5 ur daleč na volišče (ponekod še v snegu), da se nahaja dalje mnogo volilcev v tujini zaradi zaslužka, zopet drugi, da se radi bolehnosti in starosti niso mogli odpraviti na oddaljeno volišče, kdor končno upošteva, da se je volitev vršila na delavnik, v času, ko se začenjajo najnujnejša dela na polju, ta si more ustvariti približno sodbo o politični zavednosti ljudstva tega okraja. Res je sicer, da se je proti 4668 slovenskim glasovom postavilo 3517 protina-rodnih, in da to število zaradi silno razvijajoče industrije še naraste, ali pri tem je zopet treba upoštevati, da se je to število doseglo s skrajnim terorizmom in pritiskom na slovenske vo-lilce in da se s probujo ljudstva in s pospeševanjem kmetijstva da število slov. glasov še povzdigniti. Torej led je prebit, koroški Slovenci imajo svojega oficijelnoga zastopnika, od katerega pričakujejo, da jim pripomore do enakopravnosti predvsem v šoli in uradih in do blagostanja na gospodarskem polju. Ne manj sijajen in v mnogem oziru še bolj poučen je izid volitev v okraju Velikovec-Staridvor-Svinec, v katerem bi imela biti dobra tretjina Slovencev majorizirana od Nemcev. Česar so se Nemci najmanj nadejali, ko so slikali Slovencem pošast „Kampfmandata“ za slov. volilni okraj pred oči, to imajo sedaj na lastnem vratu. Kajti Slovenec in nemškonacijonalec sta se v tem okraju kosala v ožji volitvi, razlika pri prvi volitvi oddanih glasov znaša samo 100. Torej je to „Kampfmandat“ najhujše sorte, ali manjka tu one politične zavednosti, katero smo opazili v slov. volil, okraju, kajti volitev se je udeležilo samo 72%, pri ožjih volitvah celo manj. Manjka pa še na slovenski strani tudi prav krvavo ljudske probujenosti, kajti izid volitev v nekaterih po prebivalstvu slovenskih občinah je naravnost sramoten (v Tinjah za Slovenca oddanih samo 7’5% glasov, v Važen- bergu 28%) in skoraj vse slovenske občine izkazujejo znatno število protislovenskih glasov. Tukaj je torej treba iti na delo in vzbuditi tako politično, kakor narodno zavednost. Da bi delo ne bilo brezuspešno, kaže dejstvo, da se je že pri ožjih volitvah dalo dobiti za slovenskega kandidata 350 glasov več kakor pri prvih. V drugih okrajih pa so Slovenci že kar od začetka izročeni mesarskemu nožu najlju-tejših sovražnikov. Nikdar jim ne bo usojeno izvoliti si iz svoje srede po svojem najboljšem prepričanju moža, ki bi jih zagovarjal in zastopal na najvišem mestu. Na stežaj so odprti njih kraji tujim priganjačem, kteri snubijo za njih naklonjenost v tujem jeziku in se kosajo v tem, kdo dela spretnejše in vratolomnejše politične kozle na slov. tleh. Ali kar je pri tem še najhujše, morajo Slovenci v teh izpostavljenih krajih zatajiti iz političnih in taktičnih ozirov in po povelju od zgoraj svoj značaj, svojo možatost in iti v boj za tistega, proti kateremu so se še pred pol letom ogorčeni postavili po robu in kateri je sokriv na njihovi usodi. Noben razsoden človek ne zanika tega, da je bilo v danem slučaju neobhodno potrebno iskati si zaveznika, če so se Slovenci hoteli sploh politično uveljaviti, ali vsakdo menda tudi pritrdi, da vpliva tako paktiranje, posebno če ima za glavni motiv maščevanje, skrajno nemoralno na ljudstvo in da bi se znalo to hazardno in nevarno igranje z najsvetejšimi čuvstvi maščevati. Posebno pa mora vplivati depresivno na čut ljudstva v teh okrajih izid volitev: zavezniki Slovencev na celi črti poraženi, čeprav so Slovenci napeli zanje skrajne sile. Tako vidimo več, kot polovico koroških Slovencev izpostavljene najhujšemu navalu tujega vpliva. Le ena zvezda jim sije visoko, le ime Grafenauer šepečejo s svetim strahom, ali tem bolj začutijo krivico, ki se godi njim, tem bolj se zavedajo pri tem oddaljenosti onih krajev, kjer si morejo ponosni, značajni možje izvoliti moža svojega prepričanja za poslanca in si postaviti visok zid proti tujemu navalu! Pri njih pa so ostri burji odprta vrata na stežaj; kakor da bi jih trgala prokleta sovražna roka od rodne grude, iz objema svojih najdražjih! Tako vidimo torej vse koroške Slovence razkosane na tri skupine, izmed katerih ima le ena slaba tretjina več ali manj zagotovljeno bodočnost v hudi borbi z industrijalnim delavstvom, drugemu neznatnemu delu pa je usojeno po napornem trudu in ob ugodni politični konstelaciji priti do negotovega zaželjenega smotra, dočim je več kot polovica deloma naj-zavednejših Slovencev izročena večnemu nemoralnemu paktiranju in sramotnemu kupčevanju z drugimi, vseskoz nasprotnimi strankami. Tem Slovencem naj velja predvsem sočutje cele domovine, tu treba v prvi vrsti blagodejne moralne in gmotne podpore od vse slov. javnosti, da se vsaj deloma ublaži grozna krivica, katera jih je po nezasluženem zadela. Nasilno odtrgani od slov. zemlje potrebujejo oni tem izdatneje zveze z ostalo domovino, da ne utonejo v germanskem morju. Skrbeti za to zvezo in za čim večjo podporo pa je moralno dolžna vsa javnost, pa naj si to stori s prisevki za ljudske knjižnice (R. Petrič, iur. Leše p. Prevalje), za dobrodelno društvo „Drava“ v Beljaku, za gospodinjsko šolo v Št. Jakobu, ali s tem, da išče stika z izleti, na letoviščih itd. Videant con-sules . . . Št. Jakob v Rožni dolini. Dne 27. maj-nika so začeli z delom za novo „Narodno in gospodinjsko šolo" na Koroškem, ki bode velikega pomena za ves slovenski del dežele. — Stroški še niso pokriti, zato, rojaki, pridimo na pomoč Korotanu! Nemškonacijonalci na Koroškem so čisto razburjeni nad zmago Grafenauerjevo. Socijalni demokrati so pričakovali, da pridejo v ožjo volitev s klerikalnim kandidatom, in tudi nemško-nacionalci so se nadejali vsaj ožje volitve, če že ne popolne zmage. A up obeh strank je splaval. Ne moremo misliti, da bi bili socijaldemokrati resno mislili na ožjo volitev, ker je bila v očigled večini kmečkih volilcev pač popolnoma nemogoča, a nemškonacijonalci, kateri so z vsem mogočim in nemogočim nasilstvom agitirali za Seifriza, so z neko gotovostjo korakali 14. majnjka na volišče, ker so si predstavljali v duhu vsaj ožjo volitev in potem zmago s pomočjo socijaldemokratov. Ko so zvedeli, da nameravajo socijaldemokrati podpirati v ožji volitvi nemškonacijonalne kandidate, in bi bili torej v slučaju ožje volitve med Seifrizom in Grafenauerjem, podpirali tudi Seifrizovo kandidaturo, je njihova jeza nad Grafenauerjevo zmago še večja. Primorsko. Iz beneške Slovenije. Pod Videmsko nadškofijo spada pet čisto slovenskih župnij, namreč Št. Peter, Sv. Lenard, Dreka, Stara gora in Rezije, katera vsaka ima svojega slovenskega župnika, in osem mešanih. Vseh podružnic, čisto slovenskih, je 54. Na Beneškem je 56 slovenskih duhovnikov. Najhujše v narodnem oziru gre Slovencem v mešanih župnijah, posebno napreduje furlanizacija v vaseh Centa, Ahtno, Njeme in Montenars. Ti Slovenci so že tako zabredli vsled potujčevalnega napora, da zahtevajo furlanske duhovnike, a če dobijo slovenskega, jim mora furlanski opravljati svojo službo. Ker je cerkev edino zavetišče naši slovenščini, vsak vidi, da gine na Beneškem slovenski jezik. V Ameriko se seli sila dosti ljudi tudi iz Šturija, Ajdovščine in Kovka, večinoma tovarniški delavci. Radi pomanjkanja delavskih moči si je morala tedaj ajdovska predilnica preskrbeti delavcev iz Kranjskega. — V Ameriko je odpotovala tudi neka žena Frančiška Kranjc iz Budanj pri Vipavi, katera je pustila 6 gluhonemih otrok (dečkov) in slaboumnega moža. Otroka je spekla. V Tržišu na Primorskem so aretirali ter privedli v goriške zapore 241etno Hortenzijo Brajda iz S v. Ivana pri Vidmu v Italiji, ker je svoje novorojeno dete spekla v peči. Služila je Tržiču, če bi se med Slovenci pripetilo kaj takega, to bi kričali laški listi o barbarih in kanibalih. Slovensko gledališče v Trstu. Na občnem zboru „Dramatičnega društva“ v Trstu se je sklenilo s prihodnjo sezono ustanoviti v Trstu redno slovensko gledališče na umetniški podlagi in poverilo novo izvoljeni odbor, da nemudoma prične z dotično akcijo. V odbor so bili izvoljeni g. profesor Merhar za predsednika, za odbornika pa gg. Štoka, K n a f 1 i č, Engelman, Ponikvar, Pintar, Gorup in dr. Josip Mandič. Kranjsko. Jugoslovanski ali Šušteršičev klub. Izvolili smo si državnozborsko delegacijo, in zdaj je najvažneje, da si ustanove jugoslovanski poslanci svoj skupen klub, ki bo po svojem številu — 37 poslancev — predstavljal politično moč Jugoslovanov. Ali že ima svoje prste vmes zloduh našega naroda, dr. Šušteršič, ki nikakor ne more videti, da bi imeli Slovenci kaj ugleda na Dunaju po svojem složnem, edinem nastopu, Zbrati hoče okoli sebe v prvi vrsti klerikalne abecedarje, da bo toliko bolj sijala njegova prekanjenost in bo lažje ustrahoval vsako svobodno idejo, ki bi se utegnila poroditi temu ali onemu. Ljubljanskega poslanca, Hribarja, in druge slovenske naprednjake bi rad izrinil iz skupnega jugoslovanskega kluba. Ako imajo drugi poslanci le količkaj dostojnosti in samosvesti, ne morejo trpeti, da bi tako razvpiti in po svoji politični strasti skrajno pristranski in maščevalni politik imel glavno besedo v reprezentaciji Jugoslovanov. Že njegova oseba nam vzame ves ugled in predstavlja kvečjemu njegovo volil-stvo. Mi želimo, da se tega človeka izključi od predsedstva, ki je nam v sramoto, in da se osnuje skupen jugoslovanski klub pod predsedstvom kakega slovenskega obmejnega poslanca. V tak klub naj bi vstopili potem vsi naši poslanci, kar bi se zgodilo popolnoma lahko, ker glavna, demokratična in narodna načela morajo biti vsem ista. Klerikalci pa iščejo pred vsem iQ samo onih točk, ki ločijo napredne poslance od konservativnih, a pri tako važni stvari bi morali vendar opustiti vsako postransko in osebno misel, in povdarjati samo ono, kar nas druži in veže. Ako so sedeli v italijanskem klubu poleg tirolskih proštov v lepi slogi tržaški framasoni in lastniki tolerančnih hič (Mauroner), ako sede v poljskem klubu poleg Židov katoliški duhovniki, menimo, da izginejo vse razlike v načelih med naprednimi in konservativnimi Slovenci kot dih, ako imajo vodilni krogi le malo dobre volje. Razni „politiki“ bi seveda videli radi, da nas principi ubijejo, to so sovražniki našega naroda, ki hočejo samo razdora. Ako ne pride do jugoslovanskega skupnega kluba, bo temu kriva samo Susteršičeva zloba in breznarodnost, in potem nam je gledati na to, da ga onemogočimo doma in pred svetom. 43. redni občni zbor „Slov. Matice* seje vršil dne 29. maja v dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani. Udeležba ni bila obilna, celo mnogi odborniki so ostali doma. „Matica Hrvatska“ jo poslala kot odposlanca na zbor svojega predsednika V. Klaica in tajnika Radiča. V svojem nagovoru je omenjal gosp. predsednik Levec literarne zveze med slovensko in hrvatsko Matico. Veliko zanimanje za izdani knjigi — slovensko, izdano po „Mat. Hrv.“ in hrvatsko, izdano po slovenski — je dokaz, da za literarno vez ni izšla iz kratkega navdušenja, ampak da ostane trajna v čast in srečo obema narodoma. Iz poročila tajnika, g. Podkrajška, posnamemo, da marljivo delujejo odseki za tehnični slovar, krajepisni odsek, folklorski ter agitacijski in reklamski odsek. Iz stare knjižne zaloge se je mnogo knjig darovalo raznim in in obojnim knjižnicam po Koroškem in Štajerskem. Matica je štela lani 3461 članov, državne podpore je dobila 1000 kron. Blagajna izkazuje 431 kron dobička, premoženje „Sl. Matice" je znašalo koncem 1. leta 115.626 kron. Za leto 1907. prejmejo člani naslednje knjižno darilo: 1.) „Zbornik,“ 2.) četrti snopič „Prevodov iz svetovne književnosti“ („Gorski venec“ v Peruškovem prevodu s komentarom,) 3.) enajsti snopič „Slovenskih narodnih pesmi," 4.) štirnaj-sti zvezek „Knezove knjižnice,“ 5.) devetnajsti zvezek „Zabavne knjižnice", 6.) drugi zvezek „Hrvatske knjižnice“, 7.) letopis in 8.) profesor Seidlovo monografijo „Kamniške ali Savinjske planine“ (I. del). Zadnja imenovana knjiga bo krasno ilustrirana. Glede toli zaželjenga „Zemljevida slovenskih pokrajin" omenja poročilo, da izide zemljepis na osmih listih v meriiu 1:200.000. Tiskal se bo v vojaško-geografskem zavodu. Pri dopolnilni volitvi odbora so bili voljeni razen starih dva nova odbornika: dr. D. Lončar in 3. Macher. Dvajsetletnica Levstikovega rojstva. — t)ne 16. novembra 1. 1887. je zatisnil oči Franc Levstik, pesnik, kritik in jezikoslovec slovenski, po življenju, polnem muk in žrtev od verskih bojev in dvomov razdejanega duha. Dvajsetletnico njegove smrti hoče društvo „Akademija" 8večano proslaviti s tem, da bo postavila na njegovo spominsko piramido v Vel. Laščah pesnikovo poprsje iz belega mramorja, ki ga je modeliral kipar S. Peruzzi. Obeta se nam torej še letos krasna narodna slavnost, eminentno kulturnega pomena, ki bo ublažila in pomirila bratska srca po strastnem volilnem boju letošnjega leta. Ob tej priliki ustanovi „Akademija“ l'idi ljudsko knjižnico v Vel. Laščah. Novo hotelsko podjetje na Kranjskem. Ustanavlja se novo hotelsko pod-letje „Triglav“ na Kranjskem, družba z omejeno zavezo, ki si je postavila nalogo, da zgradi najprej velik hotel v Bohinjski Bistrici kot središču bodočega tujskega prometa na Gorenjskem, in sploh primerna, z vsem komfortom opremljena stanovanja in penzijonate za tujce. Družba je že kupila več krasnih stavb od stavbnega podjetnika Ceconija in od železniškega ministra velik hotel z gospodarskimi poslopji, ter bo družbi mogoče že letos otvoriti hotel v Bohinjski Bistrici in se že s 1. julijem začne popolni promet. S stališča prometa tujcev je toplo pozdravljati novo podjetje, ker vprav v divje romantičnem Bohinju je treba še mnogo storiti in predvsem skrbeti za moderna stanovanja. In z narodnega stališča je podjetje „Triglav“ velikanskega pomena, ker bo zagradilo pot tujim špekulantom, ki preže ugrabiti nam lepo Gorenjsko. V pripravljalnem odboru je več slovenskih imovitejših rodoljubov, njim na čelu ljubljanski župan, Iv. Hribar, ki je sprožil to misel in je duša vsega gibanja. Simon Gregorčičeva javna knjižnica in čitalnica v Ljubljani se otvori ta teden, in sicer začne pred vsem poslovati čitalnica. Vsak obiskovalec čitalnice plača za vstopnico po 2 vin. Na razpolago bodo vsi slovenski časopisi, razen njih hrvaški, češki, ruski, poljski ter najpotrebnejši nemški. Knjižnica radi vezave knjig še ni urejena. Prostori so nameščeni v pritličju hiše Vegove ulice št. 2 poleg realke nasproti deželnemu dvorcu. Ure za čitalnico so določene od 10. do 12. dopoldne in od pol 2. do 8. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Slovenski dekliški zavod v Ljubljani. Nedavno so ustanovili v Ljubljani žensko vzgo-jevalno in izobraževalno društvo „Mladika,“ ki si jo postavilo za nalogo ustanovitev slovenskega dekliškega penzijonata, kar se zgodi že začetkom prihodnjega šolskega leta. Zaeno se otvori najbrže tudi zasebno dekliška ljudska šola. Slovenska opera je še vedno na gostovanju po hrvatskih mestih. V soboto je pričela s predstavami v Sarajevom. Pela je v veliki dvorani „Društvenega doma" opero „Trubadur." Angleški časnikarji so prišli na svojem potovanju po Avstriji tudi v Bohinj in na Bled dne 6. junija. Kranjska vlada je skušala na vse načine prikriti angleškim časnikarjem slovenski značaj dežele in jo predstaviti kot povse nemško avstrijsko provinco. Skušala je zatajiti slovenski narod in preslepiti angleško javnost, češ, da je vse nemško od Dunaja pa do Trsta. No, popolnoma se ji ni posrečilo to nemoralno početje, zakaj Slovenci smo in bomo še nadalje poskrbeli, da nas svet spozna. Takšna je torej avstrijska vlada, ki se sramuje svojega naroda! Izseljevanje v Ameriko iz Gorenjskega zavzema vedno širši obseg. Skoro ga ni meseca, da jih ne bi šlo več preko morja. In delavskih domačih moči primanjkuje vedno bolj in cene dela rastejo od leta do leta ter z njimi cene vseh pridelkov. In čeprav se posameznikom posreči začasno odpomoči svojemu slabemu položaju, vendar ne moremo trditi, da se splošni narodnogospodarski položaj na Slovenskem zbolj-šuje. Izseljevanju iz slovenskih dežel je vsekako treba posvetiti največjo pozornost, ker postaja vedno bolj pereče — lahko trdimo — splošno narodno vprašanje. Pogozdovanje Krasa. Od 60 štirjaških kilometrov kraškega sveta v tržaški okolici je 1169 hektarjev določenega za pogozditev; na Goriškem od 1941 štirj. km. 8281 ha; na Kranjskem od 7466 štirj. km. 3696 ha; torej je od 13.128 štirj. km. Krasa določenih 26 899 ha za pogozditev, ki se vrši jako počasi. Do konca 1906 1. je bilo na Kranjskem pogozdenih 2378 ha, v Istri 1905, na Goriškem 4143, in v tržaški okolici 869 hektarjev. Sade največ borovce, pa tudi smreko in mecesen. Novi nasadi pa mnogo trpe po raznih mrčesih, vslod požarov ob železnici, burje, snega in ledu, ki polomijo mnogo mladega drevja. frosveta. Slikar H. Smrekar je javil svoj povratek v domovino s 3 slikami, ki jih je razstavil pri Schwentnerju. Marsikdo, ki ni opazil podpisa, je trdil, da so Gasparijeve, in res je treba natančno pogledati, da jih razločimo. — Slike so vse brez naslova, tolmačimo si jih torej lahko posvoje: srednja jo naj večja in gotovo najboljša. V ospredju je križ, kmečko znamenje, med golim drevjem v večernem mraku, ki ga krasi pobožna žena z vencem cvetlic, ki jih je pa komaj videti — v mraku. Skozi veje se pa sveti purpurno nebo, razsvetljeno od zašlega solnca. Slika je radi močnih kontrastov jako efektna, in to tem bolj, ker sta obe vladajoči barvi v najljepšem soglasju, in gledalec nehote čuti oni zgodnje-pomladanski, vlažni mrak. Ta slika dobi brezdvomno kupca. Manjšo sliko na levi bi imenovali „Staro in mlado, vsako po svoje." Ob razorani poti sedi možiček s portretom starega šolnika iz prejšnjih dob, in se igra s prav zadovoljnim usmevom z mačko. V ozadju jo pa mahata proti gozdu fant in dekle čez pas tesno objeta, skoro gotovo jagod nabirat. Tretja slika — tudi fant in dekle, tudi za roko se držeča, vendar sta oba grozno slabe volje. Ko bi dekle ne bilo belo oblečeno, in imelo na glavi belega venca, bi imenovali to sliko „Od pogreba.“ Zato je pa njen spremljevalec potegnil klobuk doli na nos in premišljuje, kako bi odstranil venec. Fant je Gorenjec, dekle bi bilo pa lahko sestra Miinzerjevih gospodičen iz „Jugend," samo da je še bolj dolgočasna. Vse tri slike pa izdajajo Smrekarja-karikaturista; tudi nam so znane njegove izborne satirične slike in karikature, in tam je Hinko doma. Fante in dekleta naj pa pusti Gaspariju. Raznoterosti. O prekmurskih Slovencih, ki žive na Ogrskem, je nedavno prinesla „Domovina" lep informativen članek in pozivala, naj se ustanovi zanje poseben list, ki naj bi se tiskal v Radgoni ali Mariboru. — Odtod je posnel reški „Novi List" to misel že kot gotovo dejstvo, češ, da ustanovimo za ogrske Slovence posebno politično glasilo in nas stavil Hrvatom v vzgled. To notico je prepisal iz „Novega lista“ ljubljanski „Slovenec," in odtod je prišla ta vest zopet v „Domovino.“ Glasi se: „Lj. „Slovenec" poroča, da si nameravajo medmurski in prekmurski Slovenci ustanoviti svoj list. Zato pozdravljamo to namero, želeč, da bi beseda prav kmalu meso postala.“ — In s tem je ta zadeva za nas častno rešena. Koliko časa se bomo še vrteli v kolobarju in slepili sami sebe? Češki socijalni demokratje in anarhisti za narodne pravice. Češka šolska družba „Matice skolska“ je imela v četrtek, 30. maja svojo letno skupščino. Na skupščino je poslalo 20 čeških socijalno - demokratskih poslancev oprostilna pisma, v katerih zatrjujejo, da se bodo z vso odločnostjo borili v parlamentu za opravičene narodne zahteve, in da se bodo zlasti zavzemali za češke narodne manjšine. — Tudi češki anarhisti so poslali skupščini pismo v katerem jo zagotavljajo, da se bodo tudi oni borili za narodna prava. — „Slovenski“ soc. demokratje pa deklamirajo o Zjedinjeni Sloveniji in izdajajo slovenski narod na Koroškem. NružDicn Spijein Ljubljanska kreditna banka MmisuCeiorcii Delniška glavnica: 2,000.000 K ==^========::==;::^^ v Ljubljani — 1 obrestuje vloge na knjižnic in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4VI. Res. fond: 200.000 K Glavni dobitek: Ponuja k žrebanju I- julija s Promese na Ivom mv; vi ivo jao 1SV2 KL 400*000 Iv Promese na kreditne srečke.................... „ 300*000 „ Vir zdravja 50 brezalkoholne pijače med katerimi so neprekosljive tiste ki narede z Maršner-jevimi Edino pristno, Ce ima to varstv. znamlco. (z malinovim, citroninim, jagodnim in pr-venčevim okusom) izvrstno Vsako leto se jiii porabi več kakor 40 milijonov kosov. Edina izdelovalnica: Prva češka dein, družba Orient.tovaren za'siadkornine in čokolado prej A. Mariner Kralj. Vinohradi Pozor starši! s šolskim letom 1907/8. Podatki pod naslovom „Konvikt“ poste-restante v Ljubljani. Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča Anton Müller vinotržec v Domžalah ------- (Kranjsko).----- Kopališče in Vodno zdravišče Postaja c. kr. drž. železnic. I1/* ure od Ljubljane. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistern Priessnitz in Kneipp). Solnene kopelji, kopelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje z vročim suhim zrakom. Masaža, zdravilna telovadba. Uporabljanje elektrike. Zmerno cene. Odprto od 15. maja do oktobra. Prospekte pošilja Dr. Rud. Wackenreiter zdravnik-voditelj in najemnik kodališča. Kamnik na Kranjskem. PFAFF šivalni stroji so najboljši za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče 1 Glavni zastopnik Fr. Tschinkel Ljubljana * Kočevje Mestni trg 9. v gradu. liilii 56 Lovska pipa Budilka iz lesa izrezljana s porcelanastim vložkom, cena za komad K 2 20 v finem nikolnastem okrovu, da dobro gre, se jamči, prav lep okras za sobo, cena za kom. K 7'50 Ako se naroči oba predmeta ali od enega več komadov, pošljem poštnine prosto! Razpošilja po povzetju Siegfr. Jellinek, Dunaj, X1I/2, Gierstergasse 2/13. Odlikovana v Parizu s častnim križcem, diplomo in žlato medaljo. Patentirana v 30 državah. mr Streha prihodnjosti! iz portlaud-cenienta in peska Praktična! StNP'Lepa! Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Edini izdelovatelj za Kranjsko: Janko Traun izdelovatelj cementnin na Glincah l pri Ljubljani. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih ^znamkah ga. A. Kaupa, Berlin S.W.296 Lindonstrasse. 50. Klavirji, harmoniji, tudi samoigralui, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševauja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno. 5000 krom zaslužka plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov samo za fl. 2.50 ni priložnostni nakup in sicer: Pristna švic. pat. sist. Roskopf žepna ura, točno regul. gre natančno, s 31etno tvorn. pis. garancijo; amer. double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana! za dame in gospode); angl.pozlač. garnitura: manšetni, ovratnički in naprstni gumbi; 6delni amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnov. kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garntiuraj; eleg. pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z irait. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salon, album s 36 umetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 6 indinjskih čarovnikov, razvedre vsako družbo in še 350 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gl. 2.50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja S. Urbach, svetovna razpošiljalnica K. i-.-ilvOV' Ätev. SS. N. B. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridanem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. žepnih robcev. Za neuga-jajoče denar takoj nazaj, vsak riziko toraj izključen. Pozornost vzbujajoča novost! Poceni! Praktično! Na vsako sprehodno palico se lahko natakne 1 komad samo 3 K, 3 komadi S K 50 v. Daljnogled — 50 kratno povečanje. Pošilja po povzetju: Henrik Weiss, Dunaj, XIV./3, Sechshuuserstrasse 5/28. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!! Češko posteljno perje po nizki ceni! 5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrste K 12’—, belo puhasto naskubljeno K 18'— K 24'—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 80'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini. Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko. Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi! 5ÜP Pozor1* gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem že več nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K (»0 b, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom 22 ' Jur*i^io lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji. £e „Zvezdna“ cikorija iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani je pravi slovenski izdelek! §ehneider gVerovšek Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno. Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča se za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za roko-delee, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizko cene! IJeronikfl Jfencja JLjubljana, dunajska cesta 20 rm^ Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna ^aloffa }os. Petričevih jvejf^ov i. L Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim Najbolj, kosi. zobo-üistilno srei-stvo!_ _ _ _ Izdelovatelj O. $eydl Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7 ❖ ^^2 lčiS3S33z& Fran Čuden ^ V Ljubljani ^ ¥ Prešernovih ulicah - Urar - Delničar tovarniške Me „UNION“ za Melovauje iiaihop nr v Švici %vec j zlälnino in sreMno. Ekspoil Ceniki zastonj in poštnine prosti. J Ä°m, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in ‘Sliing-ton nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. 11 so dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dole sveta, kako Ü Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. <■' /iA. ;; ^ Hrup vzbujajoče! Namesto 18 K samo 7 K Krasna remontoir-Gloria- srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju samo 7 kron Tovarna za ure: Heinrich Weiss Dunaj, XIV/3., Sechshauseratr. 5/7. Velika zaloga zlatili in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke. Cenovniki zastonj in franko. poljedelski stroje», preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri V LJUBLJANI ----------- FtRL STUPICA »Vo o tk_ O Q_ "O O (n > o Q_ ■ ran _J >0) (S Z \ ,Flox« V Ib v jo fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da bi se prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobo v velikosti 5X7 cm in stane eleganten s kompletno opremo in navodilom samo K tt'—. Razpošilja po povzetju H. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110. nervozne , in bolehave osebe kakor ludi Krepča edino le vino lekarnarja Piccou-ja v Ljubljani Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je ie Thierrg-jev balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika powelma steklenica s patent, zamaškom K 5.—. Krrj-jev» ceiolijsko mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.tiO. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Lelm i. Tliierrf v Pregradi pri Rogaški Slalini. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Steckenpferd-Lilijino mlečno milo Bergmann-a & Go., Draždane in Dečin ob Labi je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspesnejše izmed vseh medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah. ? IVIi vsi nosimo le kravate od tvrdke Fr. Steiner, ker nam tam solidno postrežejo. — fi kravat ali pentelj (ali 3 kravate in 3 pentlje) lepo sortirane 3 K, posebno fino sortirane 6 kom. 4 K. — Razpošiljalnica kravat Fr. Steiner, Dunaj, II. Krafftgasse 6/7. Pošilja po povzetju. Dovoljeno je zamenjati. Allein echterBalsam Nt dir Sehutzin;*.l-Apoth«ki dis A.Thierry in Pregrada hi aoMtieh-SiBirbram. Razumne žene zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K 1'20, prospekt zastonj. Z. Piervas, Kalk 246 b. Köln a. Rh. Samo 3 krone stane dobra la nad3in3stna bate] ja 80 vin. Razpošilja po povzetju tfenrik Weiss * Dunaj XIV./3, Sechshauserstrasse 5/7. Veliko presenečenje! |j|8i|||]|)g!|.(|j 1 krasno pozlač. preciz. ura z verižico, s 3 letnim jamstvom, 1 mod. svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospodo z imit. biserom, 1 eleg. broša (novost), 1 par gumbov z imit. briljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double-zlato s patent, zapono, 1 album 10 najlepših slik sveta, 3 šalj. predmeti, velika veselost za mlade in stare, 1 nikeln. tintnik, 20 važnih dopis, predmetov in še 500 raznih predmetov za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld. 1-95. Pošilja po povzetju, ali če se denar prej vpošlje, Dun. centr. razpošiljalnica P. Luat, Krakov 427. Kar no ugaja, se zamenja. « Pošljite 50 krajcarjev v znamkah. Zato dobite 3 velefine higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 g). 70 kr., 25 vzorcev 3 gl. 40 kr., poleg najnov. ilustr. cenovnika in navodilo za uporabo franc, in amer. gum. predmetov, tueat od 45 kr. naprej. V zalogi so vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenojše in direktno se kupi le pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. It. Ati<“r, zaloga tov. gum. predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstr. 3/318. I Žene! Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poštnine.) Nad 5000 filijalk po vsem svetu s s,» a o Sp O o > 08 Sp e - Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah. Naše prodajalne se vse poznajo po teni znamenju. Ljubljana Sv. Petra cesta 4. Kranj Glavni trg 192. Novo mesto Veliki trg 88. Kočevje Glavni trg 79. ds 3. S- 3 0®. *—«• N 70 a 5 a. a. Zaloga olja, šivanj in posameznih delov * Jfajboljjje je najceneje WST Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K «0 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 23 I Jvir’išio lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji. Najboljši izmed vseh obstoječih posnemalnikov za mleko je in ostane neoporečno originalni legs-posnemalnik D. K. F*£vtent Ta je prvi posnemalnik na Nemškem, pri katerem se uporablja prosto viseči izločilni bobnič, in edini nemški posnemalnik, kateremu je bila prisojena velika srebrna spominska svetinja nemške kmetijske družbe novo oi-odje 1903) Mlekarska strokovna razstava v Pragi 1900: Častni diplom. Prvo darilo. Mednarodna kmetijska razstava v Pragi 1906: Diplom k zlati kolajni kmetijske osrednje družbe za kraljevino Češko. Prosto viseč, na krogljastih ležiščih tekoč izločilni bobnič, igraje lahek tek, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se porabi zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja. — Spričevala o 12- in večletni uporabi. FSilini izclelovfvtelji: JOS. MEYS & CO., HennefISieg (Nemčija) a«' Oglasijo naj se le taki prekupci, lasten gotov račun. ki bodo kupili stroje za 6-6 - r ~ ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo r ^ Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena škontracijl „Zadružne zveze“ v Celju *e^*»i*-*r-*r-*K- ^Ar'*'*"*'A*-v-*,- Telefon štev. 185. na Dunajski ce$ti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic o t» rest vij o hranilne vlog-e po Poštno-hranilu, urada štev. 828.406. brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l(radne ure od 8. do i2. in od 3. do H. ure popoldne. Hranilno vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. 47,% Stanje hranilnih vlog K 11,060.929-20 Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1906 K 11,325.728-62. ^ V ■ i ■■■ — r Denarni promet j K 50,486.935-14 J Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojujo na zemljišča po S1/^0/« z IVaVo na amortizacijo ali pa po S1/,0^ brez amortizacije; na menice po 60/o. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. S Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.