OrMaUkl ta «(trevatlkt pra •Urit MST H. UwadaU av. J T, D OPISI. GLASILO »LOVEMIKt WAKOOWt POPFOajlE J EP NOTE i AKTNIMA 8LOVENSKZ MAROPNE POPPOKME JRPMOTE B« VIOê»jo. C«n« I OgUMV T-----------y- dógeeora. Rokopisi m ííaroéniiisVzéiijcn. Sriteee (isven Chl«e«e) ta Ceas£ KM»* m* V . 2SS7 f«. "PROS VETA" La wuámU. Ar—mm, ChUmgr. Ittaela. "THE ENLIGHTENMENT" OrgM •# tk« St—ak Wat!—I R—fit S—My. Mi fefiffr 8vbaeripUon : United Ht Chicsgo »¿.M. Advertizing wtw on Uaited »tMtm (excapt ) «ad Com4» $4 per year* . reai > k M na M ••url IUI. PONESREČENA DIPLOMATIČNA POTEZA. Brzojav je sporočil, da je višji svet v Parizu pred lagal blokado Rusije, katere se naj udeleži tudi Nemčija. Ta predlog j« bil marsikomu iz različnih razlogov zagoneten, če ni zasledoval vseh evropejskib dogodkov, Rusija je blokirana, odkar je v nji izbruhnila revo-lucija in je bil vržen carjev režim. Gospodarska blokada Rusije je postala še bolj tesna, odkar je priti» na krmilo boljševiška struja. Skozi Štirinajst dni že poročajo brzojavke 0 Denikinovih zmagah, o padcu Petrogradu in o umikanju boljševiških čet iia vaeh frontah. Parkrat je poročal brzojav, da imajo Lenina zaprtega v Moskvi. Neka brzojavka je napovedala, da pride zanesljivo konec za boljše viško vlado dne 9. novembra t. ). Ce stvari tako stoje, zakaj priporočajo blokado Rusije in vabijo Nemčijo, da se udeleži te blokade, je vprašal marsikateri čitatelj sebe po prečitanju teh brzojavk. Ko si je zastavil tole vprašanje, je pričel misliti in delati zaključke. Prvi odgovor, ki ga je dobil na svoje vprašanje, je bil, da je nadaljna blokada nepotrebna, če so brzojavke resnične, ki pripovedujejo o padcu boljše-vikov, kajti tistega ki je tepen, ni treba blokirati, torej mora priporočilo o blokiranju Rusije imeti drug namen Kakšen je ta namen? Boljševikom najbrž še ne prede tako huda, kot govore brzojavke. Nevarnost je tukaj, da prične Nemčija tržiti s sovjetsko vlado, kajti trgovina za Nemčijo v druge kraje nima Izgleda na uapehe, torej se bo Nemčija obrnila v Rusijo, da dobi ruski trg pod svojo kontrolo. Da se to ne zgodi, je treba pridobiti Nemčijo za blokado proti llusijf . T '?i . ¿¿MM Nekateri diplomatje zdaj govore, da je bilo priporočilo blokade proti Ruaiji, katere se naj udeleži tudi Nem Čija, velika diplomatična napaka, ker je Nemčijo opozorila, da ima priliko tržiti s sovjetsko vlado. Seveda ameriški zastopniki niso sodelovali pri te, diplomatični potezi, ker Amerika stoji na staHiču, da je gospodarska blokada dopustna le v vojnem času. Ameriške ladje niso odplule v Baltiško morje, da preiskujejo tam ladje, ki plovejo v boljševiške pristane. Amerika tore; ni sodelovala pri noti, ki je bila poslana v Berlin, da na, se Nfmčija pridruži blokadi proti Rusiji. Amerika je, kar se tiče te note, nevtralna, ker ne more sodelovati pri stvari kateri se ni pridružila. Blokadna afera je torej prepuščena edino francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve, ki ima baje precejšen vpliv na višji svet v Parizu. Ameriki celo nista znana uvod in zaključek besedila v noti. Kaj je torej ta nota povzročila? Vladi Nemčije}! dala orožje, ki ga lahko vsak čas izroči sovjetski vladi, da pove ruskemu ljudstvu, kaj želi višji svet v Parizu Rusiji. ^Pa tudi z drugega vidika je bila ta nota ponesrečena diplomatična poteza. Tako kot danes stoje stvari, je blokada Rusije neizvedljiva in skoraj nemogO&u Mogoče je Rusijo blokirati na morju, na suhem pa stvar ni tako izvedljiva, kot jo mogoče slikata Denikin in KoKak. Fronte, ki se raztezajo na tako razdaljo, se ne drže s pestjo nediscipliniranih kozakov, da ne bi bilo mogoče izvažati in uvažati blaga. Treba je le pogledati na zemljevid in prepričamo se, da zija med Deninikovo in Kolčakovo armado široka vrzel, skozi katere lahko prihajej* in odha jajo velike karavane obložene z raznovrstnim blagom Monroe, Ark. — Dane* saju dobil v roke 74tev A. 8. tri čitsl se ni, Ua se "kiitsrji" bsbajo, ds so zaboji dospeli srečno v «tari krsj. Ts teden sem ps prejsi o«J svoje sest r^ «tudi pi-mo, v tal ram mi nasnsflja, da is ¿aka pet meseeev na seboj, ki ss« gm jI poslal, pa Šs ni prejela. Moj pri jatelj, ki je tskrst odposlal ss boj kot jaa, je prejel 111cJ A piKOlO in seveda obveetilo, ds js bila v ssboju ls poloviea blaea. ga js poslal. Moja sestrs je jasno ^ove dsls v pismu, da nima upanja, da kedaj prejme zaboj, ki setu gs j poslal. V pismu mojega prijatelja je pa stalo s črnim na belem, da je bila alauia v nekaterih sskojih Cenjeni Mkiitsrji"Î Ali to po-meni, ds so zaboji dospSli srečno v stari kraj, "h ljudje ne prejmejo zabojev, ali če je iz nj$ ukra deua poloviea blage, sli Če je me sto blsgs slama v njih! Zdaj se kiltarjl pripravljajo za nov/> kampanjo in ker ae drszl vse, so podražili ttyll vozntoo »H funtu na aedemnsjst eentov. Nsj-brž so pri prvi poilljatvl |e pre-malo " zaslužiliM, da se peljejo Čez veliko lužo v prvem rssredtt, pa so poskočili z voznino. Rojake je menda spametovala prva "klitarska"* akcija hi u-pam. ds ne bodo drugič sedli "ki-itarjem" ua limanee Moja sestrs povdarja v pismu, da nsj ji ne îoiljem nobenega zaboja z bla-gom. dokler se rszmere ne zbolj ¿tajo tako, da bodo pdSHjstve iz Amerike garantirSne, ds *«dospo vsrno na adreso, ua katero so bile odposlane. Katerega pa svarilne besede ne bodo spametovale, te mu ps ni pomagati. In ker se ne bojim podpisati, kar poročam javnosti, jc tu moj uaalov.- Andrej Kavčič, P. O. Monroe, Ark. «la da naie oolje Ko ga poberem i videl podpiS: flabriele d Aununzio Tukaj vam ga poti jam v pv»mu, da vidite, kakim burke zbijajo Italijani uied se *oj. J V Pozdrav rojakom v Bugtonu Iows, in okolici. — Janas Kraio rse, Markove*-, Stari trg pri Ložu. Velike Lsiče. Jugoslavija. (Opomba ured.: D'Annunzl jev letak, ki nam ss je poslal do planik, je poln fraz v itslijsniči-nl. kakrlne je že navajen izatre aati pesti liki komedijant. Dati rau je 22. septembra na Reki.) PO*lt»K«BtA POTEZA f». lebiznisa v severni da k0t1 f: Los Angel*s, Osi, — V raznih «lovenekih in angleikib listih či-tam poročila o delavskem giba nju in o stavkah, ki ao danes us dnevnem redu. Ne bi omenjsl tega,, če bi se poročila ujemala, ali Psrgo, Ifc D. — Pred dobrim tednom so vel*biznlikt interesi razposlali vest v svet, da je Ikan (iiuavako-ameri&ka banka (Banke d državna naprav*, ampak je le / najemu drisve. Op. ured.) za pria svoja vrata na ukaz držay ¡tega računskega preglednika. Ta vest je imela namen oblatiti in u-mazati zadružno gibanje med se vernodâkqtskimi farmarji, obe tem pk priložiti krepko mocaltio «auiuico Nestrankarski ligi far tnarjev in ji vfceti zaupanje med prebivalci Sevirnè Da kote. Kaj' s« /e pravzaprav zgodilo William Langer, državni" -prokt»-rator, in državni tilnik Htll, k tvorita večino v državnem b|ni nem odbora sta priila na ikanfli-navsko-ameriiko banko, ue da MMÈtU tUH P0- 11U V ZBORNICI. Mornarska predloga je povzro čila, ds jé Lloyd OooTfs ostal v msnjžini^ glase,/;, - VLADA MORDA PAD*,' i ! * ; * «M «S * aa bi London, 24. okt. — Angležka vlada je včeraj doživela nepriča kovan poraz v nižji sbomiei, ko je nliuHter ZS domače zadeve predlogi dodatek «k prodlogj o pravi cah za iuozemce, glaseč se, d« Krarieosi tddi lahko dobe pil«, talno spričevalo V atigl^ki trjtov-ski mornartei in tie samo An|leži. (Pilot jč,so vcHČaki, ki vodijo ladje i/, luke v luko in li poznajo lege dna v plitvem vodovju.) krnici je. pa zavrgla dodatek s 185 glasovi proti 113. Delavski poslanci no potegnili /. unioniMi (konservativci) in porazili vlado. Ko je bil naznanjen rezultat glasovanja, je opozicija hrUtmo demonatrlrala. Po končanem glasovanju je i*, javil Bpnar Law, zastopnik vlade v nižji zbornici, da je vlada v krt- sko vzamem v roke kapitalistični list, potem pa delavskega, vidim, (¿¿¡7"ksfcino^^tmrtjen'je, ln Htm da se vesti razlikujejo kot noč in Lapr,a njetlÄ Proglasila sta d#». Kapitalistični listi venomer L ¿^t n|m datumom dzna^ene fal-piiejo, da je delavcev (»tavkoka- inarske ^ke, ki tvorijo hrbtilče zev) več kot dovolj in da tovar- bankCf 11ev „no », preprifatl, ie ^L J^Sto «KttffattÄ »tajočem poloisjit OtA povdarja- , . k , ee so bila napravljena veUka1^ ■■■■M^H posojila, tedaj je treba drfti banč- j^^ Äad gt|kro ^ m m v. il — Nadomeatne volitve govore, kako koalicija na Angleškem izgublja tla pod nogami. Pri splošnih volitvah v letu 1918 je prejela koalteija 88,486 glasov, delavska stranka pa 48,484 glaaov. Pri nadomestnih volitvah v letu 1919 je pa koalicija, to je sedanja vlada, prejela 59,994, delavska stranka pa 70,794 gtieov. Te šlevilke govore jasno kot beli dan, če se raspusti sedanj! parlament in ae razpišejo nove volitve, da bo se* danja koalicija doživela strahovit poraa na volišču. Ta aprememba je nastala le pri izvolitvi osmih poglancev, t katere so sa vršile nadomestne volitve. Navalk temu! -- Neki letalec je zajtrkoval ? New Yorku, večerjal je pa % Chicagu. Nekateri poHtičarjl in državniki pa še vedno mislijo, da živimo v dobi, ko ao sa ljudje še vozili a potnim vozom, kadar so se podali M dalj»o Rot. ■ A. Ml pri Starem tvtfu 30» * ^iMMPfc Cenjeni urednik PrckVetet Pro «im, nstisnite /teh psr vrstle v ve ftem cenjenem listu, katerega re dno prejemam sem v staro domovino. Ker mi ie ni znano, kd*> n»l naroČil Prosveto, se vseeno lepo zahvaljujem dotičnerau roja-cu, ki mi je zelo ustregel. Jako me veseli, ho čltam v Prosvet kako se dlovenel v Ameriki zanimajo za našo politično bodočusst in nam pomagajo v boju u resnično demokraeijo in svobodo U' tako neprej, rajski v Amer • d! Mi smo vsm zelo hvsleini Mogoče se Čttdke, sli reenics je, da sem iele Iz Proevete spoans ksko stoje 'tnkajinje razmere. Zelo tni je bil dolg čas * po "Proletarcu' in prejšnjem "Ola hHu S. N. t». ki sta bila moja dva najbolj priljubljena lista v Ameriki. Odkar sem se pa vrnil v stari kraj, nisem fttiri leta dobil poitenega časopisa v roke. h tukajšnjih kmkamkih listov «e ni dalo nti izvedeti. HiVa, da imamo tukaj dnevnik "Naprej1, ki ie prinese kakien poftten članek. To me vzpodbuja, da se zavedam, da sem ie med ljudmi. Dclavake razmere so ie vedno aelo slabe tukaj. Drsfinjs čim ds-Ije bolj narašča, posebno se draži obleka in čevlji. Rojaki, ki ui-majo posebnega opravka «doma, ae keaajo, ds so Mf is Amerike domov. Torej pozor rojaki v A-merikil Ker je tukajinjl kolodvor Ra kak ie vsckio zaseden po Italija nih, se poslužujemo postaje v Ve likih Laičab. Italijan jc vedno bolj nervoasn. Nsis Laika ObH-na je oddaljena le poldrago tira od demarkaeijake Me ln pred psr tedtd js prUUo okrog itirlde set oboroienih ltelijenov pred vršiči no Snežnik in zahtevali so IHju^e od grada Dobili so odgo vor, da ključe imajo Hrbi ln ds lahko telefonirajo po nie. Italijani so neto mirno odkurili nazaj 4 u o/d. po goadu pa veduo strelja jo. tako da se mi adi, da nk| eden psiček ue odnese življonjk V gradu HiteŽniku je sds j naslanjo* no vladno ravnateljstvo Pre£fcji grsičinakl uradniki so vsi lv|na ni ls iugaelavtje. ksr je bilo Nemeev. Vlada je zdaj «onpodet ."■ez goed. ksr je ie ostalo. Italijan je sesedel veliko k metek Iti lasov in gosda; prlaadete so Ds ne, Podeerkev Itd. Dne f? «eptemhra je Mel italijanski eroplan čea naio Dolino In letalec je metal doli letake, II m pedali hlisn črte Utehi «a hi« II namenjdhi HalijeliakUn vaja kom, toda burja jr (delo Tudi tukaj v Los Angelesu nismo brez itrajkov. V ladjedelnicah («hipyards) stavkajo delavei Že pet mesecev, toda družbe imajo toliko stavkokazov, da lahk» na-daljujejfc z delom. Btavkokazi so dogradili eno trgovsko ladjo in pred nekaj tedni je bila spufičena pristanišče, kjer je imela biti naložena. Pristanlični delavci, ki so v uniji, so takoj zastavkali in Izjavili, da ne marajo imeti posla skebsko ladjo. Prav »o imeli! m Itftüjjo ol^lo^wij cul. Dunaj. — Dr. Alfred Pribram, Dalje stavkajo tukaj eprevod-ni ki ln motorniki poulične železnice Los Angeles 8t*eet Ry Co. in Psciflc Eleot^e Co. Htuvka n« ne kaže dosti uspeha. Prve dni je kasakl* ds morda mesto prevzame cestne tire, tods družba (Los Angeles Rallwsy Co.) zahteva 40 miljonov dolarjev, mesto pa zda; ie ne more dati te vsote, ker ima preveč drugih stroikov? Župan je skuia) spraviti v promet čim več "svtobnsov", ds s tem pomaga stavkarjem, aH poskus se je izje lovil, ker ima družba toliko atav-kokazov, da kar« vozijo skoraj normalno. Pri Pacific Blectrie Ry kompaniji so pa pred nekaj dnevi razglasili konec stavke in da poslej preneha nagrada pole« ilače za tiate stavkokaze, ki so »Hi pred itrajkom v službi družbe. Zdi ae mi, da je pri tem nekaj zvijače, kajti železnica ie ne o-brat nje normalno. Najbrž hočejo tem oplafiiti stavkarje, ds opustijo boj. ' . organisas!je. Ako bi MU delstei po rac j Ameriki tako slabo o nlsirani. kot ao tnfcaj, hi sr j un ne «Idflo nič bolje. Proklet kaj ho skeh. ki trga grižljaj ls svojih laatflfeUiK medtem pa iS drugi trpe zaradi njega t Tak Človek ni vreden, da solnee nanj sije in de ga zemlja nosi. — John nim ravmOMiin čas, ds jih zni žsjo. Tako so dozdsj Se vedno po I lm Ktopali s vsako tanko. Ce bi zaprli fegor igodovine ^.|unajskem| vse banke, ki imajo v svoje ^ ki je preiskal državne ge sanefiena čezmerna p^oj a I obelodanil tajno po- tedaj bi morah zapreti polovico ^^ M ^ Je ^^ bivfta ,ank v.državi. Ogrska s Italijo. Pakt se glasi, da , Akcija je bila l^v«ta ob iasu. ^ IUdiji, če rad- ko je imel triurotirati Pro^sm £ ^ ftH ^ ^ Nestrankarske j -,ija splete v vojno na Balkanu, dobrilo ljudstvo s spletnim «kiso- da Italijft provecin dii, pomaga ^ A K v nevarnosu in zgodi l ^ « bila Italija obv^sait» pomagati U pŽ&ttj^IS^tM* vojne s Franci- k,. Polit i? ar jI medtem ko' Avstro-Ogrsk. kraju s svojim ««niem, kv ^ }ahko ^ bevtralna. V vojni« druge dozdmije taktike nko prt-1 n. ^ obvmiu niti Avstriji. Pogodba je bila sklenjena leU T «,^„181 «o «anadMl1887' ko se je bila obnoviU tre- j^tZr^i a« timed AV8,rii0-N,raiiJO i niso ie dbtSknili. ^e je mogoče "»"jo. omajati farmarski kredit, (• tedaj' nezle uspeha, da bi ljudstvo hgu. bilo vero v program Nestrankar-1 »7"1"* f , ske lige.. /adobi farmaraka politična orgs-nizacija najhnjW udare«. Stvar se lahko tako zasuče, da ljudaki so- nastopi o prou ,a,oni,- rihüdnjem jUl hodu irueli le napram ljudskim interesom, Zm Lahi tala banki v njih rokah. £i Volitve v Oatsriju. . j Ottaws, Ont., Kanada. - Kon< -ni izid volitev v državi Ontario k vražniki zopet dobe državo v avo-l-^ ~ m. hi.....ajviijc ^riavnoU^J^^. aodiiče nastopilo proU zarotni- f«0 "»•» konservativci 77 »edem, fifiï bi opttals tvori hrbtliče farmarskega gibanja. m4^® ^ Katastrofa je začasno odvrtije- r ju ^t.gčili; v-?;- intercni poslu žil i ie drugih Sred- y a. ^preNj« »-Ko-L^^udi. ^MMhM IMi r « vrgK J" ''» J* e»^] te vesti kot sestradan pes tVa o-1 gloda no kost, toda zamolčali so fakte, ki govore o velebteniikl za- Pffc WêêA — Kdor peiilja «Mte pn paftti, leerii kaznjiva <1ején> Ako ne verjamet* nam. > lahko prepričeae ne poiti. — Posdrav l obdržali So komaj 28 poslancev. Zmagali so farmarji in delavci. Farmarska stranka jc dobila v!< kot 50 sedežev in delavci jll» jo 11. Vseh posl zboridci je 111. Brpraianje prohibiclje. ki je bil« roti. HAORADA ZA mWUMO UAfQf. Iclja poražens z veHko večino, tods na deželi je dobila pn-eej glasov ; vsa znamenja kažejo so volilci glasovali t veliko večin» /.a odpravo žganja, pridržali pa e» lahka vina in piva. MPI japonski kabinetni nik umrl Tokijo. — Grof fsrsči, prej-aji ministrski predsednik je umrl. Igluji m^tfsSkft «oeiaaik sa DwmH ia ÄÄi y Loudon. - Francis Oaei« hitidsley je odpotoval ns kjer bo sastopsl Anglij" v dip»-HH mstMhlth zadevah tolike nnr. «OMAWV «a ^»Jîr Aurora, Mian. — Pred iesti tedni se je izgubila kfSvs, ki jO nismo ie dosdsj nsiff. Prosim rojake v Aurori k) okoHči. če je ks-teri aliisl kaj o izgubljeni kravi, da naanani lastniku, kar mu je znano. Tony Indihar, Bx 004, Aurora. Minn. ■ KMI MORJU? Pa. — Oficirji ameriikega tovornega psrnika "Zirkel" izjavljajo, da so videli v jutranjem mraku, kako je bil tevrien umor na ikuni "Ometo." Vsled te ohtoihe ao aretirali Miri mornarje, ki jih je ameriiki parnik reiU s ikune. Obtoženi so pun ta pa arednjevcikem zskonn zs piovU» It« i.,,.. ,U ,M> krivci obsodijo na smrt. Mornarji pa »jeVIjajo. ds sla kapitan Jame« Brnasia ht njegov brat Ernee Rtussia, prvi oficir ns jedraiei, ponesrečita, . j . slan v Herlin kot saiasni poal # Los Angeles, Csl - List '1 Loa Angeles Tim«*" > S8*¿ tek prinesel eno «trsa brez nevednih Hskerak.h (Irsdivo je spisano aa stroju in rokopisi ao roiogina nakar so i» fstogmrflj fsvatte ksvas ^MH SS •t (Ms ta načhr je nja Številka revije Digest" v n+* Yorka aar stavke čAostavssv)* s a Konvencija J. R. Z. v Clevelandu. ,1 ^. j r " - i . .... * » 1 * f ' e. ZAPISNIK m. «BOBA J. B. S. v CLIVBLANDU, O. (Nadaljevanje.) ' H Vd telimo, da bi k lo tim prej /aodflc. rada važnejše od vpr«Š»aJ«, kdaj, i« to, da se čili sploh doseže. Kdor s* »aveda pra*Wno*ti «voje atvari. « ae «me preplašiti saradi ča-iivnraa neuspeha, Sam vsegamogoini Bog ni ustvaril sveta v nem aamem dnevu" Ce ne bo Jugoslavije Jutri tata, kakršno ielimo. prepričani, da hit« taka aa nai narod najbolfi«, pridejo še drugi dnevi. Cilj iagubi i, kdor tsgaoi pogum. V aa** vratah pa ne sme biti matoduinoaU nt ueiania, ia če oetSnemo trdni in dosledni «m svoji poti, mor« priti dan ,Vše image, dan, ko bo Jugoslevij« svoboden dom vhodnega narod«, korakajetSja s jasnim čelom in močnim arcem najvišjim idealom člove- naproti. Predsednik saključnje sejo ob eni popoldne. m ÍY. SEJA. 30. »cptembru 19/9 popoldne. Predseduje sestra 1'dovtt — zapisnikar br. Zalasnik. Sestra Udovič otvorl sejo ob 2h popoldne. Br. Bogataj pojasni tfle-de fotografa, ki bi računal po 91.50 ip treba je da se v naprej pobere na-,Ulo to denar aa toliko slik. koHkor jih Sele delegati. Br Kristan stavi predlog v smislu pojasnila br. Bogataja, da bo ¿udnji uredil vae potrebno, da so fotografira konvencija. Sprejeto. Br. Caihkar, tajnik konvencije prečita pismene in brsojavne posdra-ve na konvencijo ln sicer: Pismo soc. klub St. 27 Cleveland, Ohio: Cleveland, O., sept. 38. 'tU. Članstvo slovenskega soc íj al i stičnega kluba it. 27. J. S. 7. najprij.t zuejšs pozdravlja cenjeno konvencijo J. B. Z. in Je uverjeno de se nam dragi zborovalci zavedajo svoje resne naloge pri sodelovanju poti v bol- JMI Najbkreneje tudi želimo to, da ko odpotujcte na svoje domove da „.(nesete s seboj iz tukajšne naselbine najprijetneje spomin t zavestjo, da so izvršili najbolii mogoč načrt sa delo. ki ao «e ga zavzeli izvrševati. ,Iitij nas Vseh bodi neamorne delovanje, in ko eno delo poteče, po-priiuemo se drugega, nič vas ne more utruditi. ' . ANDHHJ BOGAfAJ, tajnik. Pismo lok. organizacija J. B. Z. Cleveland, O», Slavni HI. Konvenciji J. B. Z.! Članice orgsnisscije it. 8, J. R. I. v Clevelandu. Vas, cenjeni dele» gatje in delegatlnje iskreno pOdrsvIJuJo teT telijo in pričakujejo od Vas da napravite k«r najboljši korak, ki vodi ife po saČrtsni poti v pravo svobodo. Cut hvaležnosti, nas vseh tu v Ameriki in naših v verigah se boju-jočih bratov in sester. Vas bode enkrat pa ie iskreneJŠe pozdravljal. Živel nai voditelj in sobrat Etbin Kristan, T vole misli in dejanja so velika, zato bojujmo se skupno do koncn in zmage! Živeli 11! Članice 1. R. % It. 9. Cleveland, Oblo. Brzojav Org. it. 1, Chicago, IU. Jugoslav. Republican Convention, Mose Hall, Cleveland, Ohio. Org. J. R. Z. St. I. pozdravlja delegate in delegatinie in upa, da bosle postavili take principe, da Jih ne bo samo Jugoslovansko ljudstvo presojalo, ampak celi svet. J. SteblaJ, preds., Wm. Lsurich, zastopnik. Brzojav Dubuque. Ia., Kari Poglodič: Yugo Slav Republic Alliance Convention: 6418 St. Clair Ave. Cleveland. O. Bodite iskreno posdravljeni zvesti sinovi Jugoslavia 1 Ljubezen do aaroda naj ne posna nobenih meja. Iz ljubeani do naroda smo pripravljeni žrtvovati v»e delo, trud, žrtve in življenje, naprej za svobodno ln demokratično Jugoslavijo! :-V"5v' ; ^ » Narodni pozdrav, slovenski dijak KARL H. POGLODICH, Dubuque College. Brsojav Waukegan in North Chicago, III.t . J ^ Joseph Birk: 600« St. Clair Ave., Cleveland. 0. Delegacija konvencije J. R. Z., dol s kralji! Živel« Jugoslovanska republika I Ne priposnsmo nobene voljene vlade l Neupogljivo stojimo " aa braniku človeških pravic nglis* narodu. T m^WW' . i ittgoslovani is Waukegan in North Chicago, 111. ' / % Pismo J. S. K. J. Pishler, Ely, Minn.: , September, 27th 1919. Mr. Matija Pogorele, . Cleveland, Ohio. Cenjeni ml prijatelj: „ . , Tvoje cenjeno pismo i* Chicage sem prejel, lipam, da si srečno dospel v Cleveland ter da se Je cela manifestacije dobro obnesla. Konferenca se gotovo zaveda svojih nalog, zalo Je meni nepotrebno dajati kake nasvete. Vendar pa, ker ravno zastopaš J. S. K. J., smeš zbor-a ico zasiguratl da le večina našega členstva na strani Republičenskeg« gibanja. Da pa oflcljelno nismo več storili, Je pa vsrok največ v tem, ker odkar obstoji S. R. Z., odnosno J. R. Z., nismo imeli oobene konvencije. " Upa nje > ratifikacijo republičanske ideje ofii ijelnim polom na konvenciji ima večina naših naprednih društev. Do lega tudi mora priti. Ako se pa splošne želje našega naroda poprej vresnlčljo, bo pa še boljše. Po mojem mnenju uradniki sami od sebe nismo mogli več storili kakor smo storili. Mi nočemo nekaj narediti sa kar nas članstvo ne po-oblašAe, vendar pa vsepovsod kašemo dobre,voljo ta dobro stvar In članstvo tudi sna o tem. Upajoč, da bode ta velevežal sestanek moralnega pomena za vse Jugoslovane. tu in onstran morja, ter da se bode ideja federativne republike realizirala, v bljlžnl bodočnosti. ostajam, z narodnim pozdravom Tebi udanl JOSEPH P1SLKH, tajnik. . Pisma in brzojave se z veseljem pozdravi in vzame na znanje. Cite sa zapisnik dopoldanske seje L, del ter sprejme. Br. Kristan Je mnenje, de bi bilo bolje, de pode sedaj br. Kerže svoj referat za gospodarski program In potem šele sledi socialni, ki je nekaka ves med obema. Ker pa br. Kerže želi. da se poda preje socialni re-ferat. prične br. Zavertnlk * referatom. Br. Zavertnik povdarja. de so nekatere točke ie zastopane v političnem programu, nekaj Jih pa bo pozneje v gospodarskem, ker socialni urogram je vez med obema programima. Vsekakor Je pa program tako urejen, da bi se moglo znjim ustreči vsep strankam, bres ozira na prepričanje, ustreči vsem tistim strankam, ki vedno trdijo, da so za dobrpdlt naroda, a kadar se pride do trenotks ko Je v resnici treba nekaj storili, se te stranke vedno umaknejo in najdejo tisoč iagovorov. Po tem uvodu nadaljuje br. Zavertnik: Je tukaj, a nam ne zadostuje, de so zanjo določene meje. ao določene politične pravlee njenih državljanov in da uovemo kakšen mora biti njen gospodarski program, ampak daUnjst naša Je. da povemo In galltevamo socialne reforme, ki so nujno potrebne, da mlada Jugoslavija postane demokrallčna drŽava t ozlrore na politi ko in gospodarstvo, da se lahko način prolavodnje res vije is nitjih form v boljše In popolnejše, da končno prinese blagostanje vsemu tolsto-umskemu ljudstvu In se ne omeji le ng peet izvoljencev, ki so tnsll loke trga blagostanja obrniti v svojo korist in na Škodo Jugoslovanske!» I|ad siva« 9 dajati se ne smemo fatalizmu, čoš, ča* bo vse Isravni.il. kajti tako aovore ljudje, ki malo mlsltfo. ie mart delaR katerim k vsejno. če •c kolo časa suče neprej ali nasaj Tale tmsOde prihajajo iz ust konservativcev, ki pomenijo, tako Je živel in dele! moj oče In tako bole živel I« delal tudi Jaz. ' Napredni elementi si pri tvorbi nove drševe ne smelo in ne mereja osirati na besede In nauke konservativcev, ampak moralo drtsvoure mi teko, de So nova drtava res modorea drlava In «e semo kopij« POjtfnole «vstro-ogrske države, njene sorlelne politike, ki Jalb b tal»o sevens. da ao selRid«" pred vejao ker t rumo m a isaeljevele it efr. Med konservativci in naprednimi elementi ne more postati kompromis, kajti vmk tak kompromis ne «ore voditi So drags*, kol da ae pereče «er talne reforro« polo te na polico in čakaja na vstajenje do srninega dne. J Napredni elementi v novi drisvl «e mor«|o pri ustvarjanje te m»ve drievt sdretttl in a kooperellvelia delam leves« socmii* reforme, kl w v Interesu mlade Jugoslavije ln njenega ljudstva nelsoglbno potrebne. pH oSeihiSlii gijlrti aeeUdalll reform aa zahtevo komer Htlvcev J« «ločin storjen ne mladi JufaelevlJI, I« »«r«nje Ji^lgovsn-l^ega ljudstva, kateremu ae koasenretiv.l I» negrednl elementi vM-»em časa In peed Je#»4ovte*o fevnhieljo oMfiŠIU. de be e MgriftSvIjl rt«da od Hudstva. pa Vodstva i« aa IMtffm ae za .tj*«ta.r * cdsijs.) Henry J. Schnitzer State Bank KNA NA/STAREJŠIH SANK. KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA KNAU NA VSB KRAJI S POLNO GARANCIJO, PRODAJA v O ZNS LISTKI ZA VSS ČRTE PO OIUG1NALNI CKNI, IZVRŠUJE VSB ZADEVE V STAREM KBAJU KI «jj» deeer a* beiaH IlfcMk M 4s8 «tsjb r« Jakam fta prAs S let v p ayain a esde. vaijstee. g a» sns le stara«. "M VSESTRANSKA NAVODILA 191 P9JASNŠLA 4M eesMe mk«| v ■■IsHaibsi Jssfcs. HENRY i. SCHNITZER STATE a.. NK tdl TTi A9iglii S%eet Nev Tat, N. t» M.. I, lanaL« JfKIVSKl SlIVKft, (Nadaljevanje e 1. strani.) njimi ao imeli oeto uuijake llatke K d so jim tuHjinji stavkarji po. jssnlll, ds stsvks fte traja, so ee vrnili. Ubogi delavci, geljufgni ao bili od bresveatnih in lbpov-akih agentov. Tukajšnje tovarne ne obrsltuje Jo. Včaai prihaja is njih nekak-•eu ropot, ki je menda podoben nekakšnemu peklenskemu trulče-nj« in vriiču, ds ae ga eelo kom panijaki priganjsči nsveli^ajo iu ga ustavijo S tem ropotom hočejo prealepiti javnost, da tovarne obratujejo. Tudi dim, ki prihaja iz dimnikov ih ima naiOon prevaliti javnost, ima vae mavrične barve, ki se lepo vrste druga ss drugo In ta dim je mouda edini produkt, ki ga isdehijejo v tovsr Kompanije «e poslužujejo vaa kih laži. da zvabijo atavkarje nasaj tia dele. Tako «o na pr. kom-pantjeki pod repni k i lagali v pou-deljck, da tovarne obratujejo a polno paro, a pri tem ao pozabili, da ao prejšnji pond8ljek raz ustali ravno to IsŽ, kljob temu pa tovarne ne morejo produeirati bla Rs. Na pametne delavee ne napra vijo take laži najmanjšega vtias, ampak ostanejo lepo doma iu čs-kajo, kedaj bb Jeklarske podjetnika zapustila trmoglavost in bodo prisnsli delavake «ah te ve. — (llo ročevalee). Mother" Jones v Oaryju. (fary, Ind. — Mati Jones je govorili na shodu tukajšnjih atavkarje v. Shod ae je imel vrikti pod milim nebom v Kaat Hide Parku. ker vojaške ofolaeti niao dale dovoljenja sa obdržavanje ahods na prostem, se je shod vršil v dvo» ranč, ki je bils nabita do tadnje-gs kotičks. "Mother" Jones je stsra ie devetdeset let, toda od svojega govorniškega dsru še ui prav nič izgubila. Jeklarske podjetnike je nagnala » besedami 'fcrnstfft," "pijavke" in "ro-parji," S'J»^laa je grmel po dyy rani, kakor da prihaja sodni dan za jeklarske podjetnike. "Vi ste sužnji," je rekla mati Jonss s povdarkom. "V človeški zgodovini so bili delavci redijo sužnji, ln položaj ss sanje oijesta na Šlsbie mesto na bolje. Boj delavstva proti kaplttaliatom v današnjih dneh je zadnji boj.! Oe zdsj dela vat vo izgubi, bo potisne-no naaaj ss stoletje, «t . "Ne amete odnehsti. Bojevgli se morst^ Ženske morajo poms-gsti." Njene besede so psdsle kot biti po jeklsrskih podjetnikih, oljnem so ps nsvdsjsle stavksrje g t novim upom na mnsgo delavstva. » Bhod ae jc savršil v najlepšetp miru. Hbods ae je udeletilo do dva tisoč alsvkarjcv, veliko jih je moralo oditi, ker ni Mlo «anje pro- dtora v dvorsnl. K , - Podpor» ga itavkarjs South Ohloago, 111. — Stavkovni odbor ustanovi komissrijst (poverjeništvo) pod nadsoratvom organisatorja Theodore Vinds, ki bo imel nalogo kupovati živila 18 prispevkov, *ki bodo prihajali od strokovno organfetrsnih delsv-eev is vseh krsjev Združenih dr žev. Podpore se bo delila na dvs načina etsvksrjev,, V tem aklsdi-šču bodo kupovali stavkarji živ-Ijenake potrebščine po najnižji ceni, airomsšui stsvkarji jih bodo ps prejemali sastonj. Prsv nič se ni trebg bsti Stav-karjem. Nobeden njHi otrok ne bo stradal, ksjti nsd štiri miljone alrokovno organiziranih delsveev je sklenilo, ds bodo podpirsH fl-uančno in moralno gUvkarjc, doki« r ne zmage jo. V čiksškem distrfktu je Icjsvs Samuel (lomperae, da bo «IW tiva Amerilke delavske fedsrsei- PBQ8 VKT A' j<- podpirala jvklarake T> etavkerje uialeri jal no iu moralno, napra \ i Ig Isreeno veselje. Stavkarji «o rdaj prepričani, da sa njimi stoji vse strokovno organizirano a merlÄko delavstvo. 8ovj«tskl kongres bo tnide v deoembru ,,, London —> Poročilo iz Moskve pravi, da vaeruaki sovjetski kou-grea se otvorl 1. decembra v Al oak v i. ...... ■. ............i Želite potovati bobov?. C« t« lm«t« pa rob rod ni listek ali na, pišiu ali ne pr idlt« v svojo lastno korkt k bančni tvrdkl EMIL KISS, Ätfft: Delavce potrebujemo. Visoka plaéa, stalno dolo, is glasite se pri: Superintendsntu Pittsburgh Porge Iron Oo., North Side, Pittsiiurfh, Ps. . n.• ■■».i..!. 1.»..i Sbtesikt Narodna UaUeeriJaa« S. april« PsdporBi Jedoots. | laka«^ 1?. jaaija tOOT v dr ia vi llliaaU. GLAVNI STANt 8S87-8» SO. LAWNDALB AVI., CHICAGO, ILLINQI3. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919*1922. IivrŠevalni odbor. BOJAKI POSOBI Ns rospolsgo Imam vsakovrstni iea, kar »o tier sa gradnjo hiš, kot 2x4, 2x6, 2x8, močan lea 10x10, močan fencing lxti, ,1x8, 1x10, 1x12, strauiee. okus. vrats, šipe. opeko, drvs, 20 Čevljev dolgi U in druge atvsri. Kdor potrebuje ksr ai bodi aa gradnjo hiš in dru gega poalopja, naj se ixglaal pri meni, ker ta Iea bom kmalu prodal. Zglasite ae od 6 do p ure «večer ali pu ob nedeljah na 392 First Ave., Milwaukee, Wis. — Lovreno Ksnciljs, sostopnik Arhitekture ln gradnje. omuvNt oDaaiL rSCDBEDNIKi VIrcmc Qnliikar. SMTW S*. Uwteli A v«.. CktM««, IU. ' . POOeaSDSSONIK, Ahim Hrtit, Km 140 t .^.bur«. Pa TAiNIKi JOHN Vggm kuak. sres s. Uwadato Ava, ckkm> iii. TAJNIK SOLNliXBOA ODOKLKAi r.ul B.r«*, MSV-W LmAii Ava.. Cllo|* SLAOAJNIKi Aalaa J. T.rb.v.c, I« t. CImc. IU. UPRAVITKU GLASILA i KIU» OadlM. tasT M Sa. UvadaW Ava^ CkUa«a, IH. POROTNI ODSEK. Jais AaiknSM, ar^nUa. 8.« ssi. CMM.kurV, Pa. Jaka UaSww—4 «•« Nay BL. SarteflUlS. NI. ktaKlte SalaaaSwr, Saa »ra, Sara«rtM. OSU. Jm. SMBft.li, So« m, Smltk««, P«. - rt^ Sateak. Bese Praaaar Av*. CI»v«U»4. Okla. I?' OOLNlSKl ODSEK. ' OSSSDNJS OKSOŽJKi P.mI S«rf«r, SCST-SS g. Uwad«U Av„ Ckk««^ III. VZHODNO OKSOŽJEi RuS.ll PM.rM, S«a 4S«. Srtd«.«aU, r«. Aal«a S«4Uak, Baa Vg, Wtok N«««a. Pa. ^ ZAPAONO OKSOŽJEi Aalaa š»lar, Oaa 104. Ot»m, K««»., .« Jafaaaead. Laa Kuka* Osa »48. OSkart, Mla«.. m wnwie«* Nadzorni odbor, Matt SatraaM. aredndaSi. I SSI V Wal«rlaa Sd.. CalUnwaad. Okla. Jakak AabOM, 4IS Pi««« Bl.. gvvlatk. Mt»«. Jas. Kalaa, 100T, E. T4th Bt, Cl.v.l.^, Okla. Tiskovni odbor. ^ Vpaana Calakar, Jala AmkralU la Matt P«tmvM, IftOB bl UPBAWIK unijsko gadrnlno prodajalno Veič mora biti popolnoma mesar-aks stroke tor Imeti snanjs o fro-osriji. V tej gadrnšRl prodajalni te prodaja samo unijsko blsfo in od upravnika bo sahteva. da pri-fltopi takoj v orffsnisaoijo. Delav-ne ure bo kakor jih predpisuje Icalns podružnica uslužbenoev trgovske organlsaaljs. .1« osebe, ki so gmošne vodili trgovino tsr Imajo it večletno Iskuinjo, se blagovolijo J avltt osebno pismeno na spodaj osnašoni »lov,;tlačs po dofovoru, Jofts AmbroHČ, Box 801 Osnonsburg, Pa ' ... __gDSUf.ITVENI ODSOn. , É«RgMgONIKi Praak Al««, SIM Sa CrawfaN Ava., C8U«t«. IN. Jaha THSI1, Oaa 101. Uwr«««., ft». J«ika Ovan, »4» Knt»lw««a, O.tr.lt, Mlak. Ja«. Bkah, llet B. SS. St.. Ovuad, Okla. Mary Uga*M, IS«« 8» K««la« Av., Ckltaca. Ig. ^ VSOVNI IpNAVNIK. Dr. P. J. g.m «aas Bt. Cl*lr Av*., Cl.v.U.J, Okla. OOOOVONNl USEDNIK "PSOSVCTP'i J«*. S«vaHMk. POMS t — V». Smaraa p««Ul«tv« ta .tv.ri, kl s« «Maja ft. !avrleval»a«a Okar« ta l'blB mlak, aaj aa e«M|aJa aa aaalavi J«ka V.rdarW, BBST-Be Sa. Lawadal« Ava.. diteata. III Vaa aadava kalaMka mOw« aa| m »aAlj.J. P«al BarrarK tsjnlka kalaUkasa «M.IS. v «I aradu. Va. Mtaika «lada paalavaaja v «I, lavrtavalaaai «Jkwra m ««J »ailWa M. PstravMa. aradaadaHiu aaisaraaga adkar^ d f » ' NEW YORK i 'S1 -M-"* j« središča svetovnega promsU v vsoh osirih. ÉM*J f Danaraa pollljatva — P«tevanje e Stari ^ bral - 8vajaa In HMfMi d«Mti Ia de-mavlaa aa«» — vs« tu s« Isvrtl aajkltraja In ÄÄ .'.»"Ta WMV3Z r «WVBII J«> ÍM T V"»" T. ; ... "" w * ječe ter slesti nsšim rojakom prlljnbljan« POTNIŠKE PISARNE IN BANKE S EMIL KISS Ts tvrdba pal Ii Ja dañar aaa«aljlv«. hitra la f naJnMil gaaval «eal* aaalaya vsa M'*bradaš draik«. laaUvtj« m«, •ilaa (DRArTÄ) a« vaa aaa««IJIva denarna ssvsnBs avals, •prejams é—sr— vlaga, jlk «br«ataja ad desea vUMtva la lepl«l«J« vlaga kraa adpavedi. T« tvrdka Vam dajo GARANCIJO paar»« paalavaaj«. vaauf1VilSL^S^SwKó slKpe?sl!!Ha*^kal¡!r**iloíItíTrl% vaalaJ vprašajte to tvrdko ss pejssalle, kaUra p¡»ó,!o. mi ali prldtu ošabno Osi EMIL K I S S v 133 Second Avo., cor. Sik St, Now York, N, Y. Ph»«.» Or.bard V»toeevlJ«e« iss8. Pad aed^*«vam drtavnaga "Pr88V9ÍS pSš SS blS(9899íMj9 Ijadüva. Ako m stria Ješ g aje»! ml Idejsml^pedplrsj t^vee^ki ¡Tn/q ^jasje pBifBÜM NAiomrnoM T P0 J Aim LO. ■■■■■■■nii kdor kaj kapi Ii Rflasov ia Šs m« tf všeš Raj mm sebi pripiše. Vsako edüovemosi Ir pssledUo sal _____ ÉÉBáM _ Slovenci. Hrvatje in Srbi r Sta II pri v«ljl prihraniti i" y' i . M»?«.' two % • * - „ ln v Islam iat« OOslatl kltr« p». mee vastm aara«niaam, t«Saj aa-ililta danar prako n«in baaka, kar ml šalama najceneje, najgolavejta Is najkltraje. denarja Je predstav« lahej ispla vaaaega edfcitka Nal aisles» eeilljanj« najnerfekaejii, le Neil nlkl na drual strani ti Š«J« dea«» liro« vsee«g En« peakuinja ves »regrlia in nikar vam ne bode Šal ako nam pl lete «a nadaljl« peJ«»ella, kalari vam dam« dragev«IJe. | PPS ■ John Neinelh State Bank IW7 S«eral Ave., cor. Mri St.. new voss aritt ■ PEOSVITA^^ Važno kultorno vpr^ NOVlCE IZ JÜ- Sanje. i mm— ~ ^ (Nsdsljevanje.) Pa imamo tudi take; • zdi m tuno, da morajo ti molča t» in hiocr molčati na račun onih mož, ki nam pišejo povesti, za na »lajanje ob dolgih zimakih veče-. LeopoWu #evdlu. 42 letnemu | ■rib, ko puiiti od peči prijetna to ^„fc VulČarju, oženjenemu, plota in se vsipajo na zemljo ve liki, beli kosmiči- D», lepo > sanjati sen pozlmskih večerov in noči, a drugo j« vprašanje, koli ko koristi ima domovina iu masa od takih aanj. Da je naša mladina premalo sa volitve v konstitusato in raz-| piše občinske volitve. Sedaj pa. PACVilfVVB |kosovse meščanske stranke uvi- (l U S L A T 1J t. I u bring na Gor. štajerskem. Razprava je bila ponekod polna d ra ito. Na t, pred *'8aj vas itak le prosim. , Po teh besedah se Kmitic zgrudi ns kolena. "Dopustite, svetli knez, da vam služim ne prisiljeno in z vsem srcem. . . fctteer še zblsznim!' matičnih prizorov, zaslišanih 'jc,| predlagale, da se enostavno «pr bilo 23 prič. Leopold Hevdl jsJ<*- jme -rb„ki voiitveni zakon, ki je tošen hudodelstva poeilnc neči njih ^„„ju ^--—- : iu«ru »U1IOW.Tmit« . „ „ ,,, uliiefijii iiajinotl dovsstna za tokovno znan^ U- *tt iSdperošntk v pokoju, ima v hiši in naši domovini z izdavanjem takih del več koriatil, nega vsi oni, ki pišsjo v potu svojega obrszs povesti, samo poveatl z» dolge in dolgočasne zimske večere. In nsše nekatere atroke jiot n. pr. risanje, telovadba, roč- ni i I nah, ponujal sladkor na pro-lpo kupni pogodbi zagotovljeno daj ter nagovarjal razne nedolet- Lt snovanje do smrti. Z gospodom ne deklice. Popoldne ss je sešel Peskom se pa nič kaj ne razumeta tudi z Ano Brejlovo, kateri je po- ki se pravdata med seboj, ti tožb nudil slsdkor ns pnalaj In zah- imata pred civilnim sodnikom. Ze teval, naj gre 11-ietna hčerka Mi- |0 |lud nastop je bil 18. majnlka w-iw* i,lld* 1 nft mwto» im* letos. Gospoda sta se sprla in na dela, ItjLf ~ Komu pnde tm,^^ ||lftdkop AnÄ ßrejlova pod Laasnik je zaklical nad miscl. ^ bi^l o ^^a tre-1 je y t0 privol|U| obvestils ps je kom:''Bie Schweinehund, Sie ha- o tem avojega moža, Jana Brejla,Iben hier nlebta zu suchen, loh bin ki je bil zadovoljen. Obtožene« je hier Besitzer, die Wohnung ge-vzel deklico a aaboj in jo peljal hoerd mir.' — Gospod okrajni so v gozd proti Bistrici. Jan Brejls dnik Lsjovie je zsrsdi "Sehwei je neksj čssa slsdil obtošenes, ki Lehunda" priaodil gospodu Lass-mu je pa v gozdu izginil. Ker se niku densrno globo 4000 kron, o-Milada zvečer ni vrnila domov, so | «roma 20 dni zapora. Z zadevo se stvar ovadili orožnikom, ki so sa-čeli zasledovati Hevdla, katerega so prijeli drugi dan. —• O dejanju pripoveduje obtoženec: "De- liš naši masi povesti, samih povesti!. . . Znano pa je nam vsem, kako ra da mladina riše. Ps ni gs umetni ks, ki bi se hotel ponišati tako globoko, da bi pokazal naši mladini, v zanjo primernih delcih, pot do te umetnosti, in ji pokazal, kolika radost zs dušo in srce je, č« tns človek gledati lepo stvsrstvo božje z očmi umetnike, ftkoda i asa I — Ali pa ja ob taki opravišbi opravičeno začudenje, če izgine U ln ons umetnina, in «topi ns njeno mesto neatvor' u-metnostlf — Nit . , . Naši telovadci m kar koaajo, kdo bo izdelal lepši načrt za telovadni pouk. Nobeden pa aa ne domisli, da 1)1 populariziral telovadbo in potem, da bi ss nsšo inlsdiuo napisal vrato telovadnih ja pačsl tudi vzklieni senat, ki je v zadavi razsodil: Kasen se znižs na 500 kron, oziroma na 48 ur. Vzklicne stroške nosi vsak asm. kie «em vprašal, če Ima denar. — | Predsednik senata g. nadsvetnik Odgovorila mi je, da nima denar ja za slsdkor. Nakar sem ji rekel nsj ml da uhan. Ona je vzklikni Is: "Bsrsbsi Ravbarl" ter hotela uteči. Mene je prijela jasa ln v Vedernjak je v razlogih navajal: "Schweinehund' je gotovo šaljiv ka, toda vz«U je iz tistega nam vaem znanega leksikona nekdanjih avatrijsklh Častnikov, ki nino nagU Jazi sem vjgel trak vrata. Nato asm jo vlekel |ščo. Posilil jo nisem. . . ■ < Izvedenci dr. Vučina, dr. Hla-1 Svinca, Angelo Kovač in Ljudo [vina, dr. A. Serko in dr. Plečnik Lita Kržiča iz Starega trga, ki Xo okoli posebno izbirali beaedi. v«° l Vavijaiai oen in vsrUnild krajno sodišče ^e oprostilo Franca rídHa^^iídJ^eU'w MWmTpo-IÍS^ mnen^e' Wl» JM^» I napravili pri litru pe'trolejs dobič- vTüb njih ¿i ssmiadina §° * 1 do 3 kpon ^ t. in t»i..v¡iiii. u nu. teuiii b« apolovlnah bile nepoaredno la ln telovadila, in njeno Uer irotjo ,ri7ke ^ plutb Nato je bila saališanih 23 prič, ki ao z vso natanšnoatjo o> pisale delovanje obtoženčevo. Glavni priči: Ana in J*n Brejla, sta oMirno očrtela Sevdlovo ponašanje in prigovsrjsnjs glede sladkorje in deklice. Zlasti je bil dramatičen prlaor, ko je< piHa Radzivil je molčal. Kmltie je še klečal. Bledica in rudečica ste mu «preletavali po licu. Bilo je videti, da izbruhne čez trenutek v njem jeza. ("Vstani!" reče Radzivil. Kmitic vstane. "Znaš branki prijatelje," nadaljuje knez, 44 torej vidim, da boš znal braniti-tudi mene in da me ne zapustiš nikdar. Žal ^mtA da te je Bog vstvaril iz aolitra, ne pa iz mesa ln kosti. Pazi torej, da ae ne vnameŠ. Prizanesem jim. - . Htanko-viča, Mirskega in Oskerko ssm namenjen poslati k Švedom v Birio. Naj tudi oba tfkretuaka in Jo-V lodijevaki gredo ž njimi. Olav jim Um ne vzamejo, samo mimo bodo morali sedeti ves ¿aa vojne. To je še bolje." "Hvala vam, avetll knez!" /.«kliče Kmitic. "£ar pa se (tiče onega starca," nadaljuje knez, "tega rjovečega zlodja, ki je "dospel semkaj s Skretuskima, aklen|l sem ga kaznovati. On me je prvi imenoval izdajiao in mi očital, da jemljem podkupščino ter tako naščuval droge proti meni. Nemara bi ae bilo vae srečno izteklo, ko bi njega na bilo.'/ "Na svetu ni muke, ki bi bila primihia za tak prestopek," dostsvi. "Ne prosi me torej zanj, ker bi to bilo zaman." Toda Kmitic se ni dal tako kmalu odpraviti, če se je ankrait lotil kaka stvari. Samo jeze in srda ni kazal več. Prijel je hetmanovo roko, polju-boVal jo je proslj tako prisrčno, kakor je znal samo on. "Z nobeno vrvjo niti z verigo svetli knez, ne privešete mojega arca tako k sebi, nego s to dobroto. Toda prosim vas, na učinite tega na polovico. . . To, kar je včeraj isblebetsl ta plemič, ho mislili vsi, ds tudi jas «em «teko mislil. On jc bil toliko pijsn, da je izrekel bres vseh okoliščin svoje mnenje. Mislil si je, da s te?n izvrši, veliko uslugo domovini in sli je mogoče koga dolžiti greh« radi takih občutkov! Naj ai on že živi ali umre, meni radi tega ne bo toplo ntti mrzlo toda bridko bi zadela ta izguba Volodijevakega, kate remu nadomešča o&ta. Svetli knez, darujte mi O-l žlvljeujc tega človeka; jaz pa vara darujem zanj svojo kri, Če treba jutri, ali takoj danes. %Jaz sem bil že sklenil kaznovati ga,' reče Radzivil iter si grize brke. "To kar je bil sklenil hetraan in vojvoda prijet ui tj?] oni vsi tvoj» t» . ; za k lié« bi hotel a tem pokazlti, kako ao naslov j, katere j«- raw.ok«r suka "Dobro, naj se zgodi, kar akupaj odidejo v Bižo ter se | j dih za svoje grehe, in potem, napoved, lahko prosiš za nje n "O Bog daj, da ae to kmalo Kmitic. "Idi «edaj ter jim. naznani prijetno novico." | "Ta noviea je prijetna samo zame, m |,a a nje, ker jo gotovo za«li«ijo brez vaakc hvaležn* ati, zlasti ker niso pričakovali tega, kar jim j* grozilo. NTc pojdem k njim, avetli knez, ker to l»i izgledalq tako, kakor da bi se hotel pohvaliti | svojim poaredovanjem." "X>claj, kakor hočeš. V takem slučaju p» Ue zapravljaj po nepotrebnem dragega Čas« t«r o-drini pO polka Mirskega in Stankoviča, ker pre. cej na to pričakuje še jedno naročilo, katero te-bo gotovo veselilo." . "Kakšno je to na/očilo, svetli knez?" | "Pojdeš k močniku rosenskemu ter ga pop» bi« v mojem imenu v Kcjdane, akupno z njegovo vnukinjo, gospodično Bilevič, da tu prebijeta ves čas vojne." 'jip*' "Nadejam se, da se mu je še sliladila jez».., V vaakem slučaju pa vzameš s aeboj ljudi, in »ka ne bi hotela iti proatovoljno, pa ju posadiš v ko-1 čijo, obkoljiš z dragonci ter ju pripelješ semkaj. On mi je tukaj neobhodno potreben, isto tako radi mene, kakor radi tebe 1 Nadejam se, da napram še Iz tega voska svečo ter jo prišgem, kadar m mi bo zljubilo. Vzamem ga v svoje roke in vsi osttli I BUeviči si ne bodo drznili nasprotovsti mi. N» strani tvoje neveste stoji vse lavdsnsko plemstvo, in meni bi bilo zelo neprijetno, ko bi ae 0110 pridružilo k vojvodi vitebskemu, ki bi jo sprejel 1 razprostrtimi rokami. To je važna stvar, katero je ; '' treba premialki.'* ' jfe r^;'; u "V polku Volodijevakega alužijo sami Lav-danci.'' "Varuhi tvoje neveate. V takem «lučaju začnemo pri njej. S starcem ae dogovorim jaz, toda s deklico ravnaj ti kakor znaš. Ako jaz naprosim mečnika, pa ti oii pomore zlomiti dekličino upor» nost. Ako se oh spoprijazni z mojim predlogo«, jaz takoj pripravim za vaju svatbo, ako ne, pa j« vzameš s silo. Z ženskami je najenostavnejši n»» Čin. Danes ae nekoliko pojoče, ko jo popelje! It oltarju, toda jutri ae jame ozirati okrog sebe, r»b miši je vat i in naposled reče: ".Vrag ni tako tru, kakor ga slikajo," ter bo že vesela. Nu, kako aU aa poslovila včeraj t" ' "i i postalo prožno in sdravo, dobili bi nov, zdrav sarod, a brez špsrts-ulzma in milltariaaui.; ln ročna delat — Kako zanimivo m ds pripovedovati tudi o tshl Mlsdins bi ob takih spisih Uhko izvedelo to in ono o nerodnih nošsh, nerodnem pohištvu, narodnem atsvbaratvu, domači «.rodni obrti Itd. I» m t. J. tt. j*» »"C* '. T* ■ toi, ob um.v.pju J ' "rcM. » J« voíino OMgs, oí.."«» g* Pli«»« ____.T*«.' i !v obraz, nskar obtožene©: "To le to! ko vašno, da tega, umemo mer «mo govorili sgorsj. Ssj kdo ume nsrodovo p r oš los t, njsgov kulturni rasvoj, njsgove peami, povesti, običaji, dušo, aree brez vsega tega! — Čemu vsa To je dolgočaanol. . . A mi rabimo mičnlb povesti m dolga in dolgočasne si make večere. Prav nič pa ne pomislimo, da pehamo a svojo breabrišnoatjo našo maso v eno razpološenje, ob kratkem je 4 s ko dovzstns za vse tuje. Kako bi ne bila, če pa mani masa, ds nims avojega ničesar, prav ničesar. . . Samo sksndlranje verza t "Kdor zaničuje as aam, podlaga je tujčevi peti", naa ns bode rešilo; zakaj pomen versa mora umstl najprej inteligenca; in ko ga bo umsls ta, pa bo a sabsv-110 in poučno literaturo za mlsdl-no uit varila dejatvo, da maaa naroda ne bo hotela biti več podla-ga tujčevi peti; In to je iredentl-aem prave vrste, ki pa ae loči od anopa alame, ki ae všge prav rad, guri a plamenom, in ae vduši v lattnem dimu obraz, nakar obtošenee: "To je nečiato od Vae!" — Priča Jan Brejla je dalje a trpkim pritaje-glaaom laja vil t "Odškodnine ne zahtevam, ker mi on ne more vrniti moje hčerke. Proaint samo, da dobi smrt tako, kakoršno je pretrpela moja hčerka! Po zaslišanju prič sts podala vaeučilišks docenta dr. A. Serko In dr. Plečnik Izvedeniško mnenje glede dušnega «tanja obtožen-čevegs In glede njegove odgovor-noatl. Dr. A. fterko ja ftradaril, da je obtošenee, ki je atorll to be-stialni čin, rojen hudodelec, duševno degeneriran, manjvreden Človek, da ja atoril avoja dejanje v popolni rsssodnosti In da je to-raj odgovoren sa avoj lin. Slično mnenje ja podal dr. Plainlk. — Po kratkih ploydojerjih drlavn.^ gs pravdniks In zagovornika ter sklepa predaednika so porotniki enoglasno pritrdili oba glavni vprašanji glede hudodelstva po-slljne nečistosti ln gleda umora. Predsednik Regally ja nato Ljudje božji, dokler bomo čaka- \ <>»«od»>o s katero ae obto- li. da ho naredila aamo šola vae, toliko čas« — a ozi rom na raaaod* nuat ms«*e — ne bo pravega ras* mah«. Glavna opora šole je m«v demo razvita literatura za mladino. Dvomimo pa, da bi ne mogla dvigniti ta na ono «topinjo, na kateri jo videti le limo, brez državne podpore. Drftava «ama bi naj vsako leto 1 a/pisal« nagrad« aa primerna dela. D ver jeni «mo. da. Čilo jMuirgla drftava vmes. bi nam vstala v doglednem času lako le l»a mladlnaka literatura, da bi naa zavidal ta iato maraikaleri velik, kulturni narod. Hamopoaeln pa ae um«, da brea atroge a ob. jektivne kritike, to na trn šlo; ta rrs v «ah o trratnme Žencc olmoja na «mri na vašala Obaojenec je hladna aprejcl «odi«» in prijavi) prltošbo. 0 nalogah aačaana« ga predstavništva r Kakšna je bila pravzaprav naloga sača«nega narodnega pradaUvnl- št va. ki je bil «eatavljsn po med-se bojnem sporaauiuu vaah «t ran k e»4a .1 ugnala v i je f V kratkih bem»-dah: Začaann narodno predata-vništvo bi moralo napraviti aako-nako osnovo, po kateri naj bi w la vršile volitve Ur pripraviti po-trskam a« konatituslno. Ali kaj je ves čaa delalo narodno predstav-ništvof rkverjalo ss js a brer plodnimi debatami ln ai napravi-lo nikakih predpriprav aa volk-Nekatera mehanske atranke so aadnji čas eelo sabotiral« delo v narodnem pradatavntttvu. medtem ko 4 je v Uda «UviU v program, da i«vrli vae predpriprave ljubljanskega dešsUmga sodUša ¡gUÍE POTOVATI DOMOV?—a» pa prva razaodbe ni potrdil m Ue1** -------- prisodil Francu Šetincu 24 ur In 200 K, Kovsčevl 24 ur in 50 kron in Kršiču 24 ur in 100 kron globe. — Jože Trampuš, verižil a petrolejem ln ga p jal liter po,20 K, kupil ga pa je po 10 kron. Okrajno sodišče v Ljubljani je Trampuša oproatilo, a če U Imate parobrodni llaUk EMIL KISSi4Btt?ft ▼ ODOOVOB PBOHIBtaUIt KUHAJ 8AM DOMA! Iz naše- vsklicni sonst razsodbe ni potrdil, I g* ^vrstnega Maltain hmelja na- ^Jr^WÄ-A^Atri: S-Aítaíí •j ^äSkitTL k¡rs.»«r,píw trifte ¡wae^'íiw'¡SJ? marveč je prisodil Trampuéu 3 prav¡ ^ibko vsak aam dobro piro, t®dne zapora in 500 kron globe. f\l„l| f i t----« Divji lOvot proa sodiščem katero vaa ooveši in okrepča kot v ljubljanskim I surih čssih. 10 galon pijača Miha MegllČ $2.26. PišiU še danes, doklsr še la-iz Sv. Kstsrine pri Tržiču je bil o-|hko pošljemo po pošti vsa potreb-vaden leta 1915. kot divji lovec. Akt je romal *» 'ifjaíWPi "'v*.' , Ay«.,' / V B02IC SE BLI2A ■ ' S m, n. -t ' __ . >■' v." «Kit »o i." mtmmmmmmmmmmmmm t Vaši stariši in sorodniki so potrebni obleke in hrane. Oni potrebujejo vaše pomoči. Ni ga vzroka zakaj bi jim ne pomagali sedaj .takoj, in jim s tem napravili VESELE B02IČNE PRAZNIKE, prevoz je odprt v vae kraje v Evropo. Vaše pošiljatve so jamčene in garantirane po zavarovalni družbi. Vi ne rizkirate ničesar od vale strani. THE GLOBE EXPORT St IMPORT CO., 826 N, Clark Street, German Turner Hall Bldg., CHICAGO, ILLINOIS. Po£ll|amo denar v staro domovinOeH Sedaj lakke pefijame denar v vaa kraje na Sloeenak% Hnmftake, Dahnad jo in latm. NadaUa poéOdamo denar tudi vartrtjo.Bulgarako ta aa vag pealan! denar, aaako kot pred vojno. hitro in KASPAR STATE BANK DL