PODLISTEK. Strie Blaž. (Črtim iz naših krajer.) Počagaih, tradnih korakov je stopal proti ko6i . . . Eomaj je pregibal zastarele ade . . . Tnpatam se je aerodao izpotakail ob debelih, atoletaih koreaiaah ter se zaletel naprej ia se zazibal . . . Pred očmi se ma je delal mrak. Najrajše bi bil kar aa pota sedel aa mrzel kamea ter se nekoliko odpočil . . . toda pot je bila 8e dolga ia težavaa. Mislil je na pretekle čaae, aa oae srečae čase, ko je 8e mlad ia vesel, pola sreče ia zadovoljao«ti stopal z vaškimi faati ces te bregove ... Ni ma bil pretežavea aobea hrib, aobea prepad . . . Kakor sraa ga je preskočil. Vse to mu je bilo daaes še živo v epomiau, kakor bi bilo šele včeraj ... Toda daleč so že oai blažeai daevi . . . Spominjal 86 je Bvojih tovarišev, ki so ga spremljali aekdaj aa vseb njegovih potih, spomiojal ee jih je živo, kako so ma prigovarjali, aaj gre z ajimi v vas, da zapojejo pod njenim okaom . . . Ali selaj ? Sam je oetal, niti jednega zvestega prijatelja aiaia, vse ma je že zakrila ia zagrebla lopata . . . Popolnoma osamljea, ločea od sveta, pričakaje, kdaj ae oglasi tadi pri ajem bela žeaa, kdaj potrka mogočno aa okeace ajegove ko6e ... Iz takih misli se je težko rešiti.. . Srečai so oai, ki mialijo z veseljem v preteklost, ki imajo za eeboj eamo srečae daere, daeve brez žalosti ia skrbi, srečai oai, ki imajo le prijetae spomiae — stric Blaž ai bil edea izmed oaih . . . Izpotakail se je ob trd kamea ter se predramil. . . Eomaj je vlovil vejo ia se obdržal, da ai padel v _aak . . . Vederni Tetrič je zašamel aad ajim ia močae veje so za- ječale . .. Na dragem koacn gozda se je oglasila sova . . . Netopir je frfotal aad Djegovo glavo — aočilo se je. nPo daeva taka vročiaa, sedaj pa tako hladao, primojdnnaj, da me trese mraz, kakor v jeseai, ko že spravljajo zadfljo repo ia koreaje s polja. Primojdaaaj, kdo bi si mislil, da bo že skoraj padala slaaa?" Potegail si je klobak globokeje na ušesi, zapel si tesaeje sakajo, odfihal rokave ter pospešil korake . . . Prišel je iz gozda aa plaao. V vaai so gorele Inčke, majhae ia slabotae ter amirale slabosti, kakor bolaik . . . Iz stolpa žapae cerkve je zazvoailo BZdravo Marijo" tako veličastao ia mogočno kakor aa aajvečji prazaik. Odmeval je zvoaov glas čez doliao prav tja da temafga gozda ia še dalje . . . Počasi ia premišljeao je vzel klobnk raz glavo, se pokrižal z velikimi, počasaimi križi ia molil. . . BNa čast Materi božji . .." Veliki zvoa je atihail. . . Tožao je pojemal ia aledajič preaehal . . . Oglasil 86 je BajmaBJši istotako veličastao . . . stric Blaž pa je molil tiho ia pobožao . . . wŠe ea očeflaš za verae dnše ..." Odmolil je, postal aekoliko, se pokrižal s počasaimi, velikaaskimi križi ia se počasi zopet pokril ter stopal jedaakomerao po rosai stezi med BJivami ia travaiki. . . Dospel je do svoje koče, potegail iz žepa staro, zarjavelo kljako ter izgiail v zakajeai veži ... Utrajea, BeizreŽeao atrajea je sedel aa nizko Btolico... priigal svečo ia se zagledal v zakajeao steasko aro, ki je jedaakomerao, počasao tiktakala . . .  rKaj, deset že? Ni mogoče! Primojdaaaj, ali sem aocoj tako počasBO krevsal čez breg? Ne, ara se je zmotila."  Odkimal je parkrat ter isvlekel iz žepa staro denarnico  ter jel preštevati drobiž . . . Račaaal ia račnnal je ter si abijal glavo, toda račaa je bil težavea .. . premalo je bilo  drobiža .. .  -Samo tri kroae? Cel tedea dela človek latri kroae! Pa je že tako daadaaašaji.. . Svoje dai je bilo eeveda vse dragače, deaarja je bilo ko toče . . . Cloveka se je bilo treba samo pripogaiti in že se je svetila pod palcem srebraa kronca, zdaj se mora pa ubijati ia abijati cel tedea s težkim delom za — tri kroace ..." Prešteval je vaovič. . . Metal drobiž iz jedae roke v drago, toda več ai hotelo biti . . . Mislil je ia mislil, če ima mogoče še kje kak aovec ehraajea, toda vse zamaaj — ostale so ma vedao le samo tri kronce . . . rTežko prislužea deaar 1 Človek bi kar obapal . . . Kako aaj si opomorem s tem? Soli aimam, moke ae, slaaiae še samo za jedeakrat. . . primojdnnaj, to je revščiaa, da se Boga smili . . . Neslano ae morem jesti, od samega sadja tadi ae bom postal debel, Bog rni pomagaj ! Primojdaaaj, slabi časi tole ..." Začatil se je močao utrnjenega. Oči so ma začele odpovedovati, debele solze so se mu odirale po raskavem, velem lica . .. Pod pcsteljo je zaškrtala miš ... rSpat pojdem . . . Nocoj je sobota večer; jatri pa k zgodaji magi, potem si pa skaham kaj aamesto danes. Strašao aem tradea .. . Ti ljadje znajo porabiti človeka, če treba do smrti za bore tri kroace. . ." Počasi se je vzdigail s stola, slekel, apihail svečo ia legel aa trdo, slamaato ležišče . . . Vedno 80 ma stale pred očmi krvavo prislažeae kroaee . . . Z aadami na bo^jše 6ase je sladko zadremal ia sanjal o bogvečem . . . Stric Blaž je bil jedea izmed oaih aeštetih ljadij, ki so okasili v življenju le malo dobrega, toda izpili čašo trpljeaja do daa . . . jedea izmed oaih, ki se zaatoaj pogaajajo ia trndijo za izboljšaaje svoje revščiae, jedea izmed oaih, ki ti tičijo do vratu pogrezajeai v aesreči ia bedi ia ki zastoaj stegajejo svoje roke, da bi jih kdo potegail iz siromaštva, jedea izmed oaib, ki aiao po lastai krivdi zagazili v svojo Besrečo, ampak so jih dragi potisaili vaajo... (_k_j> prlh<M_iJ«M