"PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE 1.1 TAT E L J E PROLETAREC Official Orgau Viigonlav Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J« S* Z« ST. — NO. 1649. - MM-te IMMr, Ms st Mm »sst sfltss m CfeUsts. ti Cmtss* al Sar* >. IS'« Sovjetske Unije v sedanji situaciji £.^B£.RLA,N s POLITIKO IZOLIRANJA RUSIJE NI MOGEL USPETI. — POSKUSI ZA ZVEZO MED LONDONOM IN MOSKVO — STRAH PRED 'NEZANESLJIVO' POMOČJO CHICAGO, ILL, 19. APRILA (April 1»), 193» T-VM w~kjr issi s.. L...U. a«. PROTI ROOSEVELTOVfllH LETO—VOL. XXXIV. "Monakovski mir", sklenjeiv septembra lansko leto med Hit- i lerjem, Chamberlainom, Mus-solinijem in Daladierjem, je sovjetsko Unijo izolira]. Chamberlain je mislil, da je s koncesijami Hitlerju na račun čehoslovaške mir v Evropi zagotovljen, o njenih problemih pa bi \ bodoče sklepali omenjeni štirje. Rusija bi bila tako čisto! omamljena. storil, ko je Hitlerju izročil u-sodo Čehoslovaške. Ampak tu se gre tudi Rusiji za interese. Kajti če Hitler zmaga, bo hotel potem prodirati tudi v sovjetska ozemlja. Ukrajina je še zmerom v njegovih načrtih. Anglija in Francija skupno z Rusijo morda napravijo Hitlerjevi Nemčiji konec in Rusija si tega jako želi. Diplomat s marelo se motil Angleški premier je kaj kmalu spoznal, da ga je Hitler v Monakovu s svojimi obljubami nalagal. Obljubil je zaeno l drugimi tremi jamčiti nedotakljivost mej okrnjene čehoslovaške, nato na svečano obljubo v pogodbi pozabil in si osvojil vso deželo. Torijska vlada je uvidela, da je mir vi Evropi na trhHh nogah in da se ne more zaupati ne Hitlerju ne Mussoliniju. Španija drugi nauk Drugi nauk vladi v Parizu in; Ijondonu je Španija. Mussolini jima je obljubil, da bo umaknil svojo armado iz Španije, čim zmagajo fa&isti. Ne samo. da te obljube ni izpolnil, nego pošilja v Španijo nove'čete al-pincev, očividno za eventuelni spopad s Francijo, Nemčija pa je poslala v Španijo svoje vojne ladje, da jih bo imela v slučaju vojne z Anglijo blizu Gibraltarja. Španija je za Mussolinija in Hitlerja v njunem boju za ekspanzijo velikanska pridobitev, ki je ne bi bilo, če bi demokratične vlade pomagale republikanski Španiji. Novo flirtanje t sovjeti Ker sta Hitler in Mussolini zelo ojačala svojo vojno pozicijo in nadaljujeta z osvajanji, je pričel Chamberlain računati, da se vojni s fašističnimi silami ne bo mogel ogniti. Ampak če se Že mora dogoditi, hoče tudi zmagati v nji. Težko, da bi mogli biti Anglija in Francija v taki vojni brez zaveznic kos Italiji in Nemčiji. In tu pa pride vmes Rusija, ki ima ogromno armado, veliko zračno vojno floto in tudi nekaj vojnih ladij, vrh tega pa sirovine, s katerimi bi v slučaju vojne lahko zalagala prijateljske države. Kaj stori Rusija? Sovjetska Unija bi imela vz-; rok, da pokaže Chamberlainu figo in mu s tem vrne kar ji je Strah Poljske Taka vojna med Rusijo in Nemčijo bi se vršila na poljskem ozemlju. Ruska armada bi potem takem morala priti na pomoč Poljski na poljsko-nem-ško fronto, tega pa poljska vlada nikakor ne želi. Boji se namreč, da se po končani vojni Rusi ne bi hoteli umakniti. Morda bi Poljsko oklicali celo za komunistično državo in jo pridružili USSR. Vsakdo na Poljskem, ki ima kaj imovine, se toga najbolj boji. Vsled tega tudi Rumunija noče sovjetske armade v svojih mejah. Kako naj jima USSR potemtakem pomaga? Chamberlain baje svetuje, da z materialom, municijo in aeroplani. Ampak v Moskvi tega pogoja ne bodo sprejeli, kajti vojna bo v tem slučaju tudi vojna sovjetske Unije, ne samo poljska ali Ru-munska. Važnost sovjetske Unije za vojno je njen ogromni človeški rezervar in pa surovine, olje itd., kajti teh stvari ima v izobilju. Zvese ne bo Ni verjetno, da bi USSR hotela z Anglijo skleniti vojno zvezo, ampak če se vojna dogodi, bo Rusija bržkone takoj pritegnjena vanjo, in skoro gotovo jo bo istočasno napadla tudi Japonska. Vsled tega hoče vlada v Moskvi od Anglije izvedeti, v koliko ji bo mogla pomagati /proti Japonski. Posebno pa si v tem slučaju Rusija želi pomoči Zed. držav. Niti za zanetitev svetovne vojne so torej razpletene. in Če se dogodi, se ji ne bo mogla ogniti nobena dciela. Sovražniki ne samo v Rimu in Berlinu, nego tudi pred pragom Ko je predsednik Roosevelt nedavno protestiral proti Mussolini jevi osvojitvi Albanije, je American Guardian objavil preko cele strani Ude naslov: ••Prosimo te9 gosptnl predsednik, pozabi na Albanijo in misli na Alabamo Prav in ipotrebno jef da se ukvarjamo s problemi po svetu in da se borimo proti fašizmu v Nemčiji in Italiji. Me bi Up bi [mi prax\ če bi se bolj ukvarjidi s terorjem v Albaniji kakor v Alabami, ki ji• nasa dciela. V petih ali šestih državah so IcgislaiMrc sprejele letos in lani proti unijam tako tfroge zakone, da jim bo razvoj skoro onemogočen. V industrial-nih knfliktih je proti njim toliko strogih določb, da bodo stavke zlahka zutlusene. Za kršilce teh omejitev so določene stroge kazni. To so zakoni fašističnega modela in se več jih pride. Fašizem ima v Ameriki veliko pristašev in v zakonodajah močan vpliv. Ameriško ljudstvo stori itametno• če se čimprej organizira za boj s tukajšnjimi Mussoliniji in Hitlerji, knjti če tega ne stori, bo tudi proti onima v Rerlinu in Rimu brez moči. PRIREDBE NAŠIH ORGANIZACIJ V Clevelandu bo koncert soc. Zarje in prvomajsko slavje kluba it. 27 JSZ v nedeljo 30. aprila v SND. V Detroitu bo istega dne prvomajsko slavje klubov it. 114 in 115 JSZ s sodelovanjem soc. pevskega zbora "Svoboda". Ta prireditev se vrši v Slovenskem delavskem domu na Livernoi* Ave. PRESOJANJE IMM.OIIkOV DOMA I* PO SVETI Klub it. 47 JSZ v Spring fieldu, III., proslavi delavski praznik Prvi maj dan prej, v nedeljo 30. aprila v Sloven-tkwU» demu. —~ Socialistična stranka v Chicagu bo imela prvomajsko prireditev v pondeljek 1. maja zvečer v Douglas avditoriju, Ogden in Kedsie Ave. V Waukeganu bo Imel prireditev klub it. 45 JSZ v nedeljo 7. maja. Glavni govornik bo Joško Oven. Milwauiki in westalliiki sodrugi so aranžirali predavanje, ki s« bo vriilo v nedeljo 7. maja pc poldne v dvorani S5T Predavatelj bo Frank Zaitz. V Chicagu bo imel koncert pevski zbor "Sava" 20. maja, konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice sa Illinois in Wisccnsin pa se bo vršila v Slovencem d*l. centru v Chicagu v nedeljo 28. maja. ZAVEDNI IN NEZAVEDNI ZAVEZNIKI BERLINA IN RIMA V ZED. DRŽAVAH NJIHOVA TAKTIKA V KONGRESU IN V ČASOPISJU PROTI ADMINISTRACIJI NE BO PREPREČILA VOJNE NEVARNOSTI. — PREDLOG ZA SPORAZUM IN SODELOVANJE Nemčija no dobičku Meseca februarja »o Zed. države uvozile iz Nemčije za okrojr $1.000,000 več blajra kot pa ira j« Hitler kupil od nas. Vzlic temu j« nemftka trgovina v USA jako padla. PRIHODNJI KI Beg 2idov iz Nemčije Leta 1938 se, je iz Nemčije izselilo 16,599 Židov poleg o-nih, ki so bili izgnani kot podaniki drugih dežel. Faiisti v boju s fašisti. Tak je položaj v mnogokateri deželi. Diktatorske vlade v Buda pe^t i, Sofiji, Atenah itd., so razpnatile takozvane fašistične stranke, ker se hočejo same obdržati na površju. Nedavno je bila razpuščena v Bolgariji "narodna socialistična stranka". Vlada jo je tolerira-la, dočim so bile vse druge opozicijske stranke prepovedane. Napredovala je toliko, da se je je vlada zbala, jo razpustila, iu internirala njenega voditelja. Papež Pij XII. je priporočil vladam, naj odpravijo brezposelnost in urede drulge socialne probleme, kajti dokler teh ne rešijo, tudi mir ni mogoč. Ampak papež hoče, da kapitalistični sistem ostane, le kapitalisti naj se poboljšajo. Socialna vprašanja na ta način ne bodo nikoli rešena. Umetnik Diego Rivera, ki slovi ne samo vsled svojih slik, nego tudi vsled svojega radika-lizma, se je spri z Leonom Tro-ckijem, katerega je vzel v zaščito in Trocki je moral iskati novo stanovanje. Živel je v Ri-verovi vili. Rivera je v tem sporu oznanil tudi svoj izstop iz Trockijeve "četrte intemacionaie". V Washingtonu je bil' ustanovljen odbor proti vojni, ki mu načeljuj£ republikanski kongresnik Hamilton Fish. Po-| leg njega je v odboru 25 sedanjih in bivših kongresnikov. Madžarska in Albanija sta odstopile iz lige narodov. Obe ste zdaj članici takozvane "protikomunistične zveze", Mohamedanci v Awji in Afriki so »priredili veliko protestnih shodov proti italijanski o-kupaciji Albanije, ki je po večini mohamedanska dežela. Is Beograda poročajo, da se pogajanja za sporazum med Hrvati pod vodstvom dr. Mačka m vlado ugodno razvijajo in je dr. Maček sklenil delovati v novi koalicijski vladi. Rešitev tega problema bo za Jugoslavijo velevažna pridobitev. V illinciski univerzi v Urbani je nad 17,000 dijakov. Nedavno jc bil eden izmed njih pred bordelom ustreljen, kar je obrnilo pozornost javno«ti na "slabe moralne razmere" v soseščini te slovite univerze. Minnesotska legislatura je sprejela postavo za odpravo nezakonitosti v stavkah. Zakrivili so jo boji v unijah samih in pa "gangsterizem" v Min-neapolisu, toda škodil bo vsem unijam. Roosevelt je vsled svojih graj nad Hitlerjem in Mussolinijem izzval njuno jezo toliko, da sta zlila nanj v svojem časopisju ploho napadov. U. M. W. of A. in vpraio-nje nove pogodbe Pogodba med UMW In premogovniškimi družbami bi bila sklenjena že pred potekom —-to je — prod 1. aprilom, če bi bila sloga namesto nesloge v unijskem gibanju. Tako pa je ta dvoboj med dvema sovražnima si taboroma tprinesel pre-mogjarjem veliko škode — vsekakor mnogo več nego družbam, ki so bile več ali manj vsled ustavljenja obrata tudi prizadete. UMW ima proti sebi sovražnika v uniji Progressive Min-ers, ki jo je Green s svojo AFL vzel v zaščito in za boj, in dalje ima UMW proti sebi kom-panije, ki ta položaj izrabljajo za uničenje unij v celoti. Razmere premogarjev so poslabšane v povojnih letih toliko, da jc zločin, če se unije navzlic temu ne morejo zanje složno postaviti v bran. V sedanjih pogajanjih so bili zavlačevanja največ krivi oni krogi, ki so sovražniki vsega, Jcar zastopa CIO in pa l,ewisovi oecbni nasprotniki pa še posebej. Francovi rablji na delu Vojna sodišča so obhodila v smrt že stotine lojalistov, ker so branili ustavo republike in svobodo svoje dežele pred tujo invazijo. ;.rr—z—- aer- ----r.--rr=: V tej številki se je upe t pojavil mož z ogromnim vprašajem, čigar naslov je "tole mi ne gre v glavo". Tone Zaitz, Klavni odbornik SSPZ, je nedavno omenil, da je bil ta vprašaj v Proletarcu dobra stvar, zato ga obnavljamo. V prejšnji številki je bilo pi-*mo tajnika finske socialistične federacije, in pa pi*mo v an-Kle^ini, naslovljeno posebnemu odboru socialistične stranke. V tej je isto pismo v slovenskem prevodu. Ctajte članke o delavskih problemih, ki so v tej, in bodo nadaljevani v .prihodnjih številkah Proletarca. SDF odklonila pogoje soc. stranke za združenje Iz poročila eksekutive Socialdemokratske federacije (stare garde) v New Leadru z dne 8. aprila je razvidno, da je o pogojih soc. stranke za združenje razpravljala dva dni in jih odklonila. V svojem odgovoru socialistični stranki pravi ekse-kutiva SDF, bi imelo združenje smi«el samo če se odstranijo vzroki za razprtije, radi katerih se je leta 1936 dogodil razkol. Nekateri pogoji soc. stranke so v biftvu ponavljanje tro-ckističnih idej, -pravi 8DF, radi .katerih se je frakcijski boj pričel, in če se tega vzroka ne odstrani, bi bilo združenje brez pomena. SDF se od soc. stranke razlikuje tudi v vprašanju vojne. Slednja ji je absolutno nasprotna, tudi če ne bi vrAila proti fašističnim silam, dočim SDF meni, da to ni ne pametno ne pravilno socialistično stališče, kajti taka opozicija vojni proti f a fr'stičnim silam bi bila njim neposredno v pomoč. SDF je tudi proti ustanavljanju strankinih celic v unijah, krr se z njimi ustvarja antago-nizem med Članstvom proti so-, cialistom, oziroma njihovemu u meša vanju v zadeve unij. Kk-sekutiva soc. stranke predlaga v svojih pcTojih za združenje čimstrožjo centralizacijo in absolutno kontrolo strankinega vodstva nad časopisjem, posameznimi organizacijami in strankinimi ustanovami. SDF je to odklonila, ker noče, da bi njeni listi, šole itd., prišli v roke ljudi katerim ne zaupa. Zanimivo je, da je med tema dvema skupinama prišlo že do sporazuma, toda večina odbora socialistične stranke je na svoji zadnji seji meseca februarja navedla dodatno pogoje, o katerih je moral vsakdo vedeti v naprej, da jih SDF ne bo sprejela. SDF izjavlja v svojem pismu, da jc zdaj odvisno od soc. stranke, če jc za združenje, in sicer za združenje na podlagi resnega sporazuma in programa, ki bo stranki jamčil enotnost za socialistično delo, ne pa obnovitev frakcijskih bojev in novih razkolov. Z odgovorom SDF se bo pečal odbor socialistične stranke na svoji detroit-ski seji. Predlog predsednika Roose-velta ki naj bi zagotovil mir Evropi in celemu svetu, katerega je naslovil Hitlerju in Mussoliniju, ju je postavil v zagato. Obrnil se je nanju direktno. Zavežeta sc naj, da ne kanita napasti nobene dežele, fn da sta pripravljena sodelovati na konferenci za omejitev oboroževanja ter za rešitev ekonomskih in teritorijalnih sporov pri konferenčni mizi. Ako ta predlog sprejmeta, je ameriška vla-| da pripravljena sprejeti vlogo j posredovalca. Naciji odbili nasvet j Nacijska prepaganda v Nemčiji je Roosevelta vsled tega predloga silovito napadla in Mu-solinijeva v Italiji ji zvesto sekundira. Hitler in Mussolini mu odgovarjata izbegavajoce, da v resnici on (Roosevelt) s svojimi napadi na totalitarni državi (Nemčijo in Italijo) izziva v vojno in daje s tem po-tuho Angliji in Franciji v nju nih pripravah za oborožen napad. Naciji pravijo, da hoče biti Roosevelt drugi Wilson, le da je bil slednji bolj pošten kot je sedanji ameriški predsednik. Očitno je, da če se v Berlinu ne premislijo, ne bodo dali nikakega zagotovila za mir, ker si upata Nemčija in Italija več pridobiti s sedanjo pretečo taktiko, kot pa na konferenci, kakršno predlaga Roosevelt. Idealizem in realnost Morda so vodili Roosevelta v tej njegovi potezi zgolj idealistični motivi in je verjel, da bo z njimi uspel. Nasprotniki — v prvi vrsti republikanski in demokratski toriji, mu očitajo, da je to le njegova i>oleza zaplesti Zed. držav v novo vojno v korist Velike Britanije in Francije. "Mar nam ni prošla svetovna vojna za to zadosten dokaz?" vprašujejo. Res. Ampak ISTI TORIJI so VVilsonu v onih dneh — v času sklepanja mirovnih pogodb, U-NfčILi VSO MORALNO oporo v Zed. državah, da ni v Parizu zastopal nikogar razen sebe. stvom trdijo, da je ameriški kongres PROTI POLITIKI predsednika Zed. držav. Chicago Tribune na primer agitira v prid Hitlerja tako spretno, da tega niti "idealistični pacifisti" ne morejo zapaziti. Zato JI POMAGAJO v isti namen. Hitler in Mussolini sta vesela tega zavezništva. Reakcionarni kon-gresniki so ustanovili "odbor za ubranitev Zed. držav v vojno". V njemu so tudi idealisti- FRAKKL1N D. ROOSEVELT- čni pacifisti. Oboji pomagajo kampanji, katere edini namen je diskreditirati boj predsednika Zed. držav proti fa&izmu in pa njegove napore za oetrade-nje Mussolinija in Hitlerja, ki ju z omenjenim predlogom vabi za mirovno izjavo, za pogoje, pod katerimi bi svet VSAJ SKUŠAL rešiti razne probleme brez vojne. Iluzije, ki so vredne poskusa Isto se ponavlja Zdaj prav tako tfgonabljajo MORALNO oporo Rooseveltu in naciji ter fašisti z zadovolj- Socialist, ki zna presojati kaj je realnost, in kaj je ikrzija, ali pobožna želja, ima pravico biti skeptičen in gledati nezaupno na Rooseveltove poskuse. Lahko prinesejo ravno nasprotni učinek kot g» morda on pričakuje. Ampak realistični socialisti bodo pomagali vsakemu koraku, ki ima NAMEN preprečiti vojno in REŠITI sporna e-konomska in teritortjalna vprašanja tako, kakor je v OBSTOJEČIH RAZMERAH najboljie mogoče, če taki poskusi dosežejo cilj, preprečijo tragedijo dežel in rešijo milijone družin. Kdor jih ovira — zavedno ali (Nadaljevanje na S. strani.) ZANIMIVA VSEBINA "MAJSKEGA GLASA" Etbin Kristan je napisal v letoinji "Majski Glas" za-nirrrvo daljšo študijo o "izmih" in "istih". Ivan Jontez piie o "lenuhih", o onih lenuhih, katerim gre zasluga sa ves napredek po svetu i tistim "lenuhom", ki so ustvarjali duievno, da je človek lahko dosegel stopnjo, ki jo imenujemo civilizacija. Marsikdo teh duševnih delavcev in umetnikov je živel v pomanjkanju, ljudje pa so jim rekli "lenuhi". In prav ti misleci in umetniki so zapustili bogastvi, ki jih označujemo z besedo "kultura". Prav take zanimivi so spisi, ki jih imajo v "Majskem Glaui" Ivan Vuk, Anton Garden, Tone Zaitz, Justin Zajec, Ed. Tcmsich, Anten Slabe, Milan Medvešek, Frank Česen, dalje urednik in drugi. Interesantni so spisi tudi v angleškem delu. "Majski Glas" ki bo razposlan v kratkem, ima M strani. Stane 25c. Ako ga ie niste naročili, storite to takoj. Priporočite ga tudi prijateljem in znancem. r PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. "OSVOBODITEV" ALBANIJE IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tlakovaa Druiba, Ckicago, 111. T GLASI LO JUGOSLOVANSKE SOC I ALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah ta celo leto $3.00; ta pol leta 91.70, sa četrt leta $1.00. Inosemstvo: za celo leto $3.50; ta pol leta $2.06. ;■ ■ ■ ---------- ■ ■■ ■«■■«!» i.. Val rokopisi in otrlasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljks popoldne sa prtobčitev v številki ttkolega todna. \ PROLETAREC Published every Wcdnesday by the J\»fo.slav Workmen's Publishinf Co., In«. Established 1906. Editor.............................................................^..Frapk Zaita. Business Manager.......................................Charles Pogorele«. Asst. Editor and Asst. Business Manager.......Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PHOLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Tfflephone: KOCKWELL 2t64. chicago, III. Vseslovanstvo v teoriji in praksi Frank Starman iz Pittsburgha, ki ima v tej številki kritičen dopis proti Proletarcu zaradi naših opomb o "vseslovan-skem kongresu", se moti, ako misli, da mi odklanjamo sodelovanje s tistimi slovanskimi skupinami, ki so proti fašizmu in iskreno za demokracijo ter socialno ipravičnost. Ampak pan-slavizem ni bil in ni danes gibanje za demokracijo. Sploh so ga tvorili tako različni interesi raznih slovanskih narodov da je v kritičnem času izgubil celo iluzorno vrednost. Pangermani-zem si jo je vsaj nekaj ohranil, kajti en narod je en narod, Slovani pa so mešanica narodov. Mussolini in Hitler sta Jugoslaviji res smrtno nevarna, če sta se odločila, da ji napravita konec, kakor sta ga čehoslovaški, bosta uspela. Seveda, ne za zmerom, kajti tudi njune nadvlade v Evropi bo prej ali slej konec. Prav tako mogočen sovražnik Jugoslavije pa je znotraj njenih mej — zapopaden v borbi Hrvatov za samostalnost. Vsi ameriški časniški poročevalci v Evropi trdijo, da je voditelj Hrvatov dr. Vlad ko Maček flirtal v prid svojega boja za "osvoboditev Hrvatov" s Hitlerjem. Za moralno razbitje Čehošlovaške naznotraj ni nihče prispeval toliko kot voditelji klerikalnih Slovakov. V svojem sovraštvu do Čehov so se posluževali najgrših izdajstev in pomagali z njimi Hitlerju kolikor največ so mogli. Ali« jih bodo Hrvati posnemali? Ali bo vlada v Beogradu mogla na tej kritični točki pridobiti Hrvate za sporazum? Vsi vemo, tudi dopisnik, ki nas neupravičeno graja, da se je za hrvatski šovinizem pred par leti na vso moč zavzel tudi komunistični "Radnički Glasnik". Zavrgel je označbo "jugoslovanski", postal samo hrvatski in tekmoval z drugimi hrvatskimi "patriotičnimi" gibanji za rešitev Hrvatske *izpod krvave beogradske diktature". Hitler in Mussolini sta vesela takega boja, ker jima je to v pomoč za oslabljehje Jugoslavije vz-notraj. Srbi in Hrvati, Čehi in Slovaki, Poljaki in Rusini, Bolgari in Srbi so Slovani. Ali si morete misliti več nesoglasij med narodi kot jih je med temi ljudstvi "majke Slave"? Naše kritike so torej namenjene vzrokom teh razprtij in sovraštev. Zato smo že s početka jugoslovanskega socialističnega gibanja delovali za tako združenje teh narodov, ki bo iskreno, v katerem bo vsak narod lahko ostal narod in ae kulturno in gospodarsko razvijal »po svojih najboljših močeh. Ampak politiki buržvaznih strank ne poznajo takih načel. Oni hočejo vladati nad svojim in nad drugimi narodi, češki politiki »o hoteli ukrotiti Slovake namesto da jih bi skušali pridobiti. Vlada v Beogradu je smatrala, da ji Hrvati morajo biti podložni, če ne zlepa pa zgrda. če pa bi bila ipametna, bi si pridobila za sodelovanje Bolgare in Hrvate, namesto da so ji zdaj oboji nevarni kakor so bili čehoslovaški republiki nevarni Slovaki in Poljaki. Vseslovanski kongresi v Zed. državah niso nova reč, kakor meni v svojem dopisu F. Starman. Vršila so se sliČna zborovanja med vojno. V Californiji imajo že mnogo let nekakšno slovansko zvezo. Nekdo je »lično organizacijo ustanovil v Mibvaukee-ju. Mi pa smo se družili s tistimi narodi, ki ao hoteli na pogoriščih svetovne vojne zgraditi resnične Ijudovlade na temeljih socialne, indusfcrialne demokracije. Namesto njih smo dobili diktature in teroristične režime. Dela je torej še veliko pred nami, borbe proti fašizmu še nič koliko, a dvomimo da jo bodo vršili politiki, ki ao si sipomočjo svojih rojakov Slovanov pridobili visoke shižbe in nastopajo kot njihovi pravi predstavniki. Oni »o zagovorniki gospodarskega siatema, radi katerega imamo vso to zmedo po svetu. Krivice odpravljajo z novimi krivicami. Tako ao delali tudi na tako zvani mirovni konferenci v Versaillesu in posledice so tu. na agita?ijski turi. Pomagal je mnogo, a o nobenem posamezniku ne moremo reči, da je bila otetev JSZ njegova zasluga. Kdorkoli bi kaj takega trdil, ni v skladu z resnico. Uta 1920 JSZ še ni bila v j socialistični stranki, toda v kampanji za predsedniške volitve, v kateri je bil socialistični kandidat Eugene V. Debs, je storila Jugoslovanska socialistične zveza VEČ, kot katerakoli druga narodnostna federacija socialistične stranke. V Detroitu je vršil agitacij-sko delo zgolj naš klub št. 114. V severni Minnesotl je vrnila vse a?titacijsko delo za socialistični tiket naša zveza — in to s tolikim uspehom, da je dobil Debs marsikje večino, ali pa je bil po številu glasov na drugem me.stu. V zapadni Pennsylva-niji so razpadli skoro vsi angle- EKSEKUTIVA SOC. STRANKE ZA REORGANIZACIJO V POSLOVANJU Na svoji seji meseca februar- »ti. Z registracijami v zadnjih ja v Chicagu je eksekutiva so-jpar «m<> »tranki napravili le škodo. clalistfčne stranke sklenila reorganizirati svoje poslovanje in v ta namen naročila vsem funkcionarjem v svojem področju, da naj ji naznanijo v teku določenega roka odstop iz svojih c!ui'b. Ob enem je izvolila poseben odsek, kateremu je naročila od strankinih »postojank poizvedeti njihno mnenje o raznih notranjih problemih stranke in jih vprašati za nasvete glede predlogov za premestitev glavnega stana in pa koga se naj uposli na izpraznjena mesta. Tajnik taya posebnega od- bora, o katerem smo v tem 11-ški socialistični klubi, naši pa »tu že poročali, je Judah Drob. Mussolini je poslal ▼ Albanijo aa kratok obisk svojega seta grofa Ciano (rpredaj na vrknji sliki), ki je njegov vnanji minister, da oanani osvoboditev •tečnemu ljudstvu. Nalogo jo sprotno isvriil, ker jo tudi v Albaniji voliko takih ljudi, ki so naprodaj. Tudi ubeini kralj Zog jo bil tak karakter. Mussolinija jo ogoljufal aa približno milijon dolarjev v alatu. NEKOLIKO POGLEDA V NAŠO ZGODOVINO Piše FRANK ZAITZ Na vprašanja sta odgovorila tajnik JSZ in urednik Proletarca sledeče: so stopili na njihova mesta in agitirali. Razdali smo one dni tisoče letakov v angleškem jeziku in tiskali iposeben slovenski agltacijpki pamflet v 25,000 izvodih. Sklicavali smo shode vsepovsod. Nihče ni bil tega našega dela bolj vesel kakor pokojni Debs Ko je leta 1925 i ^VnkVTn možnasti fOfcrU na našem shodu v VV au-; aktivnorti Y ^^e. keganu, ob priliki konvencije Cenjeni sodrug: Prejeli smo v prošlih par tednih dve pismi od vašega posebnega odbora, ki ima nalogo proučavati uredbo urada soc. za njene "Hvaležni" narodi Albanci so svoje "osvoboditelje" Italijane navdušeno pozdravili in italijanskemu kralju rponudili Zogovo krono in vse kar imajo. Italijanaki kralj in Mussolini sta bila karginjena nad tolikšno hvaležnostjo Albancev in kralj je vzel ie to krono, da je zdaj kralj Italije, cesar Etiopije in kralj Albanije. Slovaki so prav tako hvaležni Hitlerju H\ dr. Tiso mu v imenu "osvobojenega" slovaškega naroda pošilja vroče pozdrave. Se celo o Čehih trdijo, da ao zdaj bolj zadovoljni, če Hitler in Mussolini osvobodita tudi Slovence in Hrvate, Rurnun-ce in Ukrajince, jim bodo nedvomno prav tako navdušeno pošiljali izraze hvaležnosti. Kdor nI hvaležen, mora v koncentracijski tabor, ali pa pred puške. Marsikdo izmed teh "hvaležne-žev" bi zaslužil tako kazen, nameato da jo dele onim, ki nočejo biti -"hvaležni". Chamberlainova "marela" "Marefa" ima dober rtamen. človeku nudi streho v sili. Ampak Chamberlain jo je diskredttiral, ker ja z njo dal streho Muasoliniju, Hitlerju in generalu Francu. Zdaj se vai norčujejo iz '"marele", poosebljena v premierju Velike Britanije. če socializem ni dober družabni sistem, kaj je boljše, nego vocializem? A :#! ||W I Tu in tam kdo rad omeni tragedijo JSZ med vojno in po vojni. Ločila se je od socialistične stranke na način, ki ni bil demokratičen. Odstopila je na konferenci leta 1918 v Spring-fieldu, v času konvencije SNPJ. Navzočih je bilo na tem sestanku več članov kot pa če bi JSZ sklicala svoj zbor, in prav radi tega so tako samozavestno sklenili, da imata slovenska in srbska sekcija JSZ svoje naloge, ki jih bosta najlaglje vršile samostojno. JSZ je na konvenciji socialistične stranke ieta 1918 v St. Louisu predložila resolucijo o vprašanju vojne in vzrokov vojne. Bila je zavržena. Ob priliki jo bo dobro znova objaviti, ker bomo o nji zdaj lahko hladnejše presojali, kakor pa v onih dneh. . JSZ (slovenska in srbska sekcija) je od leta 1916 dalje usmerila vse svoje aktivnosti v prid gibanja za JRZ. Njegov program je bil socialističen. Diplomati v Versaillesu so bili z njim seznanjeni, a ga niso upoštevali, kakor tudi marsikaj drugega ne, kar bi svetovnemu miru resnično koristilo. Naše ljudstvo v tej deželi se je navdušilo za program JRZ in delalo zanj z vsemi močmi. Vse vlade so bile seznanjene z njim. Na mirovni konferenci «pa so bile potegnjene iz miznic tajne pogodbe in sklenjen je bil imperialistični mir. Versaillaki mir ima tudi druge posledice, ki so težko oplazile marsikoga, med njimi našo JSZ. "če je lahko tako sijajno zmagal Tomaž Masaryk, čemu ne bi moglo enako zmagati tudi JRZ", so se vpraševali ljudje. Saj je Etbin Kristan prav tako sposoben, so rekli, ln njegov program je odobril Wood-row VVilson. Torej čemu ne bi zmagali? Dejstvo je, da je bil program, ki ga je zastopalo z ozirom na jugoslovansko vprašanje JRZ, poražen. Jugoslavija, ki je nastala po svetovni vojni, ni bila taka, kakor jo je predlagalo JRZ ampak zmes, kakršna je še danes. Naše ljudstvo v Ameriki je upalo na zmago JRZ. Ker zmage ni bilo, so razočaranci tru-moma zapustili JSZ, dasi ni bila ničesar kriva, Za ^Proletarca" je bil to siloyit udarec. Skoro vsi njegovi agitatorji so od leta 1916 dalje pasta li delavni za novoustanovljeni dnevnik "Prosveto", ne zato, da bi bila bolj "radikalna", ampak vsled protesta proti neuspehu JRZ. O Proletarcu so rekli, da "preučeno" piše, da se brani dopisov, in da je zatajil delavska načela. Kristana so napadali kot največjega judeža. Težko je bilo one dni. Danes ga hvalijo celo nekateri izmed onih, ki so ga najbolj navdušeno blatili. Se celo pevski zbor "Sloga" v Clevelandu se je navdušil zanj. čemu to omenjam, bodo nekateri v "metropoli" gotovo razumeli. Izgubili smo polovico naročnikov in JSZ stotine članov. Komunisti so sklenili, "zdaj ali nikoli," in planili med slovenske delavce s svojim listom, prepričani, da bodo Proletarca v nekaj mesecih uničili. Precej tisočakov so potrošili v ta namen in — propadli. Tu in tam čujem koga, ki ipravi, da je JSZ rešil Joško O-ven, ki je bil leta 1920 za JSZ ČLOVEK POLEG ČLOVEKA Is revije "Svoboda" Skoro vsi ljudje so si na trojen način v medsebojnih odno-šajih: kot enako stoječi »olju dje, kot podrejeni ali kot nadrejeni. "Vsi smo samo ljudje", je freslo demokracije. Nihče ni več kakor drugi. Delo ni sramotno. Bogastvo ne poplemeni človeka. Kdor si domišlja, da je kaj več, ga bo smrt drugače poučila: smrt izenači vse in umreti morajo vrni. Iz te enakosti ljudi ae zahtevajo tudi enake pravice in dolžnosti. Pred zakonom bodimo vsi enaki t Toda ta ideal ni uresničen v nobeni doslej obstoječi demokraciji. V vsaki demokraciji je že "start" (da se izražamo sodobno Športno 1) posameznega državljana v življenje preveč neenak, da bi mogli vsi enako uživati življenje. Nekdo začne #voj start daleč za drugimi in pod drugimi. Denar in poklicni položaj očetov lahko pomeni za - njegovega otroka veliko prednost pri tem teku v življenje. Seveda bogastvo ne dela Človeka plemenitega; tudi denar sam ni sreča. Toda vsekakor je izdatno pomirjevalno sredstvo. Mislim, da je precejšnja razlika, ali mora človek prenašati svoje tegobe v udobnem naslanjaču, v svoji lastni vili z lepim vrtom, ali pa v bednem, tesnem vlažnem stanovanju, kjer se v enem prostoru kuha, pere, je, boleha in umira. » če (bo hotel biti človek enakopraven s človekom, bo treba ustvariti red, v katerem bo pri življenskem startu in teku odločala samo naravna sposobnost človekova; red, v katerem ne bo tepec užival vsega v preobilju samo zato, ker je bojgat, in v katerem je nadarjen in pošten Človek vseskozi nesrečen in zapostavljen samo zato, ker je reven. Zato se pa borimo za resnično demokracijo, to je za socializem. — E. H. SNPJ, je znova poudaril, da je vesel naše zveze, čeprav je šla iz stranke, kajti ravnala se je zmerom po svojem najboljšem prepričanju — nikdar ni bila izdajalska. Godina in jaz sva ga spremljala na shod, ko je nama to pravil. Ko smo vprašali za ponovno pridružen je k soc. stranki (bilo je to na detroitski konvenciji soc. stranke leta 1921), je nam nasprotoval — res nasprotoval James Oneal (zdaj urednik New Leadra). Morris Hillquit je odgovarjal na njegove napade, češ, da on (Oneal) ker je Amerikanec. ne razume teženj tujerodcev, ki hočejo dobro ne samo Zed. državam v katere so se priselili, nego se brigajo tudi za svojo rojstno deželo. James Oneal je v svojem boju proti JSZ uspel toliko, da je moral tajnik Frank PetriČ vsaj po o-vinku priznati, da je bilo naše medvojno stališče napačno. Danes ga isti James Oneal zagovarja veliko bolj živo kot pa ga je takratni urednk Proletarca Etbin Kristan. Tako smo se torej vrnili v stranko in ji pomagali. Pomagali v pravem pomenu besede, kot ji ni še nobena druga narodnostna skupina. Vso našo agitacijo smo gradili na prestidž stranke. Zdaj je nam to vse v napotje. Mnogi klu«bi so propadli, ali hirajo. Kakor nekoč, je apet zdaj slučaj, da so marsikje edine socialistične postojanke one, ki so pridružene JSZ. Neki naš zvest sodrug je dejal, da smo izgubili dva kluba v Chicagu — na North Side in South Chicagu. Tajnik kluba na north side se je izgubil med malo skupino psevdo *militan-tov" in v družbi z njimi zapravil klubovo blagajno in klub. Ko sem člane svaril pred to nevarnostjo, sem se zameril, namesto da bi pravočasno pazili na onega, kateremu ne bi smeli zaupati. Klub v So. Chicagu se je razpustil, ker ni bilo nikogar, ki bi hotel zanj vršiti tajniške posle. In vrh tega, Čemu bi se kdo brigal, če ni stranke, ki bi bila našim ljudem v vzpodbudo! Težko je pisati resnico, ampak taka je — ne morem pomagati. Vem pa, ka kor veste vi, da pripada bodočnost samo socializmu. Kdaj in kako ga uveljavimo, ne vem. Vemo le, da razvoj vodi človeško družin) v socializem, Četudi po grapavih potih. Odgovarjamo na vaša vprašanje na kratko in v splošnem. 1. Naše mnenje je, da naj bodo vsi strankini centralni uradi skupaj, to je, glavni stan, urad glasila, glavni urad YPSL. tajništvo za delavske zadeve in drugi uradi splošnega značaja, ker je to praktično zaradi (potrebe sodelovati drug z drugim. 7. Kaj pričakujemo od gl. stana? Naravno, delo, zaradi kakršnega obstoji in od nas kot vseh postojank pa sodelovanje z njim. 8. Vprašanje, kakšne funkcije se v glavnem stanu lahko opusti brez škode za gibanje v celoti, ni enostavno. Glavno Je, da se ne ukvarja z malenkostmi, in predvsem, da ne postane orodje zdaj te, zdaj kake druge frakcije, kar ne prinaša drugega kakor škodo celoti. Zato je najpametnejše, da eksekutiva soc. stranke odipra- vi iz gl. stana le pomanjkljivosti in pa ustvari v njemu tradicijo, da naj služi urad socialističnemu gibanju, ne pa tej ali oni stroji, kar ga je posebno prošlih nekaj let zapletalo v intrige in s tem v podnetavanje frakcljskemu boju. 9. Socialistična stranka ima pogoje, da ustvari iz svojega glasila "Socialist Call" velik, vpliven list. V ta namen je potrebno sposobno osobje v uredništvu in v upravi. Pomanjkanje tega znanja in sposobnosti je glavni vzrok propasti večine socialističnih listov. 10. Obljube, da bo socialistična stranka napredovala, čim jo zapusti ovirajoča jo frakcija (stara garda), se niso uresničile. Posledica razkola je 2. Glede vprašanja, kje naj le, da sta obe uničile za prakti- LISTNICA UREDNIŠTVA J. F., Cleveland. — Bo priob-Čeno v prihodnji številki. Dopisnikom, ki pošljejo spise Aele v pondeljek: Proletarec ni dnevnik. Celo dnevniki priobčajo dopise tri do pet dni poineje (namreč angleAki), kot so jim poslani, dočim jih slovenski, ki so na dopise naveaani, skuAajo sproti uvrittati, kar pomeni povprečno par dni po prejemu. "Proletarec" ni anffleftki ne slovenski dnevnik, cato ponovno prosimo, poAljlte nam dopise tako, da jih dobimo vsaj v soboto. Le tako jih lahko uredimo pravočasno ga tiskarno. Kdor ga odpoftlje Aele v soboto ali nedeljo, naj nikar ne sahte-va, da km mu priobčimo v naslednji itevilki. bo glavni stan stranke, smatramo, da si odgovor na to dobi najlaglje eksekutiva sama. Lo-fciična mesta po našem mnenju sta Chicago alrj>a New York. Nekateri priporočajo Washing-ton, D. C. Ako sotr? stranka reši svoje notranje probleme, bo najboljše, da njen stan ostane v Chicagu. Ako pa ne bo mogla iz svojih notranjih hib, ji tudi selitev ne bo pomagala. 3. Zahteva eksekutive, v kateri se je na svoji seji meseca februarja izrekla za resigni-ranje vseh funkcionarjev v njenih uradih, po našem mnenju ni bila taktna. Kajti s tem je za-eno ustvarila mnenje, da tudi sama ni delala prav, ko je ljudi, od katerih pričakuje odstop iz uradov, najela, ali jih izvolila. 4. Na vprašanja, če koga svetujemo v ta ali oni urad, odgovarjamo, da eksekutiva sama najboljše ve, kakšni bi njeni u-radniki morali biti. Mi smatramo le, da bi bilo boljše, Če bi jih iskala med že sposobnimi agitatorji, namesto med onimi izobraženimi ljudmi, ki so sicer vestni, a nimajo v socialističnem delu še nobenih izkušenj. 5. V kakšnih problemih se naj osredotoči soc. stranka v bodoče? Veliko jih je. Vendar pa to vprašanje samo na sebi ni važno. Važno je. da si stranka sestavi resen, realističen program in prične zanj organizirati maso pod svojim okriljem, kajti šele potem, ko bo močna, bo njena beseda kaj pomenila. 6. Klube (Branches) naj se kontrolira tako, da bodo skrbeli za oddajanj članarine, ne !pa le trdili, koliko imajo članov. Registracije po našem mneju odbijajo člane, predvsem kajpada one, ki so pristopili v gibanje vsled zvestobe socializmu, ne pa vsled formalno- čno delo s pomočjo komunistov druga drugo in s tem vsaka sebe. Eksekutiva naj to dejstvo preudari in si najde pota in sredstva ne samo za združenje že organiziranih socialistov, nego za pritegnjenje v organizacijo tisoče onih socialistov, ki so vsled sedanjih okolščin pasivni. Nikakega tehtnega vzroka ni, čemu ne bi moglo socialistično gibanje v tako razviti industri-alni deželi, in vrh tega s tolikšno krizo v gospodarstvu, kakor jo imajo Zed. države, napredovati.' Odvisno je torej od vodstva, da u potrebi priložnosti v ta namen, katerih je vzlic oviram v izobilju. Chat. Pogorelec. tajnik JS2. Frank Zaitz, urednik Proletarca. Delna zmaga delavcev Girard, O. — Spor delavcev, organiziranih v uniji National Leather Workers Association (CIO), in med tukajšnjo družbo, ki lastuje tovarno za strojenje kož. je bil izravnan brez stavke. Unija je zahtevala zaprto delavnico. Tega (pogoja ni izvojevala. Ampak družba je uniji priznala pravico, da ji morajo pripadati vsi, ki so se v njo vpisali leta 1937 v času sedeče stavke. Izbruhnila je nepričakovano marca omenjenega leta. Kdor tega ne stori, bo odslovljen. Ta točika v (pogodbi je zanimiva zato, ker so mnogi po prvem neuspehu obrnili uniji hrbet in se udinjali kompaniji kot neunijski delavci. Zdaj jim bo kajpada nerodno vprašati za pristop, pa bodo morali. Plačati bodo morali vse zaostale prifipevke. Pogodba je prilično zboljšana in je podpisana za dve leti. — Poročevalec. // MAJSKI GLAS" "MAJSKI GLAS" je revija, ki je načelno posvečena delavskemu gibanju in agitaciji za socializem. Znano Je vam, da je vas njegova vsebina še vselej zadovoljila. Tako vas bo tudi letos. Sodelujte v agitaciji, da bb spet čimbolj razširjena — da pride, ako le mogoče, v vaši naselbini v stanovanje vsakega rojaka. Cena za posamezen izvod je 25c. Za večja naročila so cene sledeče: 10 25 50 iztisov..........$ 2.40 iztisov..........._ 5.75 iztisov............ H.OO 75 iztisov_________$15.75 100 iztisov......20.00 1250 iztisov......... 47.50 Naročila pošljite čimprej! Potrudite se za naročila v društvih, v klubih, med posamezniki, v unijah in kjerkoli mogoče. Z vašim sodelovanjem bo ta revija tudi letos uspeh, v ponos vsem, kl verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročila pošljite na naslov "MAJSKI Glaa", 2301 So. Lawnd»le Ave., Chicago, 111. PruUurcc, April 19 1939. JLfcasac; ur PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ XXXI. Krmilu smo bili iz mesta, ki bilo nekoč prestolnica vele- Tu li na čeSki strani meje je bilo živahno. Čehi so v cesto postavili kole, da je avto moral Vsi, s katerimi smo govorili, so i J krito priznali, da si na Dunaju obetajo še slabše čase. Do-k er je bila Avstrija samostojna je iprihajalo vsaj veliko turistov. Ko je Hitler postal gospodar Dunaja, je začel naglo padati tudi ta vir dohodkov. V mestecu Stockerau, blizu teške meje. smo spet videli razdejane, i oropane prodajalne Židov. Nacijska drhal je pobrala v njih vse kar je mog'a iti popacala stene, okna in vrata zunaj in znotraj s psovkami na "jude". Tu in tam se še kak Jud upira proti toku. ampak na prodajalni mora imeti velik napis "Jude'\ trgovina tik njegove pa je označena za "arij-sko prodajalno". V restavracijah, v gledališčih, muzejih itd. ti napisi pojasnijo, da Židom vstop ni dovoljen. Ko sem Žagarju, ki je vodil avto. kazal te razdejane židovske prodajalne, se je spet raz-hudil. Njegova soproga mi je pošepetala, da mu jih naj več ne omenjam. On vozi. boljše hi varnejše je, če ima svoje misli na volanu, namesto da protestira proti nacijskim beštijam. Ceste so v Avstriji dobre. O-ziroma bile so predno jo je vzel Hitler. Nato pa je ceste proti čehoslovaški razkopal in zgradil nove za motorizirano armado. To delo so opravljali politični jetniki. Obgovarjali smo jih — jim rekli "sodi ugi", a zrli so na nas skoro sovražno in nihče nam ni odzdravil. Bržkone tudi ne smejo, kajti disciplina je stroga. Stražniki kar preže, koga bi mozli zalotiti )ri kakem napačnem dejanju. Nekje smo morali zaradi ovir ustaviti. Površino ceste so politični! jetniki izkopali več čevljev globoko, da so jo razširili in ji dali tršo podlago. Današnje moderne armade potrebujejo fina pota, ako se hočejo komodno pomikati s svojimi težkimi stroji. Delavci so bili verinoma srednje starosti, med 40 in 60 let, social-demo krat i, dunajski Čehi in zdaj so jim dodali tudi Sušnikove klerikalce. Predno so postali jetniki, so imeli službe — večinoma državne službe. Zdaj postopa oblast z njimi kot da so največji zločinci. Doma — kdo ve kakšni so zdaj njihovi domovi, imajo žene in otroke. Le redkokdaj komu dovolijo svidenje z njimi. Angela je iz avta nekomu rekla, da naj ne dela tako trdo — je vroče — a mož je nas le mučno pogledal in kopal dalje. Spe v zastraženih taborih in hrano imajo skrajno slabo. Socialisti so jezno pogleda- sile, zdaj pa vidoma nazaduje, j križati med njimi v zig-zag. če ne bi bilo teh ovir, bi se oonači lahko dogodilo, da bi planili skozi nemSki oklopni avti, tako pa te barikade ko'natih sten preprečujejo to možnost. Tudi ceste po češkem so bile razdrte, da jih razširijo in utrdijo. Gradili so jih najeti delavci, ki so nam veselo odpravljali. Velika razlika med •Icvrkom, ki dela prostovoljno, m a Kari v poletni vročini na ce-.i. in političnim jetnikom. *Ha, Italci," ho rekli drug Irugerr.i češki delavci, ko smo si utirali med kupi gramoza in cementa pot po popravljenem delu ceste naprej. MNismo Italci,, na zdar sodruhi," jim je vpil Žagar. Mnogokje smo videli velike oddelke češke armade. Kajti mobilizacija je bila v teku. Večkrat smo morali na cestah čakati, da so vojaški oddelki od&li, predno smo spet imeli svobodno pot. Vojaki so bili navdušeni, dobro oblečeni, toda tu in tam vsled vaj in korakanja vsi premočeni. Bilo je koncem julija, ko ?mo potovali v teh krajih. Prišli smo v Znojmo, ki je blizu bivše avstrijske meje. i Ima kakih 35,000 prebivalcev. Vprašali smo nekaj ljudi za napodila. "Heil Hitler!" so nas pozdravili in rekli, da ne govore češko, samo nemško. Znoj-mo je eno izmed mest bivše čehoslovaške republike, ki sta ga Chamberlain in Daladier v "monakovskem miru" določila tretjemu rajhu. Večina prebivalstva v njemu je nemške narodnosti. Napisi so bili češki in nemški. Zdaj so samo nemški in javni uradniki so nadomeščeni z nacijskimi ljudmi. Prej so vladne službe imeli tudi v nemškem obmejnem pasu večinoma Čehi. Nacijem se je naš "I" na avtu dopadel. Gotovo so tudi oni mislili, da smo Italijani — zavezniki Hitlerja, od katerega pričakujejo "svobode". Otroci, ki so se na cesti ogibali avtu, so dvigali roko v nacijski pozdrav in vpili **Heil Hitler!" "Kaj neki je tem Nemcem na češkem," sta ugibala Angela in Žagar. "Tu so svobodni, govore in pišejo kar jim drago, v blagostanju žive, pa hočejo v nacijsko suinost!" Blizu Znojma živi Žagarje-va nečakinja. Njen mož mlad, zastaven Čeh, je čakal poziva v armado. Seznanila se je z njim, ko je delal na graščini v Hmeljniku na Dolenjskem. Zdaj je gozdni čuvaj v graščini Kravsko. ki je eno največjih veleposestev na češkem. Poseduje ga italijanski aristokrat trok, a ne moremo pomagati če bo vojna, bo fronta kar tu," je dejal Florijan Henrik, tako je namreč temu Čehu ime. "Najboljše bo, da gre tvoja žena * otrokom nazaj na Dolenjsko," mu je preJlagal Žagar. Dal ji je potrebno vsoto za potovanje, pa se je odpeljala v svoj rojstni kraj. Žagarjeva sta prenočevala pri njima. Angeli in meni pa so poskrbeli stan v graSčini. Kil-lian Zanek je v nji nadzornik nad hišnimi posli. Kuharji, sobarice, kočijaži in šoferji so pod njegovim poveljstvom. On in žena govorita prilično dobro slovensko. Naučila sta se našega jezika pri sličnem poslu v neki graščini na Dolenjskem. Prijazna človeka, ki sta nam naslednji dan razkazala sobe, dvorane in starine tega ličnega dvorca. Naš prvi vtis na češkem je bil mučen. Misliš, da si v demokratični deželi, pa se znajdeš v nacijske m mestu. In, ceste polne vojakov. -Vojne ne bo," so rekli Čehi, "ker smo pripravljeni nanjo. Niti pedi naše zem-; lje ne dobi Hitler1." Naciji pa so prav tako samozavestno trdili, da bo Hitler dobil vse kar bo hotel. Poslovili smo se od prijaznih , ljudi v Kravskem in jim tudi mi zatrjevali, da vojne ne bo, čeprav smo bili vsi uverjeni, da je neizogibna. A res je ni bilo. Hitler je dobil vse kar je hotel; in še več ket je zahteval brez nje. Nekako v sredi med Znoj-mom in Prago je mesto Jihlava. Tu ni nihče vpil "Heil Hitler", kajti prebivalci so Čehi. V banki smo izmenjali par papirnatih ameriških dolarjev za češke korune. Ameriških čekovl ni hotela. Na trgu, kjer prodajajo sočivje, je nas ogledovala; mala skupina ljudi, ki bi jih lahko smatrali za cigane. Govorili so hrvatski dialekt. Presojali so nas in ugibali našo narodnost. "Italijani so," je ugotovil eden. Drugi pa, da morda Francozi. Oglasil sem se nazaj v hrvaščini, da jim pomagam ugibati. Rekli so, da so priseljenci iz Slavonije, ki se tu pečajo s prodajo sočivja. Kako je ta slavonska naselbina na Češkem nastala, nisem vpraševal. Že mnogo let po vojni so se Čehi selili na rodovitna slavonska polja, pa so morda domačinom dali poleg denarja v zameno svojo zemljo na češkem. "Do večera moramo priti v Prago," smo sklenili. Avto je brnel ob rodovitnih poljih in lepih gozdovih. Hvaležna je zemlja na češkem. Le malo je REKLAMA, KAKRŠNE SE NE MORE KUPITI Franka Zaitza, ki so se vršili j konccm prošlega leta. Bili so uspešni v vseh ozirih. Hrvatin (Pittsburgh) meni, da je bilo za one shode premalo časa, ker se jih ni moglo zadostno oglašati. Priporoča, da se v drugič da za aranžiranje takih prire-Iditev več časa. Poročilo tega odbora se sprejme z zadovoljstvom na znanje. Sledi poročilo zastopnikov klubov JSZ. Sodrug Aubel, Moon Run, poroča, da je njih klub dal oglas v Majski Glas ter ga naročil 10 iztisov ob enem so dali iz klubove blagajne $10 v konferenčno organizacijo. Sodru? Kavčič in Pusto-vrh, Sygan, poročata, da so dali oglas v Majski Glas ter naročili 25 iztisov. Klub v Burgetts-to\vnu je dal oglas v Majski j Glas. Klub šteje 20 članov. Za klub v Canon^burgu poročata Pavčič in Koklflč, da so dali o-gla* v Majski Glas ter so aktivni kolikor jim razmere dopuščajo. Priredili bodo piknik tretjo nedeljo v avgustu v Dreni-kovem parku. Polovico dobička Slovita Minorikt pevka Martin Andtr.on J« pred par meseci vpraiale <'» piran. Fradel, Latrobe, proti-prcdlatra. da se ne voli zastopnika. Predlog tudi podpiran. Starman (Pittsburgh) govori, da je čas, da se tudi Slovenci pokažemo in manifestiramo naše kulturno in drugo delovanje drugim narodnostim, . ker tako delajo tudi drugi narodi. Fradel (I^atrobe) izvaja, da socialisti vršimo izobraževalno in kulturno delo med delavsko maso, sedaj fpa pridejo taki ljudje, ki hočejo nekaj pokazati, kar smi mi učili že leta in leta. Nadalje govori, da smo mi so-icalisti pisali in agitirali za unije, in zdi se nam, da smo opravili veliko več vzgojevalnega in propagandističnega dela ne samo za socializem nego tudi za industrialni unionizem. Delali smo med jugoslovanskimi delavci in pridobili več pristašev za naše gibanje kot kdorkoli drugi. Za predlog, da se voli zastopnika govorijo čipčič (Co-verdale), ki ipovdarja, da lak dan bi bil veliko a/itatorično delo za Prosvetno matico, S. N. P. J. in za njene federacije, lurjevec (Library) priporoča, da pošljemo zastopnika in sodelujemo z odborom slovenskega dneva, ker bomo s tem ie bolj poživell kulturno delo v naših naselbinah. Britz (Law-rence) govori, da to delo spada bolj podpornim organizacijam kot pa naši konferenci. Smrekar (Aliquippa) omenja finančno stran. Pravi, da se mi ne ti ljudje pridružijo našemu gibanju ter delujejo z nami. Starman pravi, da je še vedno mne* nja, da je tak dan (za skupno prireditev) potreben in aa so se zanj izrekle vse federacije jednot in zvez v zapadni Penni. Fradel (Latrobe) odgovarja, da se westmorelandska federacija še ni izrekla za slovenski dan. Hrvatin (Pitsburgh) je tudi mnenja, da bi tak dan veliko koristil kulturnim, podpornim in političnim organizacijam. Sledi glasovanje. Za proti pred log. da ne volimo zastopnika, je oddanih 17 glasov, za predlog, da se ga vol: 7 giasov. Tajnik čita pismo Chas. Po-gorelca o Proletareu in "Majskem Glasu", čipčič (Cover-dale) priporoča, da se naj pobirajo za Proletarca prostovoljni prispevki, kar zbornica z veseljem odobri. Nabralo st? je $8.50. Konferenca apelira na društva, da naj naročijo revijo Majski Glas ter jo razdele med članstvo. Dalje, da naj se pod-vzame bolj energično agitacijo za "Proletarca". Sklenjeno, da damo oglas v Majski Glas. Tajnik Ambrozich poroča o dohodkih in izdatkih. V blagajni je $10. 95. Za posebni odbor poročajo John Terčelj, čipčič in Kavčič radi shodov Senator s srebrnim glasom Demokratski senator James Hamil> ton Lewit it lllinoisa je slovel najbolj vsled svojega govorniškega talenta. Umrl je proili teden v starosti 72 let. Njegova stranka mn je v senat« dala nalogo "bičati" nasprotnike. To je delal seveda ■ jesikom Bil j« "orator po beftji volji", kar so prianavali tudi republikanci. Po miiljenjv j« bil se-tran pod medvojnim moremo obvezati za slučaj 1z-in"*r ^ P.dikai« „ ... ea . . ' ., I predsednikom Wilsonom aa ratfikaica. gube. Kaučič (Sygan) je proti ^ M .Uroit, ^ h bil .*!• ko«.#r-izvolitvi zastopnika. Pavčič rativen. zacfji. Smrekar, Aliquippa, poroča, da je med člani velika brezposelnost. Večina prejema izjemne znamke. Za Prosvetno matico poročajo: Kavčič, Sygan, pravi, da bo njih društvo obhajalo 30-letni-co dne 30. maja. Tekavec, Ca-nonsburg, poroča, da njih društvo prispeva Prosvetni matici $12 letno od njene ustanovitve, in ima naročene za člane v čitalnici domalega vse liste ter j veliko knjig. Progar za isto društvo poroča, da je naročilo 50 iztisov Majskega Glasa in so razprodali 100 iztisov Družinskega koledarja. Za Pittsburgh poroča Hrovatin, da njih društvo je včlanjeno v Prosvetni matici. Naročili so 25 iztisov Majskega Glasa. Za Lawrence poroča Britz, da od zadnje do te seje ni bilo veliko spremembe. Obvezani so plačevati dolg na dvorano SNPJ, ki bo ipa kmalu poravnan. Za slovenski izobraževalni dom v Librar) poroča Strmljan, da podpirajo Prosvetno matico in naročili 25 iztisov Majskega Glasa. Za Coverdale poroča čipčič, da so pristopili k Prosvetni matici ter jo bodo podpirali po svojih najboljših močeh. Za federacijo društev SNPJ v zapadni Penni poroča Terčelj, da ima dobre in agilne uradnike. Pridružena je Prosvetni matici in uživa velik u-gled. Smrekar se strinja s Ter-čeljevim poročilom. Ker se ni nobeno društvo več oglasilo, ko jih je tajnik klical, je poročal Fradel iz Latrobe, da so priključeni k Prosvetni matici. Na dnevni red pridejo razprave o Jugoslovanski socialistični zvezi in o bodočem zboru. Fradel, Latrobe, priporoča, da naj bi v bodoče bolj sodelovali z industrialnimi unijami in drugimi naprednimi organizacijami, ker če ne bo ameriška soc. stranka pokazala več volje za delo, je bolje, da naša zveza od nje odstopi. Terčelj je enakega mnenja, kajti če ne bo ameriška soc. stranka z nami bolj kooperirala kot je do sedaj, bomo morali odstopiti in vzdržavati našo zvezo na prosvetnem in kulturnem polju ter agitirati za Proletarca. Kavčič vpraša, kdaj in kje se bo vršil prihodnji zbor naše zveze. A-pelira na društva Prosvetne matice, da naj na zbor pošljejo čim več zastopnikov. Strmljan, Library, je mnenja, da ker se vse združuje ne bi bilo dobro izstopiti iz soc. stranke. Britz, Lavvrenče, poroča, da sta se v Readingu Pa., obe struji združili in skupno delujeta v eni stranki. Smrekar, Aliquippa, predlaga, da se priporoča bodočemu zboru JSZ, da odstopimo od soc. stranke. Predlog podpiran. Starman, Pittsburgh, govori, da se naj bi rajše združili z organizacijami, ki so zastopane v slovanskem kongresu. Fradel je mnenja, da je bolje agitirati za Proletarca kot pa da bi se združevali s takimi organizacijami, kakor je jugoslovanski kongres. Tekautz, Canonsburg, govori, da je imel zadnji zbor naše zveze najboljše ideje, če pa se niso uresničile ni naša krivda. Iz zaključkov se še vedno la- glasovanje o Smrekarjevemu predlogu, da se izrečemo za izstop iz soc. stranke. Predlog soglasno sprejet. Sklenjeno, da se pred rednim zborom skliče še eno konferenčno zborovanje in sicer tretjo nedeljo v avgustu v naselbini Strabane. Prične se ob eni popoldne. Po seji bo piknik kluba Št. 118 in konference. Fradel predlaga, da naj se pošlje resolucijo senatorju Davisu, ki nas zastopa v senatu, da naj drži roke proč od VVagnerjevega delavskega zakona. Predlog sprejet. Nadalje Fradel predloži resolucijo za boljšo odškodninsko podporo (conrpensation). Soglasno sklenjeno, da tajnik Ambrozich pošlje kopijo te resolucije uredništvu Prosvete in Proletarca za priobčitev, društva pa naj jo potem prepišejo in pošljejo zastopnikom v državno legislaturo. Odbor izvoljen ves stari. Zastopniki iz lmperiala vabijo na slavje 30-letnice društva SNPJ, ki bo 4. julija. To društvo je v Prosvetni matici že več let. Ker je dnevlii red končan, se predsednik zahvali za brezplačno dvorano ter zaključi sejo ob 5. popoldne. John Terčelj, predsednik. John Koklich, zapisnikar. E ANNA BERGANT We»t Ali i*, Wit.—Tu je d ne 8. aprila umrla sodružica Anna Bcrgant. Pogreb je bil civilen in njeno truplo upepeljeno. Taka je bila njena želja. Bolna je bila tri leta in pol. Marsikoga bi duševno to toliko strlo, da bi se "izpovedoval" in vrgel svoje prejšnje prepričanje v kot. Anna pa je bila trdna do zadnjega. Tri leta je bila netpre-stano v postelji. * Vselej, ko sem jo obiskala, mi je zatrjevala: "če le še kdaj ozdravim, ti bom plačala članarino za klub. Ako pa mi to ne bo mogoče, smatrajte me vse eno za članico, ker čutim z vami in bi pomagala pri delu ali kakorkoli, če bi mogla." Na njeni poti smo svojo dolžnost izvršili in se od nje častno poslovili. V imenu vvestalli-škega kluba JSZ je ob njeni krsti govorila v poslednji pozdrav nekaj besed tudi podipi-sana. Po nji žalujejo trije sinovi — John, Rudy in Tony ter vunuki-nji Marian in Diana. Pokojnica je bila stara 63 let, rojena v Medvodah na Gorenjskem. V Ameriko je prišla pred 35 leti v Milvvaukee. Zadnjih 24 let je bivala na VVest Allisu. Bila je članica društva Balkan št. 24 SSPZ in kluba št. 180 JSZ. Pogreba so se udeležile članice obeh teh organizacij. Tudi članice "Venere" SsNPJ so ji izkazale zadnjo čast kot soustanoviteljici njihovega društva in prvi predsednici. Nasi zvesti sodružici Anni Bergantovi časten spomin. Mary Musicb, tajnica kluba št. 180 JSZ. Obnovite naročnino, čim ram poteče. S tem nam veliko pri* hranite. Tole mi ne gre v glavo...: čemu ljudje najrajše zmerjajo tiste, ki delajo za "narod" največ r.astonj, in zažigajo kadila onim, katerih glavna skrb je lastni dobrobit? — Janko h ko kaj naučimo. Preide se na Radovedo. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI pazuje in končno vpraša: Ka- Tudi Louis Adamič se ogreva i prosi nekoliko pameti. Pravi, za slogo Slovanov. V pismu v da če bi Spanci bolj poslušali češkem dnevniku "Svomost" J svoje duhov nike, ne bi bilo to-pravi, da je za nas vse, ki smo liko morije. Cerkev je za mir, slovanskega 'porekla, situacija trdi on, in uči, da moramo Iju-v Evropi jako mučna. Duševno biti tudi svoje sovražnike. takorekoč neznosna. "Ne smemo pa obupati," pravi on, "pač pa vkljub težkemu položaju postati močni. Ne se solziti; ne postati fatalisti, pač pa organizirati naše duševne in materi-jalne sile in se pripraviti na naslednje dejanje grozovite drame, ki se zdaj odigrava. Čehe Adamič takole vzpodbuja: "Cehoslovaška je bila rojena v Ameriki. Smelo trdim, da bo tudi obnovljena v tej deželi. Prerokujem, da bo v de setih letih, morda še prej, hit- lerizma konec." « —A—,*____. — e __________t............. Enkrat ga bo konec. V slučaju vojne, na katero je Evropa pripravljena, bo laglje kaj prerokovati. Hitler in Mussolini sta v stiskah za zlato, živila in material, toda za vojno so njune dežele vzlic temu boljše organizirane in »pripravljene za nagei udarec kot druge. Mnogo Slovanov — čeprav proti svoji volji, jima bo moralo pomagati. In če bo konec spet imperialističen mir, kakor zadnjič, ne bo Slovanom in ne drugim v ničemer pomagano, Zaeno s tisto vzpodbudo Čehom ima Louis Adamič v istem listu par kolon v prid svoje nove knj:.?e, za katero apeiira od Pobožni mož se seveda silovito moti. Mar cerkev ne blagoslovi vsake vojne ladje, topove, trdnjave in one, ki so poslani "'ljubiti svoje sovražnike"? Mar ni cerkev ne samo odobrila nego tudi blagoslovila in podpirala Mussolinijevo posilstvo Eticipije? In Če se vojna jutri dogodi, bo cerkev spet prav tako navdušeno bodrila svoje vernike v ubijanje in rušenje, kakor jih je v prejšnjih vojnah, v civilni vojni v Španiji in kjer pač militarizem potrebuje njene pomoči. » Kdo naj zastopa ameriške Slovence na vseslovanskem kongresu? Za njihovega pravega predstavnika se jprogla-sata urednika Ameriške Domovine. Oba pomagata politiki Mussolinija in Hitlerja. Kako ravnata s Slovani, vedo Jugoslovani na Primorskem, in zdaj Čehi in Slovaki. Kaj bi s takimi "Slovani", pa čeprav prisegajo, da govore v imenu "slovenske metropole"! Ko so slovenski socialisti delovali med svetovno vojno za ustanovitev Jugoslovanske federativne republike, so jih hrvatski komunisti zmerjali z iz-Čehov v Ameriki še za nadaljne! dajale«, puškarji in z mnogimi prispevke. Enega jako dolgega drugimi psovalnimi nazivi. Da- je "Svornosti" o pridobila novih članov, ampak jo obsovražila med onimi, ki so bili njeni člani, »pa so jo potem pustili, bodisi vsled strahu za delo ali vsled česar že, če bi bili vsi delavci prisiljeni pristopiti, potem da — pogodba bi bila res zmaga za unijo. Tako pa kompanija le ribari v kalnem, česar se delavci morda niti ne zavedajo. V TuUi, OkUhom«, obratuj« malo restavracijo A. M. Buiior, ki f* vidite no tej »liki. Ta človek jo prvi, ki jo odklooil plačevali u svoje nameščen- NOBENIH PREMIKAJOČIH DELOV... ...STALNA TIŠINA Oglejte si novi 1939 SERVEL ELECTRO LUX plinski refrigerator • Ker Servel Electrolux refrigerator •hratuje s plinom in to Mimo z enim drobnim plamenčkom v gorilniku, n« povzroča nikakega ropota in stalna tišina Je zajamčena. Obratni stroški izredno nizki in prihranek leto za letom precejšen. Vprašajte o njeih vaše prijatelje sosede, nami si pa oglejte Servel Electro-lux refrigerator, o katerem ate slišali ie toliko, pa morda niste imeli prilike, da se poučite o njemu. Zdoj po novih nizkih cenah! model'" $149.50 »mo ... Lansko leto se je v Chi-cngu in okolici prodaln Servel Flertrolu* plinskih ref rigeratorjev 2-krat več kakor katerokoli leto prej. To Je dokaz, da je vredno, da se seznanite z njim. SERVEL ELECTROLUX TRGOVCI IN Public Service Company of Northern Illinois Sodrugom pri Proletarcu Pittaburgh, Pa. — V kritičnih trenotkih kot se danes nahaja jugoslovanski proletariat bodisi v Evropi ali v Ameriki, je naravnost nesmiselno širiti kakoršnokoli propagando proti ljudskemu gibanju kot je vse-slovansko. Proletarec v št. 1647 sam priznava. da preti nevarnost in pogin Jugoslaviji. (Pisec tega dopisa je to nevarnost opazil že pred leti, ko se je nahajal v Jugoslaviji in celo opominjal slovensko javnost v Ameriki na to.) Ta nevarnost ipa se ne povečuje samo iz dneva v dan, ampak od minute do minute. Slovani v Ameriki, ki smo požrtvovalno delovali za ujedi-njenje Jugoslavije, se pa v teh kritičnih trenutkih ne ganemo, kakor da nas to nič ne interesi-ra. Pozabljamo naše brate so-druge (in celo na fond Jugoslovanskega združenja) in vse kar je nagega demokratičnega in slovanskega, ne da bi se zavedali nase dolžnosti, da obvarujemo, kar je bila naša vroča želja ustanoviti. Naj sibo Jugoslavija že taka ali taka, naša rojstna domovina je! Po nji stegujeta svoje grabežljive fašistične roke Hitler in Mussolini. Zasužnjiti hočeta nase brate, uničiti kulturo in naše tradicije. Tem fašističnim naklepom pa se po svojih močeh ustavlja Vseslovanski kongres. Imenovana št. Proletarca pa prinaša sarkastično notico glede slovanskega kongresa, ki si je nadal nalogo ujediniti slovanske narode in priskočiti na pomoč vsem malim slovanskim narodom in državam ipred nevarnostjo fašističnih volkov. (In to pri vas zasmehujete.) Naj vam bo pojasnjeno, da ob Hitlerjevem zavzetju čeikih Krkonošev še ni nihče mislil na slovanski kongres. Že 3. dec. p. I. ipa se je na poziv nekaterih čeških in slovaških organizacij zbralo v Fortb-Pitt hotelu v Pitsburghu nad 400 zastopnikov, ki so zastopali reci in čitaj — nad dvesto in petdeset tisoč članstva svojih organizacij; tn pa ako prištevamo Slovence ali ne. Torej to ni bil fiasko am-ipak nepričakovan uspeh zavednega članstva bratskih, kulturnih in političnih organizacij. Slovak Evangelical Union ni organizacija samo na papirju, kot si predstavljate v Chicagu. ampak bratska organizacija z nad 30,000 zavednih slovaških in čeških Huaistov, ki je v odboru kongresa zastopana po svojih predstavnikih; ravno tako čeAki sokol, Slovak National 8ociety in mnogo drugih, da ako bi jih našteval bi skoro moral napolniti celo stran Proletarca. Pojasnjeno naj vam bo, da Slovanski kongres bo *el po praša ko to, da je on vjel že toliko rib on pa nobene? In kralj mu xigovori: Na tej strani reke ni prepovedano odpirati ust, na vaši pa! Kako se je Hitler počutil po tem odgovoru, t jet ket takat k bom u stejt ledžislejčur zvotena; pa t*ej zgodi tku, da sm (pog-va zadn tejdn tud ta tavn uhjeskat. To pa zato, k mej ud Ur.. ud začetka mojga reportarstva adn pokarov zavoj moje sferdtrba-ne šprahc; n zdej mej/pa ta-drujg ne >amo pohvali/, paič pa clo povabu z oglašam ucajten-'ah, da nej ga ne le cbiščem, pač pa lahko postanem tiudi nego v a žena — če nism preveč žlobudrava. Glede tega pcigoja i težku re-čt: ja, al pa ne. Priznam, da prov rada klepetam; vendar pa skušam bit zlo najs zraun moških. Perl>abnicah t»e to!k na ahtam, kso tud tadruj-ge perbližn glih tajke ket sm jest. Nu, tku i blu rečen anJtat za Lrikat, pa tud koj storjen — če-prov mje Klukc na vse pretege branu jet u Springfield. Oh, deb vi vejdl, kakšna vojska i bla. kej taparukat prebrav Ka-lanov ogCas ucajtengah! KoV-ter n use pov&tre i zmeitorv za mnoj, predn sm hneva čenč za-upit nad njim, da naj gre domu razgrajat n sojo šaro premet-vat, k per moj nima prov neč za upravt. Poj sej enmav pomi-ru n sedu na klop; al godu i pa še kar napretj ket an medved u sojmu berlogu, kakfna da sm k flertam z osem dedcim po dežel. Use to mu ni prov neč pomagali, n jest sm se kar na-pravla pa šva na ta moj taparu ženitvanak potovajne — z ma-relo podpasho. Toj tud prov! Usak more gledat za boli bodočnost — za-kej b na g»ledava tud jest za 'Seja krajitiea, al "Sevede sm; Spela Potovčen mje ime; pa gilih grem mcm-*rede enmav Kalana objeskat. More nek bliz tukej žvet," *m smehljaje pojaanila. "Spela, tis od KaCano\iga doma glih na tadrujmu konj meu-sta," sej iposmejov. ^On živi na savtist, tukej i pa nort>ve*. PraJaj Johna Goršeka, k ima tistle tardeč haus; on ve natan-čn a vedt da pridem), n mej prov perja-zn u hišo povabu. "Tle h miz se usedi, Spela; Froncov poslanik v Zed. državah Gcneeel Franc« J« imel v Z«i dr itvak uilopnili« vti ia« civilna vaj- PRI DR it^SKA rUzena .vi ZVEZA socialistični stranki NMIOVI JUGOSLAV FEDERATION, S. P. 2301 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinoia kakšnim bolšim fantom ket pa posvejtu. bom enmav kinča nastimov, djav n začev na mizo nost tku dej blu h mal raznovrstnih jedil n tri sorte pijača na mizi. Med gostijo sva se ulik pogovorila, koku sva u.mk posvoje orala skozi zadnja desetletja aku*l je KltiJcc? Na rečem — saj glith za silo i tud on; al s Kalanom se pa na da primerjat, ki ma hi-*o. dobru dej*!u, dnar n tud kuhat zna, ket i pojasnu u negoval u povabilu. Prov vesel n srečn sm se počutiva, ksm »e z busom u tpringfield voziva! Ksm se perpelava u mejstu, sm pokazava Kalanov antres an žens'a rada p rasa 1 a za i ntformejsn, pa sm mogva ancajt počakat, dej ne-hov klet.... Klev i pa u tolk razUčnih šprahah, da nism mogva pogruntajt kuga za ane sorte loncman je. Zato sm ga pa po ameriSk praAala: "Ekskjru®mi 1 Ju no mister Frank Kalan na ejtin o ejt savt sekstint *trit?" "Sur ga poiznam. Kuga mu če^?" P07 mej iele pogledov, n sej tud spovnu, da sm ga jeat po ameriftk nagovarila, paj hi- "Sava" priredi KOftt EIIT V SOBOTO 20. MAJA v dvorani S. N. P. J. Chicago, III. On je po vejd o v, dej učas ži-vu na valjdvest u Wyomingu; n narveč u kemp Hopkina, k je pet maji ud Rook Spriivgsa. Von s te ketnpe, ksej imenovala tud "»lahka voda", ao se fantje ob pejdah z najetimi konji in cizami vozili u mejstu — pa ne samo pit, ampak tud punce pogledat.... "Zapil smo pona-vad tanarveč per Preku, Jcej znov use odkraja prov nasala-mensk fajn skubt." je še posebej po v daru France. Pojaanu i tud, da so zdej tam majne fi-nis, n da so enmav u stran dru-je odprli. Pa da so mu tam u tistih cajttfi ani relcli Skala drutgi pa Skalca, kakor ea an pridjan samostalnik, al cuna-m en, ket bse pravil n pokTajivsk djal. "K zgled a* precej kerlsk dedec ti bom jest djala — Skala ne pa Skalca," am mu enmav ponagajava. "če se bova u^Hhala za druj ge rči, je zame usak ime orajt, kterga češ nucat," i djav smeje n pogledov po miz če še kej manka. "Nekej ti še morm pojasnt, France/' sm mu seffla u besedo. "Ti b mogu mal bel previ-dn bit z oglasom ucajtengah n po okolftčinah povejdat kar se tiče predloga za ženkev. Klukc i tisto retfč brav — n mejduš, al je biv hud.! Jest nism navezana najn. Rejs, da sm bva neigova na po v šocka, kar pa lohk preneham bit usako sekundo. Za meru se mje še narbel zavolte-ga, k mej obdovžu, da uae dedce ke akul po Amerik plavAam. Usak ve, da jeat tega na delam!" "Jeift sm dav o^las zato noter ucajtenge, ksm tov u teh rčeh z dboj ankat pošten go-vart — za kar se na boj itn ne Khukca, niti uv u šali n na po v zarejs djav: "Spela, na vejm. koku b midva shajata skupej zavol tojga kuharstva. Zdej šele po\'orn^ zastopm. zakej se učas toj Klukc tako hudo napije . . ,M N tku sej končov najin taparu sestanek. Kar se bova pa poznej dogovorila, m pa merbit reportala ucajter*gah — merbit pa ne . . . Eluekutlva Socialistične Stranke: Norman Tkoma*. predsednik, N. Y.; Jokn Fiaker, podpre(l»«dn»k. III.; Devere Allea, Conn.; Roy Rautker Mich.; Al Hamiltan. IU.; M. C. Kroeger, III,; Harrv W. Laidler, N. Y.J David H. H. Felia, Penna : Ward Rogera. Teiin.i Paul Parter, Wi».; Travar. Clement. Cllif.; Frank McCaliater, FU,; Mai Raakin, Wi».: Cua TtUr, N. T. Ek.sekutivni tajnik: Artkur C. McDawall. Glavni urad: M W. Raadolpk Si., Ckicaga, lil. Tajništvo J. S. Z. s Tairuk: Ckarle, Pogorelec, 2301 So. Lawndale Ave., Ckicago, lil. Eksekutiva J. S. Z.: Frank Ateefc, Donald J. Lotrich, Joaepk Oven, Frank Udovick. Frank Zaits. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Juatin Zaje, Anton Garden. Prosvetni Odsek J. S.Z.: i • * Louia Beniger. Jeaepk Draaler, Mary Oven, CW Pogorelec, tajnik. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Vinke LaCnlikar, Itak BatUatk, Ang*la Zalt*. "Proletarec- glasile ia laat aleeeaake aekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA i Anton Gar. prodtednik; Donald J. Lotrich. podpredsednik; Frank Aleak, Ujnik; Angela Zaits. hlagtjniea; Jokn Sprekar, Vinko Le^niikar in Joaepk Oven. n«(l to m I odbor. Urednik: Frank Zaits. Upravnik: Ckaa. Pego. relec. IMENIK KLUBOV: ILLINOIS St. 1, CHICAGO.—Tajnik-blaga j nik Ckaa. Pogorelec. k301 S. Lawndaie Ava. Organimator Joaepk Dra. aler. Zapisnikar Jokn Sprobar. — Zboruje vnjiki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v Slov. del centru. St. S. OGLESBY.—Tajnik-blagajnik Anton Udovick, RFD S, La Salle, 111 Organizator Louis Viinikar, Zapisnikarir« Christint Nadveinik. Seja vsaki 3. četrtek v mesecu ob 7. zvečer na domu tajnika. ŠL 4, LA SALLE. — Tajnik-blagajnik John Streli, RPD 1. Organizator Jerry Derganc. Zapisnikar Joe Novak. Seja 3. petek v mesecu T St. 10. CHICAGO. — Tajnik-blagajnik Mike Lado- vick. 6210 N. Clark 8t. Organizator Siva Bojanovich. Zapisnikar Oeo. Maslach. Zboruje prvo in zadnjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. na 2*40 Greenvien Ave. St. 48. WAUKEGAN.—Ta j nik-blagajnik Jacob Mesec, 1037 Adams St., N. Chicago. Zapisnikariea Anna Makaick. Organizator Martin Judnich. 5ieje vsako tre-tjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. nar. domu. St. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik-blagajnik Joaepk Ovaa, 1841 8. 15th 8t. Organizator Louis Aidich. Za-pisnikar John Gorftek st. Seje vsako 3. nedeljo v me-•aetl ob 3. popoldne v 8k>v. nar. domu. INDIANA »t. 41. CLINTON.—Tajnik-blafrajnik Ignac Spen. dal, 560 S. llth St. Organizator William StaHha. Zapisnikar Bartol Oblak. Seje zadnjo nedeljo v mesecu pri tajniku. St. 27, CLEVELAND. — Tajnica-blaga j niča Joaepk-ine Tark, 6409 St. Clair Ave. Organizator Louis Zor-ko. Zapisnikar August Kpinar. 8eje vsaki prvi petek ob H. zvečer in vaako 3. nedeljo ob 2. pop. v Slov. nar. domu. ' St. 28, NEWBURGH. — Tajnik-blatjajnik Joaepk Lever, 3001 E. 82nd 8t. Organizator Joseph Fabjan-cich. Zapisnikar Jos. W. Lever ml. Seje drugo nedeljo v mesecu na domu tajnika. St. 40. COLLINWOOD—Tajnica-blagsjnica Anna Barbič. 19511 Muskoka Ave. Zapisnikar Andy Bozich. Organizator John Bolič. Seje vsek prvi petek v me-*"eu ob 8. zvečer v Slov. del. domu. St. 222, GIRARD.-»Tajnik-biarsjnik Jokn Bega-tajr, 143 Svnilhsonian St 0>vanizs^or Anton Nagudc. Zapisnikar Andravr Krvina. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Nsgodetovih prostorih. PENNSVLVANIA St. 5, F P A NKLIN CON EM AUGh.—Ta jnik-blagaj- nik John Rak. 103 Ohio St., Johnstown. Zapisnikariea Mary Zabr c. OrKani^ato-j', Anton Ganrenja, Andrevv V drich in JacnJj Gabre ija. S«»je vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. t»on. v dvorani dr. Sv. \lojzija. St. 10, FOREST CITY. — Tajnik-blagajnik Anton Draaler ml., RPI) 2, Box 44. Organizator (?). Zapis-pisnikar Frank Drasler. Seje vsako drugo nedeljo v meMH-u ob 2. popoldne v dvorani A. Zaitza na Brown-dale. St. 13, SYGAN, PA. — Tajnik-blajrajnik Lawreace Kančič. RFIi. 2, M Donald, Ra, Zapisnikar Frank Pustovrh. Organizator Jokn Wart»t. Zboruje prn> nedeljo v mesecu v dvorani društvi it. 6 SNPJ, ob 4. popoldne. St. 10, BURGETTSTOWN.~Tajnik Joaeph Krmel, 110 Stella St. Zapisnikar John Seje. Organizator Frank Lauiich. Sc»je vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v Slov. doma. St. 118. CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Marko Tekavee. 514 Franklin Ave. Organizator J. Terčelj. Zapisnikar John Kaklich. Seje vsako t. m*deljo v mesecu oh 10. dop. v dvorani druitva 6t. 138 SNPJ, Stra-ba ne. St, 178, MOON RUN.—Tajnica Jennio J«raU, RFD 5, Box 207-A, Ciafton, Pa. Zapisnikariea Jennie Jera-!a. Organizator Jacob Ambroaich. Seje 2. nedeljo v meseca ob pop. v dvotani Slov. podp. društva. St. 211, W. ALIQUIPPA.—Tajnik-blagajnik Bartol Varani, 115jravatka: Ix)ttis Zorko^ 0411 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Danka Hrvatin. Ako knjig Cankarja« 4tm-ibe i« nimate, naročite ai jlbl KANSAS I«, »t, ARMA —Tajnik-blagajnik Anton Sknlar, Bo* 27. Zapisnikar John Pečar. Organizator Anna Bratkovich. Redne seje se vrie vsako četrto nedeljo v mesecu v frontenaiki dvorani. MICHIGAN Si. 114. DETROIT. — Tajnik-blagajnik Joseph Kla. rich, 12518 Maine St. Organizator Frank Smrdu. Zapisnikar Anton Jurca. Seje vsak 4. petek v mesecu. §l. US, DETROIT—Tajnik-blagajnik Jokn Plack. Ur, 6657 Theisen Ave., Dearborn. Mich. Organiza-tor Anton Aniiček. Zapisnikar Math. Urbas. Zboruje prvo nedeljo v meaecu ob 10. dop. v Slov. del. domu, 437 So. Livernoia Ave. OHIO ti. 11, BRIDGEPORT.—-Tajnik-blagajnik Joaeph Seor, RFD 1, Box 7. Zapisnikar John Vitez. Orgini-»atoiji: Blaine, Frank Mihelčič; Barton. Joseph Skoff; Bndgeport, Louis Gorcnc. Glavni organizator in zastopnik Proletarca Joseph Snoy. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v dru*tveni dvorani na Boydsvillu. WISCONSIN St. 37. MlLWAUKEE.—Tajnik-blagajnik Jacob Ro-iič. 1101 S. lat St. Organizator Leonard Alpner. Zapisnikariea Kristina Podjavoršek. Seja vsaki drugi četrtek v mesecu ob 8. uri ua 1101 S. lst St St. 180, WEST ALLIS. — Tajnik-blagajnik Mar, Mnaick, 1917 S. 72nd St. Zapisnikar Anton Jershin. ' Organizator Frank Matkovich. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8. zvečer v Volilni koči na 62. in Ma- | dison Sta. fo 118 in Konference JSZ aa aap. St. 238, SHEBOYGAN. — Tajnik-blagajnik Frank P«*»no 20. avguata na Drenikovem Stik, 728 H Kenlucky Ave. Zapisnikar Jack Rupnik. P*rkn v Strabane, Pa. Organiaator Math. Koačak. Seje vaaki drugi torek v mesecu ob 7::30 zvečer v Fludernikovi dvorani. V »Icdečem •cinamu ae priredbe klubov JSZ, konferenčnih organisa- cij in aocialiatičnik kulturnih dr*-aloet APRIL CLEVELAND. O. — Koncert aea. "Zarje" in prvomajska proalava kluba st. 27 JSZ v nedeljo 30. aprila v SND na Si. Clair Avenue, DETROIT, MICH. ~ Prvomajska proalava klubov 114 in 118 JSZ « sodelovanjem soc. pevakega a bora "Svo-boda" v nedeljo 30. aprila ob 3. pop. v Slov. del. domu na Livernoia Avo. SPRINGFIELD. ILL. — Prvomaj-aka proalava kluba at. 47 JSZ v nedeljo 30. aprila v Slovenakem domu MAJ r CHICAGO. ILL. — Prvomajaka proslava aocialiatiČne atranke v pondeljek 1. maja v Douglaa Park avditoriju, Kcdsie in Ogden Avo. MILWAUKEE. WI S—Predavanja o položaju v Evropi v nedeljo 7. maja v S. S. Turn dvora*! ped avepieije klubov'it. 37 in 180 JSZ. Predavatelj Frank Zaits. WAUKEGAN, ILL. — Majska pro. alava kluba it. 48 v nedeljo 7. maja v SND. Govornik Joako Oven. CHICAGO, ILL.-—Koncert "Save** v aofcoto SO. maja ▼ dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. —• Konferenca klubov JSZ in druatev Prosvetne matico aa aeverni lllinoia in Wiaconain v nedeljo 28. maja v Slov. dol. centru. JUNIJ CLEVELAND« O. — Piknik kluba st. 27 JSZ in "Zarjo" v nedeljo 2S. junija na Močilaikarjevi farmi. JULIJ CHICAGO. ILI__Piknik v korial Proletarca v torek 4. julija pri Keglu t Willow Spriagau. ,WAUKEGAN. ILI__Piknik klu. ba it. 45 JSZ v nedeljo 20. julija. CLEVELAND, O. — Piknik aee. kluba "Delavec'* it, 28 JSZ aa Zor-novi farmi, Bradle? Rd., Brooklrn, v nedelje 30. julija. AVGUST Canonaburg, Pa. — Piknik kluba ČLANI AT LARGE EcT Tomaich, WaLsenburg. Colo. X. Y. Z. (2) Illinois. Anton Blaaick, FonUna, Calif. Fr. Petava, Little Falls, N. Y. Fr. in Cecilija Lipar, Seward, N. Y. Jokn in Mary Fradol. Lat robe, Pa. Mike Kralta, WiUard, Wis. KONFERENCE J, S. Z. SL I, ZAPADNA PENNSYLVANIA.—Tajnik Ja. cek Ambroaich. R. D. 1, McKee* Rocks, Pa. Organizatorja: John Terčelj in Smrekar. Pub. odzek: Frank Wirant Sygan; Frank Samaa, Canonsburg. St. 2, OHIO.—Tajnik Leais Zorke, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Organizatorji: Anton Jankovich in John Vehar ml., za Cleveland; Akron, Kenmore in Banberton, Leo Bregarj za Girard, John Tancek. St. 4, severni ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Anton Garden, 2301 So. Lawndale Ate„ Chicago, 111. Si. 8, vzhodni OHIO ie WEST VIRGINIA.—Tajnik Joaepk Snojr, RF^D 1, Box 7, Br*4««port, O. Organizatorji: za Bridgcport, Louis Gorene; za PowhaUn Pbin*, John Memel; za Power Point, Matt Tuiek; za Piney Fork, Frank Zaverinik, za Salem, Frances Mihevc. Tajnike klubov ia Konferenc prosimo, da aaj nam vse eprememke v od bori k la aaalovik ločno spe. reče, da jik uvrstimo e aetnamu. ŠTEVILKE 0 SOVJETSKI ARMADI Reuter poroča iz Moskve: petih letih povečala za 260 od- Na kongresu ruske komunistične stranke je poročal maršal Vorošilov o vojaški pripravljenosti Sovjetski Rusije. O vojaški pripravljenosti odloča po-sebeh vojaški svet, ki obstoja i« ll članov pod predsedstvom Stalina, — Najvažnejše meje so utrjene, grade pa se še vedno novi utrdbeni tpasovi. Armada se je v zadnjih petih letih povečala za 203 odstotke. Pohotna divizija, ki je štel* poprej 13,000 mož, se je povečala na lS.000 moi. Ruski armadni zbor je tako oborožen, da mOfo vsako minuto izstreliti 79,000 kg municije, medtem ko je en nOmAki armadni «bo* iigtrelil lahko samo M,000 kpr. — Število letal se je od I. lfcJU. povedalo za J38 odstotkov. Njihova hitroat za 36 odstotkov, hitrost bombnikov Roy Burt pastor v Minneapolisu Roy Burt, ki je na zahtevo eksekutlve S. V. moral zaeno t drugimi uradniki vred resigni-rati s svoje pozieije, je zdaj spet pomožni metodistični pastor, kot iporoča časniAki biro soc. stranke. Uposlen je v neki metodistični cerkvi v Minnea-za polete na daljavo pa za 70 polisu. Roy Burt je radikaloc odstotkerv. L. 1934. so mogla i po mišljenju. Tajnik soc. stranke je bil poslednjih nekaj let po resignadji prejšnjega tajni- stotkov. O bivšem Šefu generalnega štaba sovjetske armade Jego-rovu je izjavil Vorošilov, da je bil izdajalec. O njem se že od pomladi 1938 ni ničesar več čtilo, sedaj je Vorošilov razkril tajno*t o Jegorovu. Razen tega deluje v vojaki 34,000 političnih komisarjev, pred petimi leti samo 5000. (Delavska Politika.) Priznonje Rusije Naj presoja Rusijo kdo kakorkoli, z oboroževanjem se je uveljavila toliko, da morajo z njo računati vsi kontinenti sveta. Uataa to the YagoaUv Radio Hour af PAUNDECH'S TBAVEL BUREAU AND FOREIGN EXCHJW6E Biatlon WWAK. Evary Sunday 1 to t '»SS S. Clark SL, Chieago. — Har. 8006 OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba at | JSZ v nedeljo 28. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koneert "Sava" v nedeljo 26. novenhra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje na ZaSvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ave. DECEMBER CLEVELAND, O. —. Plesna veseli, ca kluba it. 49 JSZ ad koKčai dan 28. deoombra v Slov. del. domu nn Waterloo Rd. CHICAGO. ILL. — Silvestrova aa-bava kluba it. 1 dna 31. dec. 193« v dvorani SNPJ. 1940 MAREC . CHICAGO, ILL. ^ Priredba e ko risi Proletarca v nedeljo 4. marca « dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korial P rolet area v nedelje 30. junija na Keglovem vrtu v Willow Spriagau. Ste naročnino na "Proletarca" ia obnovili? MILLER'S CAFE S20S St. Clair Ave., CUvelaad, O. Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob aobotah ko-koAja. — Fina postreftba. Dobra godba. vsa vojna letala nositi Ž000 ton bomb, sadaj dvakrat toliko. Motorizacija armade ae je v ka Clarenca Seniorja. »MMHHMIMMIIHIIIIM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK -PROSVETA" Slana aa cele leto 88-00. * pol leta 83.00 Vatanavljajte nova drnitva. Deset Članov pc) ja treba za novo druHvo. Naslov za Hat In sa tajništvo Ja: 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO. ILL. f M M MM IIIMIIII9>M» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR8: 2:00—4:00; 7:00—*:30 Daily At 3724 W. 261 h Street Tel. Crasrferd 2218 At l&BS W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Caaal 1100 Wednesday and Sunday hy . . appointments only Beaidenca Tel.t Crawferd 8440 If no anavrer — Call Austin 8700 MMMMMMMMIMHMlj BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 1478 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MMIMMIMIMMMMIta A Yu*o<«lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yiuro»lav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON W E ALTH «.1 NO. 1649. PublUhed Weekly at 2301 S«. Uw>J«U Avo. CHICAGO, ILL., April 19, 1939. VOL. XXXIV "May Herald"-A Publication For Youth As Well As The Old Folks COOK COVNTY PARTV NEITS May Dtjr Conference 4! In Heaven and Earth" and "Snubači" Features of "Zarja" Spring Concerl ----Chicago. III. — The United Labor Much too little of the opinion and sentiment of youth in and Socialist May Day CommiUee our Federation ia heard through our official organ, Proletarec, which has been »et up to plan Chicago^ May Day Celebration called a or any other of our- publication«. As a matter of fact, except May Dwy conference 8unday, April on their lodge activities, very little of writing on i« at th* W©rkmen'a Cirila Lyctum, for reporting other aubjects is in evidence anywhere. Progressive, wide-a\vake, energetic vouth has a voice which increasingly must be heard on political, economic, and various other issues of the day. Through our publications it can and should be heard. - '[ For this reason a large section of the MMay Herald" our May Day publication. is devoted to contributions from youth in our Federation. And for this reason vouth should take interest in reading it and actively participate in building a wide for Sundajr, April Circulation for it. I Headquarters, 549 Insurance Companies Have Idle Millions Ogden and Kedzie Ave. About 125 delegates attended rep-resenting about 55 organiaations. It vvas decided that an indoor celebration vili be held Monday evenihf, May 30. Countjr Organiaation Coafaraaca Ali Cook County comrades are urged to attend and participate in the Party Organization Conference called 23 at National --- West Kandolph Street, Chicago. "Ono Third of a Natinn" i The County has bought out the hou»« for a theater benefit partv on Satnsda?, Mm, 20. at 8:30 P. M. to "Ona Third »f a Nation," a play about housing and slums, at the Re-pertory Theater. Tickets are 50c, 75e Big Companies Can't Inveat Their Surpluses and Tliey Won't Give It to Deserving Workers Clavaland. O. — With the coming of Spring the Socialist singing society "Jiarja" is again in the midst of pre-parations for a day of entertainment for ita members and friends. At the same time and plače, Branch 27 JSF, ia planning to hold its May Day celebration in conjunction vvith "Zarja." This In assurance erfough of mammoth entertainment on Sunday afternoon, April tO, nt tka Slovana National Home. The time ia set for 3 P. M. A brief summary of the program is as follov«: One part wil) include several numbers by the whole chorus, duets and solos. t Another feature, and a very in-teresting one it is. vili be a little dra-matization and singing act by a few of the chorus and Branch membera. This little act gives us quite a clear pieture of the good old days in our Slovene country aeross the seas, where the .voung men of the villages vooed.and courted their favorite la-dies. This should serve as a stimulant to stir up memories in the minds of The big life insurance companies of ihe U. S. have piled up billions of dollftrs, contributed by their policy holders, so fast that they can't find enouth wtys to invest it. Meanvhile, hundredz cf thousands of people are hungry and in dire vant for lack of spendlng money The influence of the insurance Companies came out at the same hearings before the anti-monopoly committee vhich revealed that the exe«uthres of the insurance com- They Call 1» "Mutnal" Judson said the company has 24 directors, eight of vhom are clected the County Officc. County Central Committao The Cook County Central Com-mittee met Monday, April 7 at 7:30 P. M. at 549 West Randolph St. Reports on the Party's National Kx-ecutive Committee meeting vhieh at each annual meeting. The board was held on April 14-16 in Detroit, of directors "nominates eight can- j werc heard. didates on the adminiatration tkket. B No one else has been nominated for V——* more than 30 years, so there is only 1 Cook County Socialist Pai ty will one slate." hold a Mny Day Eve Dinner on Snn- The company has over 1,500,000 da?. April 30 at 6 P. M. at Kaplan policyholders, each entitled to vote. j Hali, 26th and Springfield. Spoakers but the number of votes actually čast w»U be Fran« Daniels, CIO leader and has been as lov as 32. and has never former member of the Socialist Party parne* keep themselves in office by I becn moie than 345. And ali of these NBC. and Maynard Krueger. Ad- ami #1. They ean be purchased from *h# old ami to gtve you youngater* a glimpse of really romantic romance. This »kit is called "Snuba*i.M means of proxies, some of which are forged. Alreadv the insurance companies ovn about 25 percent of aH railroad bonds. 23 percent of aH public utility bonds, 8 percent of aH state. county and municipai bonds. Their invest-ment in securities alone is greater than the total gold and cash reserve of the nation. Their assets of $26,-249,000,000 represent some 8 percent of the total national wealth. Fiv« Companies Have Most And this enormous wealth is con-centrated. Although there are 308 legal reserve life insurance companies in the U. S., the five leaders—Metropolitan. Prudential. Nev York Life, £q\iitable Life, and Mutual Life— hold M.4 percent of the admitted assets of ali the companies. Since the beginning of the life insurance business a century ago, the comnanies have taken in almost as much money as has the U. S. government sinee it was founded in 1789. . Thanks to a system of high pres-sure selling, an estimated 64 million livoa are covered by polic ie* vorth $109,572,000,000—an average of $780 per eapita. This nation has 70 pertent of the vor1d*s life insurance. The annual income of the companies in are čast by empk>yes! mission 40c. A BILL FOR FREEDOM AND PEACE (Union News Service) 1 _ ______V . port of ali public-apirited citiaens vrho vant to see the vorkers' civil rights protected, an end put to lav-less violence »nd a constructive »tep Industrial peace is the aim of the Oppressive Labor Practices bili just introduced in Congress by Senator* La Follette and Thomas. It represents the most constructive I uken to piwrve industrial peace. proposal yet advanced to put an end to the violence and bloodshed that have so often marked American industrial struggles. At the same time it serves the cau*e of peace by forbidding many practices vvhich have dr i ven workers to strike in defense of their rights as American cithcens. Few bills have ever had such a background of careful investigation and thorough studv as has the Oppressive Labor Practices bili. It is the fruit of two and a half years of investigation by the La-Follette-Thomas civil liberties committee, in the course of vvhich 18,-000.000 words of testimonv and e*-hibit* wrre collected, 98 days of public hearings held, and 485 vvitnesses hesrd. i The commitee found that "the most The more seriou* side of the pieture will include an anti-war play, "In Heaven and Earth." The čast is composed cntirely of young members of th* club. The plot ia latd in the -■ - • ■ year 1940, and centers about the editor of a college newspaper, the only person vvho Is determined that hit college vrill stand by ita pledge to stay out of the next war. The play is in three scenes—the firat, staged on the eve of the vrar; the second, show-ing the expulsion of the young editor; and the final, taking plače four ycars later vvhen the editor's three com-rades return as ghosts to teli him he vraa right. Our guest speaker vvill be our ovvn Etbin Kristan vvho w« aH know for his knotvledge and expreasion. For ali this entertainment the admission priče is only 25 centa if you purchase your ticket beforehand, and 40 centa at the door. For the dance alone, 25 centa. Get your tickets early eithei from Mrs. Makovec, or from any member of the chorus or of the club. The chorus is under the direetion of Mr. Joseph V. Krabec, vvho alao direct* the well-known Bohemian chorus "Vojar.". Alao aa important factor in aiding the chorus is our young but talented pianist, Edvvin Poljšak. We ask you again to buy your tickets in advance at 25 cents for a pleasant afternoon of entertainment and an evening of da.ncing. Sopkia Tnrkman. S. D. F. SUB-COMMITTEE REPORTS ON UNITY NEGOTIATIONS WITH S. P. fonsunier Notes Issued by Counsel Division A. A. A. FOR THOSE WHO BADE ME FIGHT! One of the truest utteranccs on the war vras a poem vrritrn in 1^14 by a young Englishman, who imagines the souls of soldiers fallen in the differ-ent countries, aaying: 1 wn a poasant of tho Pol i »k pinin: I left my plow becautc t ha maaaaga the Ta« t on; nnd Kusain. in danger. To »avo kar fron hia dan. I gavo my life for fraadom, this I knovr t 1337 was 12,761,000.000 |K-i>ii*tent and »ignlfkant violation* For thoeo who kodo mo fight kod toid from premiums and $l,49l>.000,000 from invcgtmenta. Their total income was 7.5 percent of the national income. In comparision. American agri-cnlture produced only 8.9 percent of the national income. The income of the life insurance companies in 1937 wa* more than half as mueh as the entire amount spent by the American people for food in that year. Wonld It Where Non Profit . AH might be vvell if this huge busiftess m-as on s nr»n-profit cost basis, but the fact i* that it operates on g net profit marjrin of about 50 perccnt. Even in the depression years of lt.12-33. the receipts of the insurance companies exceeded their ex-penditures hy over $650.000,000. No vvonder their surpluses have rolled up! ' And nov what sre they going to do vrith aH this vvealth? Ah. that's the rub. For investment opportunities have drird un since 1929. The econ- of civil liberties occurred in the field of labor and arosc principallv from a labor relations policy hostile to collective bargaining and the organization of unions." The hill ia designed to prohihit the use of labor spies, strikebreakers, strikebreaking agencies. oppressive nrmed guards and Industrial munitions. It declnres that such practices viol. ate the right of employes to organize; j cause and provoke acts of violancc and destruction of property; lead to labor disputes obstrueting the 'free flow of commerce; and obstruct the settlement of labor disputes through negotiations and the orderly procedure of collective bargaining. Thn hearings of the Senate civil liberties committee produced a tre-mendous volume of evidence in re-gard to the abuses and provocations to which working people are sub-jected when they scek to organize. It exposed the whole vicious sys-tem of labor espionage; the u*«» of nomint, Scott Nesrlng. noints out that gangstera and gunmen to break the issues of new capital (stock and t strikes; and tke arsenals of machine bonds), nrhieh are the chief opportun-Itv for Investment, in 1937 vrere less than one*fifth the amount of the issues of 1929. And vet in 1917 b*i*ine*s had revlved almost to th<> 1929 level. and the total amount of sruns, sawed-off shotaruns. ga* bombs, etc., purchased by anti-labor corpora-tions for use ngain«t their employes. It nroved conclu.*ively that nearly aH the violence in recent labor dls-putes was directly traceable to these I wa« a Tjrrolcse, a monntainar; I fLadly left my mounlain hotna to fight Against tke bralni, treneheron« Muscorita; And diod in Poland on a Co«aack spoar. I gavo mjr life for freodom; this I know; For tho*a vrho bade me fight had told m« so. I workod in Lyon« at mjf we«»er'» loom, Whan »nddanljr tha Prassian da »pot karUd His falon blow at Faanc« and at tha vrorld | Than I vran t forth to Bolginm and mj life for fraadom} this I capital available for investment also ' practices of the employers. tras back nesr the 1929 total The result of aH this money being "unempk>yed" is that interest rate* hs\> dropped. Being a capitalist isn't as profitable as it once vas. Penvriou* Tovrnrd Labor Mavbe the insurance companies vrill dlstHbute some of their surplus The exposures of the committee have alivady done great good in dis-couragine many of these activltles. But thcv have not done away vrith them. And the danger is that, once the spotlieht of nubllcity ceases to play on them, thev may be revlved in even more virulent form. The LaFolletet-Thomas bili ia de- vrealth to their vrorkers. Not a j signated to ellminate the un-Amer-chance. Metropolitan Life has just i practiee* wMch the committee hired a notcd Nevr York lavrver, Sam-1 has exposed. It should have the sup-uel Seabury, to fight unionization of | its emnlojres bv the Industrisl Insurance Agents' Union (CIO). More of the methods bv whieh the insurance executlves cement their positlon were revealed by the anti-monopolv committee vrhen C. E. Judson of Nesr York Life said that no "h»dependent" dlrector had been elected to that company since 190«. VVords of VVisdom The man vrithout a purpose is like a ship vrithont a rudder—a vraif, a nothing. a no man. Have a purpose in life, and, havlng it, throvv such strength of mind and muscle Into work as you are capable of. Carlyla. I gara my k novr i For those vrho bada me fight had told me so. I ovrnod a vinajrard by tha Waadsd Main, Until tho Fathorland, bagirt b j foa« Lvsting her dovrnfall. callod mo. and I roaa Swift to tha call and diod in far Lorraiae. I gara mjr life for fraodomt this I knovrt For thoca vrho bada ma fight had told ma so. I worked in a great ahipyard kjr tha Clrde; Thara aama a snddan rrord of vrar daclarod, Of Balginm, poacefnl, halploss, un* prepared, Arking onr Aid; I joined tho ranks, and diod. I gara mjr life for f modom; this I knovr; For thoee vvho kade ma fight had told Wel1, vrho knovrs? Perhaps ali of them did die for freedom in a aense vvhich they did not understand. John H. Ditrick Aro Yo«i Planting a Garden This Spring? Don't squeeze pennies vrhon you go to buy seeds for your backyard garden pateh. : Buv tho best quality seeds you can; it wlll pay in the end. is the advke of the Consumers* Councel of the Agricultura] Adjustment Adminiatration. Save any seeds you have left over. Ne*t year they vrill be just as good if kept in a ventllated tln or glas.^ Container. Don*t let your enthusiasm run away with you When you plan your vegetable garden unless you have lot-« of land. Ten or 12 kinds of Vegetables —including beans, radishea, carrots, spinach. par^nips, and lettuce — should be enough to keeo your table vreli supplied vrith vegeUbles fresh from the garden throughout the summer months. Don't nraste seeds vrhen you plant. ! crowns pushed out and brims unshap-Space for seeds for aH of these vege-; M> Then plače them on a table to tables, except beans, at intervala of j preferable in a cool dry draft. 4 or 5 to an ineh. but never in a hot plače or near a If weods flourish in your back- i radiator. Brush the nap up vvhen the yards, it's probably a good plače to j >* Sweatbands will last have a garden. Healthy vreeds are an longer and won*t diacolor from per-indication that the soil ia good and spiration if after vrearing a hat on a arith a little preparation can be made hot day the sweatband is turned out to producc vitarnin-rich foods for the to dry. Best way to store n hat is to put U i in a hat Hox nrith the cron^n pushed out and brim unshappcd. Worat way : is to pile it on the top of another hat. trunk under an armful of clothes. Do this to them and they wi)1 never look the same again. If you insist on folding the hat. fold it lengthvvise vrith the bow on the outsidc, then roll it from each end toward the center. This prevent« buckling of the body, wrinkHng of the band, and craasing the bovv out of shape. Wben you put oa your hat, hold it by tho front and rear of the brim. Holding it by the crovvn dents it and eventually puts a hole in the peak. Brush hats vvith a brush. not with a Mrhisk broom. Be sure you brush with the nap; that ia, from left to right. Hats should always be brushcd before being worn in the rain. Dust and water make mud and spot the hat, VVhen spots do occur, it's well to use a dry rubber sponge to remove them. Rainsoaked hats should have their family's salad bowl Boil Egg« Slovrljr Roilmcr an egg i« not a matter of dropping it into a kettle of hot water, putting a hot flame under it, and letting it gn. That*s the ui^ckct way to spoil the texture and flavor of a good ecg. Scientists in the Bureau of Home Econnmif* laboratories *ay that vrhen cook ing eggs—no matter vvhat style —cook them slowly. Overcooking or cooking them vvith too much heat vrill make the eggs tough and leathcry, and vrill injure their flavor. Caring For Yo«r Hat Fvlt hata are not meant to be foldod up, creaaed, or packed in a Pioneer Bowling Leogue Bonquet and Party Chicago, lil.—The Pioneer Bovrling I«cague sponsored by the Ploncci !«odgr* SNPJ, winds up its successful season vvith a banquet and party for the bowlcrs, lodge members, an i friends Saturday, April 22nd at th»* Slovene Labor Center. Prize* for the Bowling Leaguc win-nera vvill be avrarded at the banquet. A gay time is in store at the Center that night to vvhich aH Poinccra and their frionds are invited. ^THE GOlDEN aOVES' The National Executive Committee of the Social-Dcinocratic Federation, in session at the People'« House in New Yotk April 1-2, devoted a large part of its tirne to consideration of a full report from the committee, com-)M>»ed of Algernon Lee, Louis P. Goldberg, and I. Minkoff, vvhich for severa) vveeks has been conferring vvith a committee of the Socialist Par-ty in an effort to explore the poseibil-ity of bringing together under one political roof ali vvho accept the prin-ciplcs of democratic Socialism. The report showcd that, after con-siderable progress seemed to have been made, the hope« of the S.D.F. committee were dum ped by the aetion of the S.P. national executivc in ap-proving the partial ten tat i ve agreement vvhich had been reaihed and yet proposing a vrhole series of "addition-ul pointa" vvhich the S D K. find« to be in effect y revi val of the Trotsky-ist ideas which split the party a few years ago. After liatening to the report, the National Executive approved the work of its committee up to this point including the draft of a ietter reply-mg to the "additional points" of the S.P. and the outline of a general statement to accompany it, enlarged the conference committee by adding Darlington Hoopes of Reading, Pa., and Dr. S. Neistadt of Baltimore, Md., and instmeted it to proceed vrith ita work on the line of ita original mandate Differencee on Wnr There was discussion also of the attitude to be taken in view of the present war danger. On this point there was considerable divergence of vievvs, and it was agreed that the different view« should be reduced to writing and then more full.v discussed. It was suggested that if no clear agreement could now be revealed. this que*tion should be left for de-cision at a joint convention to be held if and when effective unity appeared to be practicable. This suggestion wa* opposed and no aetion vvas taken. Such vvas the state of the negotiations when the S.P. national ex-ecutive meeting was held in Chicago and some time later vrord came that j it had approved the statements agreed l upon and at the same time proposed , a list of "additional points" vvhich the | S.D.F. regards as flatly contradictin? , those agreed statements. The "additional point*" are here 1 reproduced verbatim: "Štetem •ntt The danger to demoe-racy in the vorld toda.v is inherent in the decav of canitalism. Capitalist political reaction through fascism and other dietatorial forms can only be reversed through the organised . strength of the working class in a direct struggle against the capitalist class; ita partie* -and its state m.t-chinery. "In line nith it* purpose of dc-fer,dinc and extending democracy in its political and industrial life of the nation, the Socialist Party proposes: "U Th»» rr»»afion r»f pn independent party of lnl»or, rejeeting support of any snd ali capitalist parties and capitalist political group*. "a) Socialists may affiliate themselves under party direetion with labor parties or oth««r labor polit iral groupings; "b) (n such bodies, Socialists shall consistently put for-ward a program to run in-dependent candidates in evcry post in opposition to nll the capitalist party candidates; "c) Socialist should indicate tha! the polic.v of coalescing vvith so-called democratic capitalist parties or political groups against fascism cannot thwart or defeat fascism. "2) Consistcnt opjiosition to ali capitaliat wars, including those fought by capitalist democracics against capitalist totalitarian states. TV.is means, specificill.v: In the light of these political tasl.s, a Socialist Partjr must orient itself in the direetion of organized mass work. The pa rt .v cannot consider itself solcly an eleetoral or educational organization; it must initiatc propoa:ls of aetion and programs for mas.« organizations (unions, labor parties, farm organizationa, youth organizationa. etc.) through organized and disciplined groups of Socialists in these oi ganizations. operating under the guidance and direetion of the party. "To advance the party line effec-tive!y before the masses, party insti-tutions (press, school, etc ) shall bc under direct party control. "To draft a eonstitution for a disciplined, national, centralized party granting pon ers of autonomoua aetion to states, within a circumscrlbed sphere, not in contradietion to national policles. "Ali party officials, and those holding public office, shall adhere to. and pnblkly advocate positiohs of the party arrived at by national conven-tlons and ezpressed in the eonstitution, declaration of pHnciplea, and platform« "The duty to promote and support inncr democracy shall be equal!y in-cumbent upon aH party members. "Ali locals must carry on continu-ous educational work in Socialism and in the offieial attitudes of the party." 9 S.D.F. Reply The repl.v sent by the S.D.F. con-ference, in accordance with instruc-tions given by its N.E.C., is as fol-lovrs: "Socialist Party Conference Committee, Nesr York City. "Comrades: "The conierenee committee of the Social Democratic Federation, hav-ing examined the resolution and 'statement of additional points' trans-mittcd to us by you as having been adopted by the National Executive Committee of the Socialiat Party, considers it altogether unacceptablc even as a basis for further discussion. "Aside from including proposal* (centralized organiiation of the party, direct party control of inatitu-tions, and maintenance of 'cella* in the unions) vvhich had already been rejeeted by the S.D.F. committee in joint conference, the document re-states, in somewhat changed phraso-logy, vievvs and policics vvhich vrere imposed upon the S.P. at the Detroit convention. "These virsvs and policics are as emphatically rejeeted by the SDF in 1939 as they were in 1934 or 1936. "We find an unexplainable contra-dietion betvveen the acceptance by your N E C. of the 'statement on purpose snd democracy, the New Deal and its significance for Socialism, the Socialist work in the trade unions, as an adequate contribution to a basis for unity' and the 'additional points* vvhich follovvcd. "You vrill observe that vre are not speaking about mere matters of de-tail nor about diferences on minor quistions. The conti-adiction to vrhich we refer is betvveen fundamentally different conceptions of Socialist thought and aetion. The S.D.F. is sincerely desirous of unity among aH vvho hold the prin-ciples of democratic Socialism. There is no roopi for doubt as to what ve mean by those words. Ou»* conception of democratic Socialism is a matter of public record and vvas clearly stated when the conference committee began their work. Anietr Awaited ______ "The S.D.F., on the other hand, does not at aH desire an organization-al merger with elementa who hold basically different views. Such a pseudo-unity vrould merely revive the diK«ension betvrern organised faetion* which characterized the S.P. from Detroit on. "It is of course your funetion and not ours to determine vrhich of the tvvo conceptions the S.P. rcally hokls, or whether it is stili divided on the subject. Until we are apprized of this it wouid ser m to un futile to go on with joint confercnce*. "Awaiting information as to your further intentions, ve are "Fraternally yours, Angernon Lee, Louis P. Goldberg, I. Minkoff, S.D.F. Conference Commitee. —Nevr Leader. - n ■M "8) LIFE" AND 'TIME4 STILL ON UNFAIR LIST A false i umor to the effect that TIME and LIFE, tvo publications printed by the anti-union concem of R. R. I>onnelly A Sons Company which have been placed on the "ve don't patronize" list of the entire labor movoment of the North American continent, are nov b*ing printed under union conditions is being cir-culated in many placca in this coun-try. The Chicago printing trades unions, through their organization committee, call attention to this falsehood and to vam aH labor against giving credencc to any such reports. Labor vili be >mmcdiately notified of any change in the situation as regards the printing of these pttblications. ONE-MINUTE TEST 1. Why vas Wa11 Street so named? 2. Into hov many states is Brasil divided? 3. What is the capital city of Florida? ONE-MINUTE TEST ANSWERS 1. Because it follovs the line of the palisaded vali or »tockade built in 1652 aeross the southern end of Manhattan Island. 2. Tventy. 3. Tal1nhas.se c. "WE" "You vili never be a union man, Hovever hard yoa try Until you think in torms of We, And not in terms of I." t %