Vestnik. Demorallzovano klerlkalno časopisje. Naše klerikalno časopisje je padlo na najnižji nivo prostaštva. Osebnosti so tamkaj glavna stvar; ovaduštvo in denuuciansto sta v uajbuJDejšem cvetju; silovita ošabnost in domišljavost se spenjata kvišku kot prazen klas v znani pripovedki. Ni ga človeka, stanu, društva itd., da bi ga ne ogrizel .Slovenec" z uraazanimi zobmi, ako ni brezpogojno vdan terorizmu tistega, ki ima rSIovenca" v rokah. Slovenci imamo žalostno priliko, da se lahko ponašamo pred vsem svetom: BGlejte, m i imamo najbolj sirovo klerikalno časopisje!" — To sirovost občutimo v zadnjem času najbolj učitelji. rSlove_čev" ekslemenatar — morda pa njegov glavni urednik — je tako nesramno predrzen, da očita eelo našim koleginjara — moralno propalost! Veste, to je taka infamija, da zasluži klofuto! S takim predrznim natolcevanjem hofejo tatovi časti prikriti dejstvo, da je mnogoteri nbožji naraestnik" daninnoč od same pohotnosti in alkobola ves omotičen, da ni nobena poštena ženska vania pred njim! In take moralne propalice hočejo ljudstvo naščuvati proti šoli iu učiteljstvu, ga bočejo oropati trdega kruha, ker so sami siti in ne vedo, kako se težko s poštenim delom služi kruh, ki ga krope solze lačnih otrok in krepostnih zakonskih žena! U&iteljstvu napovedujejo križarsko vojno, sumničijo in obrekujejo nasploh, ko bi treba samega Kristusa, da jih z bičem požene iz hiš božjih! Ce jim pa kdo očita kakšno lumparijo, se potulijo in poskrijejo in z lastnim blatom ometajo poštene ljudi. In nikogor ni v njihovi stranki, da bi fantaline vpotresel za ušesa in jih poučil o dostojnosti! Žalostno, da bolj žalostno ne more biti! Samo naj se kdo predrzne z golim natolcevanjem krasti našo čast in naš ugled, pa ga borno s palico naučili dostojnosti! Kar je poštenih ljudi, se s studom obračajo od njih. Lumparija se nadaljuje. V nedeljo, dne 2. avgusta 1908, sta prišla v Dolino v Istri ekslemenatar Trseglar, ki ima bivšo učiteljico za ženo, in S. Bavnihar, poštar v Ljubljani, ki ima sestro učiteljico in učitelja svaka ter sta zabavljala čez učiteljstvo, da se je vse kadilo. Kakšne vrste je bilo to zabavIjanje, je razvidno iz BSlovenčevega" poročila, ki mu povzamemo le nekatere rožice: Domišljavi učitelji.. . liberalni u.itelji. .. liberalni šomaštri. . . liberalna usta . . . vpitje neke živali. . . redkokocinasta brada .. . kr?avo zarobljene oSi . .'. Urbančič je moral doli kljub vsemu mahanju in obilnem slinoprelitju . . . spominjajoč se redkih svojih koein, katere so bile preje pod rokami vrlih kmetov trpele nekaj škode na svoji lepoti. . . Tako se preliva dalje ta klerikalni gnoj po glasilu Ijubljanskega škofa! Kaj je učiteljstvo storilo Trseglavu in Bavniharju, tega ne ve živa duša, tudi sama ta dva hujskača ne! Zato je pa njiju nesramnost toliko večja. In tudi njiju junaštvo mora biti veliko, zakaj po poročilu aSlovenca" sta bežala v družbi 200 kmetov pred — 20 Ijudmi. Poskrbeti bo treba, da bosta bežala povsod, kamor prideta. Lepa, mirna in stvarna beseda ne pomaga nič več, zato bo treba klerikalne obrekovalce in tatove časti prepričati s pali«ami ali pa s kamenjem, da se učiteljstvo ne da tlačiti t blato. Kakor oni nam, tako mi njim! Če smejo oni hujskati brez kazni in odgovornosti, mora biti tudi nam dovoljeno čuvati svojo čast! r8l0Tenec" z dne 4. t. m., štev. 177, piše, da je neki liberalni učitelj prijel v šoli dva dečka, jima s silo razklenil usta in vanje pljunil. če se je to zgodilo, je seveda tako dejanje vredno vse obsodbe, pa četudi je dotični učitelj stokrat liberalen. Nam so pa znani slučaji, ko je n. pr. pater Fridolin, potem nekdanji župnik borovniški, dalje katehet v Miljah pri Trstu itd. vse drugače pljuval, kakor pa ta učitelj. Zakaj pa takega pljuvanja ne omenja in ne graja krepostni BSlove_ec'' ? To nam po?ejte! Poljakinje iz Varšare, ga. dr. K o s mowska, gdč. Marja Kosmowska ter gdč. Irena Kosmowska, profesorica na d e š k i gimnaziji, so si dne 4. t. m v spremstvu g. dr. L. L e n a r d a ogledale I. mestno deško šolo, učiteljsko hranilnico in posojilnico, stalno razstavo učil ter našo tiskarno. 0 vsem so ae dame izrazile jako laskavo ter so hvalile naše zavode in našo organizacijo. S seboj so vzele vzorce vseh naših šolskib tiskovin, da jib preštudirajo in uvedejo v svojera delokrogu. Vzele so s seboj tudi Žirovnikove narodue pesmi za šolsko mladino, Adamičevo spevoigro, nZvonček", rUčit. Tovariša", BPopotaika", BDoma6e ognjišče" in BNašo bodočnosf, da se pouče o delovanju in položaju slovenskega učiteljstva. f Lndorik Fettich-Frankheim, nadufeitelj v Mokronogu, je dne 6. t. m. umrl, star 45 let. Bil je kremenit značaj, izboren učitelj, pisatelj in pedagog, ki je bil tudi našemu listu tja do zadnjih let zvest in zanesljiv sotrudnik. Pridržujoč si priliko, da o njegovem življenju in delovanju pozneje obširneje izpregovorimo, mu kličemo danes: Lahka ti zemIja domača! Žalujoči rodovini naše iskreno sožalje ! Učiteljskt dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Mokronoški učiteljski krožek 200 K pokroviteljnine; učiteljsko druš t v o ljubljanske okolice 50 K kot 4 rok pokroviteljine; učiteljsko društvo za kamiiiški okraj 50 K kot 3. rok na račun pokroviteljnine: g. dr. A. Eraut, odvetnik v Kamniku 10 K, ker se ni mogel udeležiti banketa ob priliki okrajne učiteljske konference; g. dr. F. H a u p t m a n , c. kr. profesor v Gradcu 4 E. Bog plati! Letnlno za nčiteljski konrikt so plačali: tov. Josip K o t n i k iz Št Jošta na Kozjaku; opensko učiteljstvo s pripomnjo: Štefan, Jože, Pepca, Vanka, Milka, nihee drug ne manka. Ker smo vedno ene misli, to nam bode vedno v cisli, da zgradimo hišo flno za učiteljsko mladino. Ker nam tudi drugi stani zvesto v tem stoje na atrani, bodi jim presržna bvala, demo mi in deca mala, ki bo kdaj v konviktu spala. Kdor si pa tej stvari B8ef"', bod' pozdravljen! — Agul Ref. Unirl je na Ovenu pri Ljutomeru po kratki bolezni krajui šolski ogleda in načelnik kmet. zadruge gosp. Ivan B a j h. nNarodni list slavi v daljšem članku njegove zasluge kot narodnjaka, dobrega narodnega gospodarja in prijatelja šole. Odbor podpornega društva za slorenske visokošelce na Danaju naznanja, da je dosedanji društveni blagajnik gosp. dr. Klemenc Seshun odložil blagajniški posel. Njegov naslednik jeg. Ivan Luzar nadrevident južne železnice v p., ki stanuje na Dunaju III/3 Beisnerstrasse 27. I. nadstropje. Ta rodoljub deluje že dvajseto leto kot društveni odbornik v prospeh ubožnim slovenskim visokošolcem na Dunaju. — Ker je vsled prevelikega števila ubožnih s 1 o v e n s k i h v i s o k o š o 1 c e v v minu1em šo1skem letu blagajna doce1aprazna;prosi odbor, da blagovole slovenski rodoljubi obilne prispevke poslati n o vemublagajniku, da more odbor v novem šolskem letu pomagati vsaj najpotrebnejšimjin najvrednejšim dijakom. EaJ je klerikalizem ? nElerikalizem znači izrabljanje vere ia cerkve za stvari, ki nimajo z vero ničesar opraviti. Klerikalcu ni treba biti kristjan. Ni mu treba, da veruje. (Saj je znano, da se je dr. Ev. Krek svoječasno imel za ateista, to je ni priznaval Boga). On more biti brezveree in ateist, pa klerikalee. Zato klerikalci brezsrčno izrabljajo vero za svoje špekulacije." Tako piše nek hrvaški list. Stare resnice sicer, a potrebno je, da jih naši somišljeniki širijo med narodom. Ne stojte ob nerihti pod dreresi! Zadnji torek je strela ubila v Vilendorfu na Zg. Štajerskem 271etnega čvrstega kmeta Ja- neza Steinerja, ki je ob nevihti zbežal pod drevo, da bi ae rešil pred dežjem. E članku o šoLstru t Trsta in okollcl dodajamo, da ni bilo \ Istri deželne učiteljske konference že od 1. 1882., a okrajnih učit. konferenc ni bilo tudi najmanje 2 leti. Slovensko učit. društvo v Istri je prosilo že pred leti deželni šolski svet, naj skliče deželno in naj skrbi, da se redno vsako leto obdržujejo okrajne učit. konference, a še daaes čaka narešiter te prošnje.kerješlar koš. Ako je res, da je deželai šol. svet sklical za 6., 7. in 8. Reptembra t. 1. deželno konferenco samo za laško učiteljstvo v Istri, s tem ni drugega naredil nego pokazal, da je pristranski ia da ue pozna v popolnera obsegu § 46. drž. šol. zakona z dne 2. maja 1883., čemur se pa ni čuditi, ako že od 1882, ni vedel zanj. Ker določuje § 17, ministrske naredbe z dne 8. maja 1872., da se mora dnevni red objaviti najmanje tri mesece pred konferenco in ker se to ni objavilo slovanskemu učiteljstvu, je očito, da se je izključilo od te konference slovansko učiteljstvo Istre. — Badovedni smo, kako ta škrbasta konferenca § 19. re8ene naredbe izvoli določeni stalni odbor. Tudi določa § 13. iste naredbe, da se obdržuje praviloma dežel. konferenca na sedežu deželnega šol. sveta, kar pa Bovinj got o v o n i. — Dobro bi bilo, ako bi se zaraditega pritožilo slovansko istrsko učiteljstvo pri rainistru za bogočastje in uk iu da bi ga vprašaii istrski slovaaski držarni poslanci, kako more dovoliti, da se prezira IV. oddelek državnega zakona z d n e 14. maja 1869, in II. oddelek ministrske naredbe z dne 14. maja 1872! Elerikalni denunciantje. V nZori" ovajajo ljubljanski klerikalni srednješolci svoje lastne profesorje, ako kateri izreče kako besedo, ki se ne sklada s katoliškim ,,svetovnini naziranjem". To bodo nekoč čedni možje, ti dijaški denuneiantje! — In nSlovenec" se ne sramuje jih še k temu vzpodbujati! Kakršen mojster — taki učenci! Učiteljska konferenca noTomeškega okraja se je vršila zelo slovesno dne 15. t. m. v Budolfovem v proslavo 601etnega jubileja presveWega cesarja. Prihitelo je skupaj razen Kočevarjev vse učiteljstvo — ti so imeli namreč konferenco sami zase. S svojo navzočnostjo so nas počastili gostje: preblagorodni g. baron Beehbach, c. kr. okr. glavar, m. prošt g. dr. Elbert, kapiteljski vikar, ravnatelj državne gimnazije, ravoatelj kraetijske šole na Grmu, zastopnik c. kr. okrajnega šol. sveta g. Zurz, g. Umek kot zastopnik občine, predsednik krajnega šol. sveta g. Bozman, predsednik okrožnega sodišča g. I. Kavčič pa je bil uradno zadržan in je opravičil svojo odsotnost pismeno ter daroval v ta namen 20 E za „ CJčitel.jski konvikt". Bodi mu torej tem potom izročena naša zahvala. Ob 9. uri je bila v kapiteljski cerkvi slovesna sv. maša med izbornim petjem moškega zbora učit. osobja pod vodstvom g. Ig. Hladnika. Posebno pa nam je omeniti krasni bariton-solo g. Vozla, učitelja iz Trebnja. Po sv. maši se je učiteljstvo skupuo 8 cenjenimi gosti fotografiralo in nato zbralo v krasno dekorirani čitalniški dvorani. G. Jos. Turk, c. kr. okrajni šol. nadzornik, je otvoril običajno konferenco, proslavljal vladarske čedaosli in izjavil, da ne raore v redkem jubileju dati bolje duška svojim čutilom, kakor s trikratnim nSlava"-klicem na presvetlega cesarja. Po govoru je prebral tov. Davorin Matko vdanostuo izjavo ter prosil g. glavarja, da jo odpošlje na najvišje mesto. Zapisnikarjem se- izvolita to?. Koželj in gdč. Vrce. Nato pozove g. nadzornik tov. Potokarja, ki je bil določen za slavnostnega govornika, k besedi. Poročal je o cesarjevem delovanju s posebnim ozirora na razvoj šolstva, kako ga je raorila stara šolska politiška uprava, in kako se je povzdignilo zaradi novega drž. šol. zakona pod zaščito presvetlega vladarja na nivo zlate svobode in prosvete. Govor se je zaključil s eesarsko himno. Poročilo o nadzorovanju je g. nadzornik omejil le na splošne opazke, osobito na delovanje zunaj šole. V knjižnični odbor se izvolijo: Clarici, Ekel, Gebauer in Kopitar, v stalni odbor pa: Olarici, Gebauer, Matko, Pehani, Potokar. Konferenco je zaključil g. okrajni glavar z željo, da bi učiteljstvo vse svoje moči posvetilo izročeni mladini, da postanejo otroci dobri sinovi in dobre hčere mogočne Avstrije. —¦ Po konferenci je bil skupni banket v gostilni pri Tučku. kjer smo bili zelo dobro postrežeui. Vmes pa je marljiro svirala meščanska godba na lok. Navdušenih napitnic ni bilo ne kraja ne konca, pevci pa so zapeli več slovanskih pesmic. Imeli smo lep dan. Iz kamniškega okraja. Uradno konferenco smo imeli v Kamniku dne 15. julija. Po maši, pri kateri je pelo učiteljstvo {posebno lep je bil solo tov. Štefančiča), se je zbralo učiteljstvo v primerno okrašeni šolski sobi. Navzofii 80 bili tudi: okrajni glavar g. Kresse, sodnijski svetnik g. dr. Eladra, mestni župan g. dr. Kraut z dvema odbornikoma gg. MoSnik in Novak, dekan g. Lavrenčič z drugo duhovščino. — Ko je g. nadzornik pozdravil goste, povabil je tovariša Tomana kot slarnostnega govornika, kateri je v prav kratkih potezah naslikal cesarjevo živijenje ia poudarjal, da so za časa njegovega vladanja izšli šoli in učiteljstvu prijazni zakoni, ki zadnjemu natanko določajo njegove dolžnosti, a tudi njegove pravice. Le kdor se obeh zaveda, vzgojiti bo mogel ustaven naraščaj ustavni držari ter zakliče zaščitniku šole ia učiteljstva: Slava! — Ko je tovariš Tramte prebral vdanostno izjavo, bil je 8 tem slavnostni del končan, gostje so odšli, g. glavar je ostal. — V uradnem delu podal je novi g. nadzornik z ozirom na to, da še ni mogel mnogo nadzorovati, nekaj navodil, po katerih se ravnaj učiteljstvo pri pouku, naslanjaje se na pregovor: nNata_če_ račua vzdrži dobro prijateljstro", kar je vzelo učiteljatvo z zadoščenjem na znanje, ker se je prepričalo, da je dobilo v uovem nadzorniku moža-šolnika, ki mu je razvoj šole ia blagor učiteljstva res pri srcuin ki pozna najnovejšo umstveno pedagogiko, ki ne trpi ni mehanika, ni dninarja, temveč zahteva moža z umom in srcem ter previdnega in nataočnega preiskovalca otročjib duš, učitelja, ki ne poučuje po nakazani metodi, temveč po individualni metodi, ki je zrasla v njera iz dobrih nasvetov, lastne izkušnje in premišIjevaDJa, ki pa ni nikoli dovršena in je sprejemljiva novim vtiskom, ki pa ne pozna vojaškega velelnika, temveč je pristopna le materinskemu želelniku, ki v ljubezni in dobrohotnosti vselej preraste prvega. — Na to je nastopil ljubljanski tovariš Levec iu podal prav zanimive podatke o lepopisju. Večina nas je bila proti njegorim vajam, a s predavanjem nas je prepričal, da je tudi njegova zbirka -Lepopisne vaje" kakor vsaka taka legradivo, iz katerega si izbiraj učitelj po krajevnih razmerah. Prepričan sem, da bi bil uspeh tega referata popolen, da bi bili tudi kaj povprašali. Ako srae učenec učitelja prekiniti, menda ne bo zmešalo vprašanje referenta-strokovujaka, ki ima povrh še vse gradivo urejeno in lepo spisano — v roki. — Tudi po referatu ni bilo nikakega razgovora, sprejeli smo ga z navidezno mirnostjo, a v duši nastajali so nasprotni utiski, a hiteti je bilo treba dalju, da se izvrše tudi druge točke dnevnega reda. Bazne volitve so se izvršile po vzkliku, samo pri določitvi knjig za prihodnje šolsko leto bi se bila kmalu zgodila nesreča, da bi morali v drugem šolskem letu poučevati branje samo na borovnieah in sadju in to raditega, ker je g. predsednik prezrl pismen predlog, da se naj za drugo šolsko leto uvede knjiga: Gabršek-Bazingerjeva. No, tudi to nepriliko smo modro odstranili ia brez vidne nesreče končali slavnostno uradno konfereuco. — Na to smo se ?si zbrali v dobro znani restavraciji gosp. Kende. Tam je meščanska godba z novim, unetim kapelnikom marljivo in lepo godla, naše Ijubeznive tovarišice so nas razveseljevale z ljubkimi glasovi, pomagali so jim naši uneti pevci. Vsem je napiltovariš Tramte, a temu Toman kot sojunaku istega dne. Ves čas je bil med nami tudi g. okrajni glavar, ki mu je navdušeno napil naš vodja tovariš Letnar. G. okrajni glavar si je ta dan pridobil popolno zaupanje vsega u6iteljstva, kar mora le šoli in po tej narodu koristiti. L i č a n. Za Božidar Flegerlčer spomenlk so nadalje darovali sledeči gg.: Zabavnik Fr. v Vodrancih 4 K, Petovar Lov. v Ivankovcih 1 K, Novak Ant. v Senožečah 1 K, Dečko Fr. v Središču št. 67 1 K, Vrabl Bud. na Vranskera 2 K, Kolšek B. na Vranskem 1 K, dr. Turner P. v Mariboru 10 K, dr. Bakež Jož. v Štnarju 4 K, ^acherl Fr. v Ljutomeru 2 K, Bobek Ana v Ljutomeru 2 K, Plepelec Jožef pri Sv. Hemi 2 K, Plepelec Anton v Središču 1 K. Bog plati vsem. Za nadaljne prispevke se uljudno prosi. Od D. M. t Polja poročajo: Minuloje šolsko leto; prišel je čas počitnic. Naši učitelji ia učenci se bodo oddahaili od ttudapolaega, a brezuspešnega dela. nZakaj brezuspešnega?" me bo kdo vprašal, ,vsaj imate petrazredno šolo, kjer 88 pač Iahko vse doseže." Prijatelj. prav praviš, tako je na pročelju šole napisano, a poglejva si jo od znotraj. Pryi, drugi in tretji razred poldgevni pouk. Otrok pride v četrti razred že, ko je v resnici hodil v šolo le eno in pol leta. Takih učenjakov niti* v Ljubljani nimate. Tu pri nas čaka šolske oblasti mnogo hvaležnega dela. Nujno potrebno bi bilo, da se šola uredi tako, kakor zahteva to državui zakon. A uašiiu poslancem je za vse drugo mar, samo za šolo nič. Zakaj čim dalj bo vladala tema, tem dalj bomo želi. Kje na Kvanjskem pa se nahaja tak monstrum Ijudske šole kakršna je naša? Kje hodijo otroci tri leta poldnevno v šolo, a je na proželju napisano ,,petrazrednica". Kako naj se zadosti zahtevam petrazreduice, ako je pa v resnici trirazrednica. Uspehi so seveda jako žalostni, ker se otrokom vtepa v glavo nemščina, pa še slovensko niso za silo zmožni. Iz četrtega razreda naj bi zamogli v Ljubljano v srednje šole, a kako naj se ta čudež zgodi, ko pa se ima učitelj v četrtem razredu boriti z osnovnimi pojmi. Ako se letos takoj ne preosnovi šola tako, da se naredi še eden prvi, drugi in tretji razred, potem se naj jo rajše izpremeni v trirazrednico, da bodo otroci poučeni vsaj v materinščini, ne pa tako kakor je sedaj, ko ne znajo ne slovensko ne nemško. Malo upanja je, da bi se naredili omenjeni trije razredi, ker ako se pomisli, da se ni dalo doseči še enega tretjega razreda v enem in pol letu pri številu 130 otrok, tudi treh ne dobimo v dveh mesecih. Zalostno je to, da nima dežela 66 K mesečno za učno osebo. Vsa čast, od strani občine se je storilo vse. Celo zapeljalo se jo je, ker najela je sob'j, preskrbela novo opravo, a učce osebe ni dobila. Emetom je taka šola morda všeč, a mi tovarniški uslužbenei in delavci nismo zadovoljni. Emet zapusti svojemu ainu poseatvo, s čimer se potem živi, mi ga pa mmamo. Edino kar otroku lahko damo, je šola. Ako je pa še takšaa kakor pri naa, potem smo ob vse. Vrhutega pa se še navadi potepanja, ker je polovico dneva brez nadzorstva, ker sta oče in mati v tvornici. Slišalsem tudi, da se namerava otvoriti nova šola v Zalog«. Jako pametna misel, samo da bi se že letos uresničila. Ako se pomisli: tri četrt do eno uro boda v šolo, pozimi v snegu in mrazu, poleti ob vročini, potem se pač ne morejo dosti naučiti. Cul sem, da je deželni odbor ovrgel prošnjo za covi tretji razred z motiraeijo, da se bo letoB otvorila šola v Zalogu. Pozivljamo torej visoki deželni odbor, da drži dano besedo. Na delo torej za blagor Ijudstva! Šolska starka zaradi zdraTstTenJb. razmer na slorenski deški okoliSki šoli r CeJJu. PriobSujemo sledeče vrstice celjskega Slovenca: -Imam svoje fante v eeljski okoliški šoli. Z ozirom na to sem imel večkrat tamkaj opravka. Moram reči, da tako škandaloznega Solskega po&lopja še nisem videl. Eo človek prestopi prag, mu udari v nos neznosen smrad straniš&a, ki pa 86 ne razširja samo v pritličju in okolo stranišča samega, temveč ga je ob čutiti celo ? prvem nadstropju. TJmevno je, da se razširja potem tudi v poedine učne sobe, in da tak okužen zrak ne more ugodno vplivati na razvijajoča se mlada telesa, je uedvomno. Škandal je, da naše šolske in zdravstTene oblasti ne ganejo na ljubo celjskim Nemcem niti prsta, da bi se tem za kulturno državo sramotnim razmeram odpomoglo! Moramo tedaj misliti na samopomoč, in sicer na — š o 1 s k i š t r a j k. Izjavljam, da sem pripravljen svojih fantov sploh ne pošiljati več v š o 1 o , dokler se škandaloznim razmeram v tem šolskem poslopju ne odpomore in predlagam, naj skliče politično društvo BNaprej" starše okoliško šolo obiskujočib fantov, ki jim _aj priporoča, da svojih otrok tako dolgo ne pošiljajo več v šolo, doklersenedovolizidanje nov e g a šolskega poslopja na že davno kupljenem in pripravIjenem prostoru. Tak štrajk bi zamogel vendar enkrat merodajne organe prisiliti, da se ugodi opravičenim zahtevam celjskih in okoliških Slovencev glede novega ljudskošolskega poslopja. Osebne resti. Fran M a r i n č e k , zač. učitelj y Erškem, je imenovan pom. učiteljera na II. mestni _oli v Ljubljani; Budolf P o 1 j a n e c , pom. učitelj na II. mestni šoli, pride kot tak na I. mestno šolo v Ljubljani; izprašana učiteljska kandita Ivan D i m n i k in Avgust V a š t e sta dobila službi pom. učiteljem na III. oziroma II. mestni šoli v Ljubljani. Ferialni kurz za nadaljnjo izobrazbo Ijudskošolskih n-iteljev r modernem rlsanjn bo od 20. avgusta do 10. septembra na Ijubljauski pripravnici in se ga bodo udeležili sledeči tovariši in tovarišice, ki jih je določil deželni šolski syet kranjski: s Kranjskega: Ivan A r n š e k , učitel.j v Leskovcu ; Ivan E r e n n , učitelj na deški šoli v Eočevju ; Josip L a m p e . učitelj v Ovsišču ; Josip E o r o š e c , nadučitelj v Mošnjah; Budolf D o s t a 1, učitelj na gluhonemnici v Ljubljani; Marija P e r h a v c , učiteljiea v Leskovcu; -larija N o v a k , učiteljica v Polhovem gradcu; Pavla B u h in Josipina E r a p š , učiteljici v Idriji; Marija A ž m a n, učiteljica v Št. Petru pri Novem mestu; Ema Schmidtmaver, pomožna učiteljica v Ljubljani; izven Eranjske: Bajmund P f 1 e g e r 1 , U-itelj v Strasburgu na Eoroškem; Andrej L o t b a 1 e r , strokovni učitelj v Biedu ; Frane V i e w e g e r , učitelj v Homboku pri Olomucu; Ivan D u š e k , učitelj na drž. Jjudski šoli v Pulju; Iran B a i e r 1, učitelj v Brandu na Češkem. " Otroška resellca na Slarfnjah prl Razdrtem. Pišejo nam: V nedeljo, na dan sv. Ane, je bila na Slavinjah pod kozolcem g. župana Ivana Debevca otroška veselica, aranžirana od gospice Milene Debevčeve. Bazen otrok se je nabralo tudi precej drugega občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo deklamacije malih umetnikov. Nato se je šele razvila prava otroška zabava — srečkanje. Dasi dobitki niso bili bogve kako veliki, so vendar napravili otrokom posebno veselje. Nato prosta zabava. Da niso mali reseljaki opešali, je že skrbela gdč. Milena Debevčeva s BŠtrukeljčki" in drugimi jedili. Vsem, ki so priporaogli, da je bil izid te veselice tako povoljeD, srčna hvala, posebno pa gospici Mileni, ki se je s tako vnemo zavzela za male nedolžne otročiče. Izpremembe in imenoTanja v ufiiteljstvu tržaške okolice. V tajni seji mestuega svtta tržaškega dne 24. pret. m. so bili imenovani definitivnimi učitelji, oziroma učiteljicami: Franjo Bratož za katinarsko šolo, Andrej čok za rojansko, Amalija Martelane za proseško-kontoveljsko, Anica Švagel za bazovsko. Vodopivec Ernest za križko šolo. Gojpa Marija vdova Humplik je imenovana za podučiteljico za barkovljansko šolo. — Na lastno prošnjo sta premeščeni definitivni učiteljici Ida Posega s križke v rojansko in Ana Scheimer s proseško-kontoveljske ua barkovljansko šolo. Za slovenske abitnrljente in spodnje gimnazijce. Abiturijenti, ki želijo vstopiti k južui železaici, naj vpošljejo tozadevne prošnje takoj na prometno ravnateljstvo (VerkehrsDirektion). — Absolviraui spodnji gimnazijci dobe lahko mesta poštnih oficiantov pri dunajskem poštnem ravnateljstvu, kjer sprejmejo v najkralšem času do^ 200 novih moči. Dobe takoj nekaj plače in morejo v 6 do 7 letih postati asisteutje. Za razstavo ,,Otrok", ki jo priredi »Splošno slovensko žensko druš t v ou v vseh gornjih prostorih Narodnega doma septembra meseca t. 1., se delajo že velike priprave. Zlasti so na delu slovenski ljubljanski trgovci, ki se za razstavo posebno zanimajo ter docela pojmijo njen veliki pomen. Gospodje zdravniki poskrbe blagohotno, da bo higienski oddelek razstave kolikormožno popolno opremljen. Naši slovenski umetniki pa pokažejo, da igra tudi umetnost v življenju otroka veliko iu važno vlogo. Odbor »Splošnega slovenškega ženskega društva" izda poseben razstavni k a t a 1 o g , ki mu bodo pridejani pedagoski članki, dalje poljudno spisani spisi o higieni, črtice iz življenja otroka ter še nekateri drugi praktični sestavki. Odbor se obrača z vljudno proŠDJo na slovenske pedagoge, zdravnike iu pisatelje, naj bi mu prišli ljubeznivo na pomoč ter naj bi poslali primerua kratka dela za katalog. Ker je stvar že jako nujna, prosi odbor, da blagovolijo poslati sotrudniki kataloga svoje prispevke ? najkrajšem času, gotoTo pa vsaj do 15. avgusta. Takisto naj se požurijo gg. trgovei s svojimi zaznamki predmetov, ki jib nameravajo razstaviti, ker sicer ne bo možno kataloga izdati. Uredništvo kataloga je prevzela ga. M i n k a Govekarjeva, Mestni trg 17, III. kamor naj se pošiljajo ysi literarni prispevki in dopisi. Stlpendije za učence na c. kr. višjem učiteljišču za vinogradništvo in sadjarstvo v Elosterneuburgu. S požetkom prihodnjega šolskega leta 1908—1909 bo oddati na c. kr. višjem ufciteljišču za vinogradništvo in sadjarstvo v Elosterneuburgu tri stipendije c. kr. ministrstva za poljedelstvo v letnem znesku po 500 E. Prosilci za te stipendije naj predlože svoje prošnje s potrebnimi prilogami do 20. avgusta 1908 na ravnateljstvo imenovanega zavoda. od katerega je možno dobiti tudi programe zavoda. Edor hoče biti sprejet v prvi tečaj kot reden učenec, mora: 1) dokazati, da je dovršil IV. razred gimnazije ali realke ali druge priblizno enako vredne predstudije, ali da je dovršil ?saj meščansko šolo z najmaDJe -dobrim uspehom"; 2) dokazati, da je dosegel 16. leto svoje dobe, ali da dopolni to leto še v tem solnčnem letu; 3) predložiti pritrjevalno izjavo očeta ali varuha glede vstopa v zavod in glede prevzetja troškov za preživljanje za dobe studija, kakor tudi glede troškov za pouk; 4) mora položiti sprejemni izpit, od katerega so odvezani le tisti prosilci, ki morejo predložiti o drugem semestru kakega inozemskega nižjega gimnazija ali nižje realke spričevalo prvega reda s povprečno vsaj nzadovoljnimi cenzurami"; 5) ako prosilec ne vstopi neposredno iz kakega drugega učiteljišča, mora predložiti izpričevalo o dosedanjem neoporočnem vedenju; 6) mora biti veš5 nemškemu jeziku v besedi in pismu vsaj toliko, kolikor je potrebno, da more že iz začetka z razumotn slediti pouku. Sprejemni izpiti za šolsko leto 1908—1909 se bodo vršili od 15. do 17. septenibra. Sprejemanje učencev v II. in III. tečaj se bo vršilo dne 17. septembra t. 1.