Arhivi 29 (2006) št. 1, str. 147-158________Iz arhivskih fondov in zbirk________________________________147 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.362(497.4 Stražišče pri Kranju):929 Benedik F."1934/1937" Prejeto: 7. 12. 2005 Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju POLONA ROBLEK prof. zgodovine in diplomirana etnologinja, arhivistka Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27, SI-1000 Ljubljana el. pošta: polona.roblek@zal-lj.si IZVLEČEK Sitarstvoje stara, danes pohabljena obrt %a izdelavo sit i% konjske ijme. Temeljila je na sodelovanju dveh ključnih oseb, sitarju — delavcu, kije tkal sita, in založniku — trgovcu, kije sitarja oskrboval ^ %imo in nato trgoval ^ narejenimi izdelki. V vasi Stranišče pri Kranju, kije imela pomembno mesto v sitarski dejavnosti znotraj avstro-ogrske države in slovela tudi v širšem evropskem prostoru, je delovalo tudi manjše sitarsko podjetje "Val. Benedik". Ohranjena trgovska korespondenca v nemškem, francoskem, srbohrvaškem, italijanskem in slovenskem jeziku i\ let 1934—1937 zadnjega lastnika podjetja Franca Benedika govori predvsem o nakupih surovine na Dunaju in Hamburgu ter presenetljivo širokem obmoju prodaje sit— od ukrajinskih do španskih de^el v Evropi ter francosko govorečih severnoafriških de^el. KLJUČNE BESEDE: sitarstvo, %ima, trgovina, Benedik, Stranišče pri Kranju ABSTRACT COMMERCIAL CORRESPONDENCE OF THE SIEVE MAKER'S COMPANYBENEDIKFROM STRAŽIŠČE NEAR KRANJ Sieve maker's trade has been an old, today mostly forgotten craftfor manufacture of sieves from horsehair. It used to be based on the cooperation oftivo key persons, a sieve maker— the worker n>ho mas meaving the sieves, and a supplier— the tradesman, who supplied the siever mth horsehair and traded the jinishedproducts afienvards. In the village of Stranišče near Kranj, mhich played an important role in the siever's trade inside the Austrian-Hungarian Monarchj and mas famous throughout the wider European region, a small siever's companj "Val. Benedik" n>as active too. The mellpreserved commercial correspondence of the last on>ner of the companj Franc Benedik, in German, French, Serbo-Croatian, Italian and Slovenian languages dating back to thejears 1934-1937 is mostlj the record of the purchase of the ram materials in Vienna and Hamburg, and ofthe suprisingly vast territotj, where the sieves mere sold—from the Ukrainian to the Spanish provinces in Europe, as n>ell as ali the way to the Francophone northern Afričan countries. KEY WORDS: sieve maker's trade, horsehair, trading, Benedik, Stranišče near Kranj 148 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Ustanovitev podjetja V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti v Skofji Loki, hranimo gradivo sitarskega podjetja Valentina Benedika iz Stražišča pri Kranju. Po eni strani čudno, ker bi arhiv sodil v enoto za Gorenjsko Kranj, po drugi pa ni, saj je bilo naselje Stražišče s krajema Zgornje in Srednje Bitnje leta 1002 upravno priključeno škofiji v Freisingu in je s tem postalo del zaokroženega loškega gospostva, ki je ohranilo upravno in sodno oblast v Stražišču nekako do srede 19. stoletja.1 Poleg tega je bila sitar-ska dejavnost od 16. stoletja pomemben sestavni del gospodarstva loškega gospostva.2 Arhivsko gradivo je prišlo v loški arhiv z nakupom od gospoda Edvina Rutarja s Sitarske poti 8 iz Kranja leta 1964 skupaj s še nekaterimi muzejskimi predmeti, ki jih danes hrani Loški muzej. Za lažje razumevanje ohranjenih arhivskih virov bo potrebna najprej kratka osvetlitev sitarske obrti. Sitarstvo je bila obrt, ki je izdelovala sita iz konjske žime.3 Na Slovenskem se je razvilo — v vaseh Sorskega polja, to je med Skofjo Loko in Kranjem, in sicer po virih sodeč že v 16. stoletju, ko je nastal prvi trgovsko-platnarski sitarski ceh v Kranju (1599). Obrt je bila v Valvasorjevih časih omenjena v vaseh Bitnje, Pevno in Stražišče, v 18. stoletju v Bitnjah in Stražišču, prav tako v 19. stoletju, ko so na podlagi dediščine založniških podjetij prejšnjega stoletja nastala nova sitarska podjetja Globočnik, Bajželj in Benedik v Stražišču. Organizacija teh je temeljila na založniški obliki proizvodnje vse do zatona sitarstva sredi 20. stoletja, ko so žimnata sita izpodrinila cenejša, industrijsko izdelana žičnata in najlonska sita. Lastniki sitarskih podjetij so bili v prvi vrsti trgovci; svojim delavcem — sitarjem so zagotavljali material, od njih pa prevzemali izdelke. Sitarji so delali na svojih domovih, z založnikom jih je vezalo le pogodbeno razmerje. Bili so iz najnižjih družbenih plasti, po navadi iz kajžarskih in gos-taških vrst. Živeli so v skromnih socialnih razmerah, saj so tisti mali zaslužek pogosto pustili pri svojih založnikih, ki so imeli ob žimarski dejavnosti še trgovino z živili ali gostilno, včasih oboje.4 Eno 1 Janez Kopač, Stražišče skozi upravni razvoj, v: Straiiše pa Strašan, Zbornik ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stranišče pri Kranju, Kranj 2002, str. 12. 2 Pavle Blaznik, Skopja Loka in loško gospostvo, Škofja Loka 1973, ste. 276. 3 Enciklopedija Slovenije, 11. knjiga, Ljubljana 1997, str. 89, geslo sitarstvo, 4 Povzeto po člankih: Marija Markelj, Jerneja Skaza, Sitarsvo in žimarstvo, v: Straijše pa Strašan, Zbornik ob 1000. obletnici. prve pisne omembe naselja Stranišče pri Kranju, Kranj 2002, str. takšnih je bilo sitarsko podjetje Valentina Benedika iz Stražišča pri Kranju. Pod njegovo streho sta delovali še gostilna in trgovina z mešanim blagom. Trgovska korespondenca Franceta Benedika in računi za blago, ki se nanašajo zlasti na trgovino z vinom in kavnimi izdelki, kažejo na delovanje zadnjih dveh dejavnosti od 20. let 20. stoletja naprej. Po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bilo to obdobje največjega povečanja števila trgovinskih in drugih obrtnih obratov, po letu 1932 pa je Zbornica zaznala zmanjšanje števila novih obratov in splošno nižjo kupno moč kmetov in delavcev.5 Menda so morali tudi Benedikovi sitarji kupovati potrebščine za oskrbo svoje družine v njegovi trgovini, večkrat "na puf". Dolgove so zabeležili z zarezo na vratnih podbojih in jih pri tedenski plači potem odšteli.6 Za sitarstvo je zanimiva dobra polovica gradiva arhivskega fonda. V celoti obsega pet arhivskih škatel. Podjetje "Val. Benedik za izdelavo in trgovino s siti" je bilo po podatkih trgovskega registra cesarsko-kraljevega deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani ustanovljeno 30. junija 1898. leta. Sodilo je med podjetja posameznih fizičnih oseb (posamezna tvrdka) — v teh je bil lastnik tisti, ki je ustanovil podjetje, sklepal pogodbe in bil edini upravičenec oz. zavezanec v vseh zadevah podjetja.7 Sedež podjetja, katerega lastnik je bil gospod Valentin Benedik (1843-1925), je bil v Stražišču pri Kranju številka 105. V ta register je bil 6. novembra 1926 pripisan novi lastnik podjetja, Franc Benedik (1885-1942),» sin Valentina Benedika, po poklicu trgovec. Dotedanji lastnik Valentin Benedik je bil izbrisan zaradi smrti.9 Pri vodenju in delu podjetja sta Francu pomagala tudi žena Pavla in brat Ivan.1« Franc Benedik je bil 19. aprila 1942 ustreljen v taborišču, domnevno v Mauthaus-nu.11 Dokumenti, ki bi dokazovali zaprtje sitarskega podjetja ali trgovine, niso znani. Edina preživela 281-283; Matevž Oman, Žimopreja in sitarstvo, isti opornik, str. 284-291. 5 Nina Zupančič Pušavec, Oblike ogranisjranja gospodarstva na Slovenskem od 1918 do 1941, Ljubljana 2003, str. 16, 17. 6 Zgodovinski krožek OŠ Staneta Žagarja Kranj, Sitarstvo v Stražišču, raziskovalna naloga, Kranj 1999, str. 10. 7 Nina Zupančič Pušavec, Oblike ..., str. 55. & NSAL, Matične knjige, RMK župnije Kranj-Smartin 1832-1870 in 1871-1890. 9 ZAL, LJU 88, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljublajni, t. e. 3, 4. 10 Matevž Oman, Žimopreja in sitarstvo, v: Stranišče pa Strašan, Zbornik ..., ste. 287. 11 Mija Mravlja, Vojna škoda v Stražišču 1945-1946, v: Stranišče pa Strašan, Zbornik ..., str. 118. ARHIVI 29 (2006), št. Iz arhivskih fondov in zbirk 149 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 od treh navedenih dejavnosti je Strašanom in Kranjčanom še danes dobro znana gostilna Benedik iz Stražišča. Izdelovanje žimnatih sit v vseh stopnjah — od konjskega repa do končnega izdelka — pozna dve delovni fazi, pripravo žime in tkanje. Prva — pranje, sušenje, ravnanje, barvanje in končno razporejanje žime po barvi in velikosti — je potekala v podjetju, seveda pa je moral lastnik najprej priskrbeti žimo.12 Ker žime na domačem tržišču ni bilo moč dobiti, so vso žimo kupovali v tujini. Nato je bilo tkanje sit prepuščeno sitarjem. Leta 1922 so za Valentina Benedika delali dvajset sitaric in štirje sitarji, to pa ga je v primerjavi s takrat delujočimi sitarskimi podjetji Bajželj in Matajc prav tako iz Stražišča, ki sta zaposlovali od sedemdeset do dvesto delavcev, uvrščalo med majhna podjetja.13 Poimensko ohranjene založniške knjižice iz arhivskega fonda navajajo, da so bili sitarji doma v vaseh Crngrob, Dor-farje, Šutna in Srednje Bitnje, v zadnjih letih tudi v vaseh Spodnje in Zgornje Bitnje, Stražišče ter Ko-krica pri Kranju. Iz knjižic so vidni količina žime, ki jo je prejel vsak delavec, in datumi prejema. Prejeli so od 0,25 do 8 kg na sedem do deset dni oziroma do 11 kg žime enkrat na mesec. Ob prevzemu izdelkov je založnik sita ponovno stehtal in sitarju pri izplačilu mezde odštel morebitni primanjkljaj žime in s tem preprečil prodajo sit tekmecu.14 Končno je bilo treba narejene izdelke še prodati. Z besedo sito je mišljeno sitarsko dno, stkano iz žime, brez oboda, nikakor pa ne lesena rešeta. Lesene obode za žimnata sita in obšivanje sit si je moral kupec naročiti drugje, je razlagal Franc Benedik v pismu povpraševalcu Serverju H. M. Sehoviču iz Kakanja v Bosni. Tako nam postane hitro jasno, zakaj je Benedik na slovenskem tržišču prodajal sita le v suhorobarske vasi Ribnica, So-dražica, Vinice, Kot, Dane, Jurjevica in Ravni Dol. Ribničani so z lesenim obodom dokončali izdelek v sito, uporabno za gospodinjstva, obrtne in industrijske obrate. Osrednje mesto v arhivskem gradivu omenjenega podjetja predstavljajo spisi o splošnem poslovanju podjetja; med te sodijo davčne, finančne in sodne zadeve, članstvo v številnih gospodarskih združenjih, računske in druge pomožne trgovske knjige ter trgovska korespondenca. Kot dopolnitev k že objavljenim člankom se zdi za osvetlitev zgodovine sitarstva posebno zanimiva sitarska trgovska korespondenca ali trgovski dopisi. Korespon- sitarskega Valentin Benedik (1843—1925), ustanovi, podjetja, in Franc Benedik okoli leta 1930 (1885—1942; ustreljen kot talec) (vir: K. Kobe-Ar^ensek, Sitarstvo ..., str. 261) 12 Katarina Kobe-Arzenšek, Sitarstvo na Gorenjskem, Zgodovinski oris, Ljubljana 1967, str. 9-10, 16. 13 Matevž Oman, Žimopreja in sitarstvo, v: Stranišče pa Stra-šan, Zbornik ..., str. 284—291. 14 Prav tam, str. 287. 150 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 denca, ki je nastajala v Stražišču ter različnih krajih Evrope in severne Afrike, pritegne bralčevo pozornost tako po videzu kot vsebini. Razkriva presenetljivo široko področje delovanja trgovske mreže oziroma trgovskega razpečevanja sit podjetja Valentina Benedika. Spisi so ohranjeni le v fragmentih, zato ne moremo slediti celotnemu poteku poslov z določenim trgovcem od navezave do prekinitve poslovnih stikov. Kljub temu je iz posameznih prejetih ali kopij odposlanih dopisov mogoče razbrati kaj je bilo predmet trgovanja, ponudbe s ceno žime ali sit, razne popuste, načine prevzema blaga in finančno poslovanje. Dopisi se-stojijo torej iz povpraševanj, ponudb, cenikov, konkretnih naročil, opominov za neplačane storitve in faktur, tj. spremnih dopisov ob dolžnih zneskih za kupljeno blago ali naročeno storitev. Korespondenca sega večinoma v čas med letoma 1934 in 1937, to je bilo zadnje obdobje delovanja podjetja, ko ga je vodil Franc Benedik. Vsi dokumenti so naslovljeni na ime podjetja Valentin Benedik, tovarna žjmnatih sit, Stranišče pri Kranju ali odposlani s kratico V. B. Nakup žime Trgovsko korespondenco vsebinsko lahko razdelimo na manjši del dopisov o nakupu žime in večji del dopisov o prodaji sit — to je bilo glede na ohranjene vire najtežavnejše opravilo pri celotnem poslovanju podjetja. Glavni vir konjske žime za evropske dežele je bila Sibirija, vendar se v korespondenci Heinricha Maverja pojavlja kot dežela izvora tudi Argentina. Iz leta 1935 se je namreč HE1NRICH MAYER FA5ER5TOFF6, gORSTEN ROSSHAARE nWJ* 19 Oftffr- PeiliparhaiMiikanla IMr. 114.142 Uncu-, Poshf>arliu»i>k?nl° Nr. 54.969 ClKh. P«tjp-rt»™n]MnfIi Nr. 77.1B2 hWfiurhjini. Wi»n Nr. 37.409 1 Mireurbiok. Budapeti.............. Iti. Pa. BanMion+i: PrnSiHinichj-Jh : Bftritmajar Wlao Fvnruf LJ-15-Ei-V'J meh 13 Uhr B'49-9-76 {A* B- C Cod#r 6+h Erfrbn Rudolf Mtus Cod* Rii dd f Hd'.si; . Cod« Suppl. Valentin B E 3 S D I K Strazisoe pri Kranju. (Jugoslavien) J In seantwortung Ihres gefl. Sehreibens Tom ll.ds.U. teile ich Ihnan mit, das3 ich Ihnen Birka 6 bis 700 Kg. schwarze , grau. und hellgraue sowie waisse Hosshaare sur Varfugung stallen kbnnta. Dia Lfingen sind Bwischan 57 bis 70 + 80 c/m und dar Preis ist .........Šoh. 14,- fiir schwarg und grau. 5oh. 15,- gttr hellgrau" ----- 5oh. 18.- i'ur v.'eisse, Lange v.4,0-66c/m Die Preias verstehen s ich ab Wien, gegen Eassa mit 'df Skonto. Es wara in lhrem interesse em Besten wenn ^ia personlich naeh Wien kommen wollten und ^ara as in di»sem tfalle ViUnscha nswert mich v on lhrem Besuche frdl. su verstandigen dami t ich es mir rechtzeitig einteilen kann um in Viien au. se in. Ihren geseh. Hachrichten aahe ich mit Interesse entgegen und zeichne hochachtung&%eMPr*'~ Ponudba ^ime H. Majerja (vir: SI ZAL SKL 102/42) ARHIVI 29 (2006), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 151 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 ohranil certifikat veterinarskega urada z Dunaja o izvoru blaga, ki potrjuje neoporečnost uvožene argentinske žime za Valentina Benedika kljub takrat razširjeni epidemiji goveje kuge. Za preprodajo ruske žime so v Evropi skrbeh trgovci iz dveh velikih središč, v katerih je kupoval tudi Benedik: Dunaj in Hamburg. Navezava poslovnih stikov s tujimi partnerji je potekala ob pomoči trgovskega obveščevalnega zavoda R. G. Dun & Companv iz Zagreba. Benedik ga je kritiziral zaradi slabih, a dragih uslug. Vsa korespondenca o nakupih je bila v nemškem jeziku z izjemo nekaj pisem Vladislava Mendelsona iz Subotice, ki je bila v srbohrvaškem jeziku. Tudi Mendelson je žimo dobival v Hamburgu. Dunajski preprodajalci žime so bih: Heinrich Mayer, pripravljalec vlaken, ščetin in žime, Herman Deligdisch, pripravljalec žime za izdelovanje krtač in čopičev, in grosist Morer & Mann, ki je prodajal žimo, ščetine in vlakna. Najobsežnejša je korespondenca s podjetjem Heinricha Maverja, III. Untere WeiBgarberstraBe 19, Dunaj. Kot primer si oglejmo njegovo ponudbo žime z dne 14. septembra 1937. Na zalogi je imel 600 do 700 kg črne, sive, svetlo sive in bele žime v dolžini od 57 do 80 centimetrov. Najcenejše so bile črna ah siva (14 avstrijskih šilingov15 /kilogram) ter svetlo siva (15 šilingov), najdražja pa bela (18 šihngov). Cena je veljala na Dunaju, ob plačilu z gotovino je veljal 3-odstotni popust. Na koncu je Maver svetoval, da bi bilo za Benedika najbolje, če bi se zaradi omenjene izjemne ponudbe osebno oglasil na Dunaju. V tem primeru bi bilo zaželeno, ko bi ga pred obiskom obvestil, da bi si določil termin za srečanje. Za hitra sporočila so trgovci uporabljali poštne telegrame, za kratka sporočila pa dopisnice s tiskanim naslovi ah štampiljkami stalnih korespondentov. Dva trgovca sta bila iz pristaniškega mesta Hamburg, Alphonse Hagedorn, ki je imel podjetje z volno in žimo, ter podjetje l^ona Levjja, s katerim je Benedik vehko posloval. Na nekaterih Levvjevih fakturah je pripis "izvor Kitajska". To je bilo gotovo novost v dotedanjem slovenskem trgovanju z žimo. Benedik se je najbolj zanimal za prvovrstno surovo sibirsko dolgo žimo, imenovano tudi konjski repi, dolgo od 60 do 90 cm. Na trgu je večkrat ni bilo dobiti. To dokazujejo Maverjevi stavki o razprodanih zalogah v njegovih skladiščih na Madžarskem in Poljskem. Druga izbira je bila dvakrat česana konjska žima, po navadi krajša, dolga od 35 do 70 cm. Krajšo žimo so pridobivah iz konjske grive. Količina nakupljene žime je bila pogosto odvisna od najnižje možne cene. V povprečju je ena pošiljka znašala od 50 do več 100 kilogramov. Zimo so skladiščih in transportirali v balah. Surovina s severa je potovala do Kranja po železnici prek vstopne postaje na Jesenicah, tam so jo tudi carinik. Zaradi naraščajočih cen proizvodnje se je Benedik pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zavzemal za brezcarinski uvoz žime. Naraščanje cen surovine je bilo opazno tudi v sami korespondenci; Benedik je Maverju za surovo žimo leta 1935 odštel le 8,50 avstrijskega šilinga za kilogram, za česano pa 11,50 šilinga, v primerjavi z dvema letoma kasneje precej manj. Nekaj očiščene in spredene črne žime za blazine, povprečno po 10 kg, je Benedik prodajal v okviru prodaje na drobno naprej slovenskim kupcem: Klotildi Likar iz Ljubljane, Juliusu Fischerbachu iz Maribora in Ivanu Vidmarju iz Brežic. Za kilogram je zaračunal od 42 do 60 din, a je pri tem komaj kaj zaslužil. Prodaja sit Podjetje Valentina Benedika je v svojih najboljših časih izdelovalo več kot 15 vrst sit za industrijske namene, npr. sita za poper ah "pfefer-boden", pivska sita ah "bierboden" in sita za žafran ah "safranboden", v mlinarstvu sita za moko ah "mehlboden", ter celo za lekarne — sita za praške ah "pulverboden".16 V gospodinjstih so bila zlasti priljubljena barvna sita (farbig) in razna sita za pasi-ranje, npr. sadni pasirji ah "obstboden" in mesni pasirji ah "fleischboden". Poleg tega so sitarji izdelovali sita okrogle in kvadratne obhke, to pa je podvojilo število možnih sit. Vrste sit lepo prikazuje spodnji cenik z datumom 15. april 1918. Cenik je napisan na dopisu s tiskano glavo podjetja. Namenjen je bil trgovanju z nemškimi in češkimi deželami. Proizvodnim cenam sit v avstrijskih kronah je bilo v izvoznih deželah treba prišteti 30 oziroma 50 odstotna pribitka. I5 1 avstrijski šiling je bil vreden približno 5 din. Sklep je narejen na podlagi letne naročnine za časopis Gottscheer Zeitung, ki je znašala 30 din ali 6 avstrijskih šilingov (Gottscheer Zeitmgf leto XXXIV, št. 1, z dne 1. januar 1937). 16 Slovenski izrazi za omenjena sita so nastali z dobesednim prevodom, ker uradne sitarske terminologije še nimamo; najbolj vprašljiva sta izraza "sita za žafran" in "pivska sita". 152 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Polona Roblck: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Primer cenika ^imnatih sit (vir: SI ZAL, SKL 102/25) ARHIVI 29 (2006), št. 1______________________Iz arhivskih fondov in zbirk______________________________________153 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Vzorec sit podjetja Neuman & Wagner (vir: SI ZAL, SKL 102/24) Tabela 1: cena za ducat: sito/velikost"17 8" 9" 10" 11" 12" 12,5" 13" 14" 15" 16" 17" 18" 19" s vitle in ogrske dvanajstice 40 45 46,7 52 58 pasirji v 4—5—6 zim 37 41 46 54.5 63 76 80 84 90 95 100 110 pasirji v 3 žime 42 50 59 Tabela 2: sito/velikost št. 1 št. 2. št. 3. št. 4. št. 5. št. 6. št. 7. št. 8. št. 9. št. 10. 17" navadne 16 21 23 24 25.50 27,50 29 28,50 40 - 17" la orange - 26 28 30 31,50 35 - 32 - - 15" la orange - 24 28 29 31,50 35 36 - - 40 Tabela 3: količina vrsta velikost oblika cena 25 ducatov sita za prašek 54 cm kvadrat po 152 din 3.800 n sita za poper n H 165 4.125 20 ducatov n 47 cm n 129 2.580 3 ducate n 40 cm n 90 270 30 ducatov n 30 cm krog 50 1.500 5 ducatov sita za žafran 44 cm !! 121 605 skupaj din: 12.880 17 Velikost je izražena v colah — " — dolžinska mera, približno 2,5 cm, avstrijska cola 2,63 cm, v: SSKJ, računalniška zbirka slovarjev. 154 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Med posameznimi vrstami so bila sita različna še glede na gostoto tkanja (tri do osem žim ali 3—8 haarig), barvo (bela, črna, rdeča in oranžna ali rumena)18 in velikost (premer od 24 do 54 cm). Za lažjo predstavo si oglejmo običajne vzorce žimna-tih sit nemškega podjetja Neuman & Wagner. V prvi vrsti so sito za moko (grobo) ter srednje in fino sito za prašek, v drugi sito za poper, sito za žafran, moskovsko sito (posebno fino) in še pet iz različnega števila žim stkanih mesnih pasirjev. Sita so navadno prodajah vezana v pušlje ali ducate, redkeje posamezne kose ah na kilogram. Tako imenovane pajtelne, ki so jih imeh mlinarji za sejanje moke, so prodajah v parih. Tabeh 1 in 2 prikazujeta cene (v dinarjih) in vrste sit, ki so bila leta 1935 najbolj prodajana. Za lažjo predstavo si poglejmo cene časopisov19 in nekaterih osnovnih živil z ljubljanske tržnice ter jedi v eni izmed mestnih gostiln istega leta (1935): izvod časopisa Slovenski narod ... 1 din izvod časopisa Slovenec ... 2 din eno jajce ... 50 par-1 din piščancec (kg) ... 18 din puran (kg) ... 10 din telečje meso (kg) ... 10-12 din svinjsko meso (kg) ... 8—12 din zakuhana juha ... 1,5 din ostale jedi po naročilu ... 2 din in dalje. In kdo so bih kupci kranjskih žimantih sit? Sredi 30. let 20. stoletja je bilo vseh odjemalcev iz tujine, ki so pisah Benediku več kot enkrat, 16, nekaj kupcev je sodelovalo z njim samo enkrat. Bih so iz razhčnih evropskih mest od Ukrajine do Španije: Užhorod, Kobenhaven, Landau—Pfalz, Deutsch—Liebau, Haag, Pariz, Amiens, Dunaj, Milano, Neapelj, Barcelona. Iz severnoafriških francosko govorečih mest Alžir in Sfaks sta bila Eugene Verzilh in Hajd Taher & Hassen Keskes. Dobro kupčijo je Benedik sklepal s kupci iz krajev takratne skupne države Jugoslavije: Paračin, Les-kovac, Subotica, Skopje, Bitola in Kakanj. Največ je prodal (v vrednosti 12.880 din) po ohranjenih dokumentih sodeč 25. 10. 1935 podjetju gospoda Hitschlerja iz Landau-Pfalza pri Karlsruheju - 108 ducatov industrijskih sit v eni poštni pošiljki (tabela Novembra istega leta je podjetje dobilo podobno visoko naročilo (vredno 12.349 din) tovarne Dansk Haarsigtefabrik. Nadaljnje dobro sodelovanje z dansko tovarno so preprečile težave z bančnim poslovanjem, tako da je pri izplačilu pošiljke moral posredovati celo generalni konzulat Kraljevine Jugoslavije v Kobenhavnu. Danci so se zaradi nevšečnosti pri plačevanju z valuto jugoslovanske države raje odločili za kupovanje na Poljskem, saj so sita zelo konkurirala slovenskim po ceni, ne pa po kakovosti, kot je bil prepričan Benedik. Benedik je na koncu pisma prosil konzulat za posredovanje države pri plačilnem prometu, saj bi izguba tako velikih naročil v teh slabih časih pomenila zmanjšanje proizvodnje sit in s tem odpuščanje delavcev. Očitno zaman. Preostale fakture so imele znesek povprečno za 1.000 din. Za severnoevropski trg so bila značilna vehka enkratna naročila, jugoslovansko tržišče pa lahko označimo kot trdnejše. Naročila so bila pogostejša, a manjša in trgovanje je trajalo več let. Gorenjsko podjetje je med vojnama največ tržilo v Srbiji. S Stojkovičem iz Paračina v Srbiji v skupni vrednosti 8.601 din ter s podjetjem Vase Gičiča in sinov iz Leskovca za 2.922 din. Sledi Bosna s Serverjem H. M. Sehovičem, ki je v dveh letih nakupil za 2.192 din blaga. Nekaj malega sit vrste orge in navadnih je prodal še v makedonski konec, Bitolo in Skopje. Iz samih pisem lahko izvemo, da je Franc Benedik pridobil tudi nekatere kupce pri svojih konkurentih, npr. iz propadlega Centralnega prodajnega urada Sitarske in žimarske zadruge in preostalih sitarjev iz Stražišča. Taka sta bila na primer gospoda Riviera iz Barcelone in Eugenij Verzilhj iz Alžira. Tako Benedik v pismu Rivieri razlaga, da je bil tudi sam delničar omenjene prodajne centrale, dokler leta 1934 njeno delovanje zaradi izgub ni bilo postavljeno na kocko.20 Tako mu je dobro znan cenik Centrale, ki pa je od njegovega dokaj višji, zato sam ne more privoliti na 30-odstotni popust za plačilo z gotovino, kot ga je priznal omenjeni prodajni urad. Nasploh je barantanje za ceno sit pogosta vsebina trgovske korespondence. Nanje je Benedik gospodu Verzilhju odgovoril takole: cene sem Vam kolikor mogoče \ni\al ter sem prepričan, da boste popolnoma zadovoljni, kakor tudi s kvaliteto, in mi boste v bodoče poslali vsa Vaša naročila ... Benedik je imel navado za embalažo zaračunati 5 promil celotnega zneska računa ter priznati 10 odstotkov popusta pri takojšnjem plačilu z gotovino. Nemalokrat so nam- 18 Marko Oman, Od žime do sita, v: Loški razgledi, Xl/1964, Škofja Loka 1964, str. 76. 19 Slovenski narod, leto LXVII1, št. 4, 5. januar 1935; Slovenec, leto LXI1, št. 1, 1. januar 1935. 20 Tako navaja tudi Katarina Kobe-Arzenšek v članku Sitar-stvo med obema svetovnima vojnama, v: Kranjski zbornik 1975, Kranj 1975, str. 262. ARHIVI 29 (2006), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 155 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 • - Negoclants 5. Rue de [a Kaabah SFAX CTunlsic) '"-¦ cSfrt*," fe ^ Lt$im:......{?jf.....:..............j ^u *f^2i^L f**-~~T /vs^f-c&t^*— *5*i -^ /5T^~ "2i»r*~ (> 2„^> p*i^<*tL*A^rl reč plačila kupcev zaostala. Benedik je moral ukre- dokumentov se nanaša zlasti na eksotičnost krajev, pati preventivno s prošnjo, naj dolžnik, takoj ko dobi v katerih je bil sedež podjetja. Prvo med njimi je ilo blago, pošlje ček na domač naslov, saj mora on sam pri podjetje Hajd Taher & Hassen Keskes iz Sfaksa v nakupu surovo ijmo plačati vnaprej, takoj po prejemu Tuniziji. Gre za običajen primer vljudnostnega fakture in ne šele po prejemu surovine. dopisa ob plačilu čeka, kakršnih je v gradivu sicer Izbira dveh estetsko in pripovedno zanimivih veliko. 156 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Dopis se v slovenščini glasi takole:21 Gospod Valentin Benedik Stranišče pri Kranju V čast nam je, da Vam lahko v prilog pošljemo ček na Pari^št. 11414 i^plačljiv %a poravnavo Vašega računa \ dne 17. 8. 1935. V upanju, da boste ček prejeli, vas najlepše pozdravljam. "podpis" Benedik mu je odgovoril: Vaš cenjeni dopis z dne 13. septembra, kakor tudi priložen ček na Pariz št. ... za Fsc ..., v poravnavo mojega računa z dne 17. avgusta sem prejel. Ostanek 14 pušlov Linz št. 1 in 52 pušlov Linz št. 2 Vam pošljem tekom tega meseca in se priporočam nadaljnjim cenjenim naročilom. Prejmite izraz mojega spoštovanja. V. B. GLGR6"OET 18B7 get&ebe -, Geftecfrie % GitterzA une - Vfafrtmatmtzen -Lieb;Blechu>aren- und Sparherdfsbnk Užhorocf rLLLfOMLLl. 7LlLGBAM*fL ¦ KO&V? UMIS0!X ol?/!__14l.. I>«liruar 1936,- Titi. Bttr.Anfrag« auf Li«f*rung von Rosshaarsi«tiood«n. Valentin B«n«dik, Rossliaar - Si«tibGden-3rs*ugung, Stl-ažiaO« Hi*Kiit »rsuoht ich Si« mn billigst« Prsisanat«l= lung s.vL Liefsrung von Rob siiaars i » "b t> o d«n,^ Ablief»rung; bei j«w*ilig«n «intr«t*nd«ia Btdarf auf Abruf.- Eezahlung : di« jevir«ilig falligsn w«ehnungsl3«trage w«rd*n im Ralunen —-------——» des von nt*ln«r Bankverbindung d«r Slov.allgera.Kreditaank, ]?il.,Tjžhorod,best;itigt«ff- Kaspagn« Prograomea 1936,Ton d«r geiiannten -^ank zur ti"oerw«isunE g«"aracht,-Gl*iohzeitig wol= len Si« mir Ilir* Salilungskonditionen b»i .HaclinalEi«-3enduri= g«n und b«i prompt«r B«zahlung gefl. T3eksnntg«b«n,.- Palls mir Ilir Ang«bot und di« ^galitat Ilirsr Erzeugniese b«fri«dig«n w*rd«n,t)in ich g*n«igt m«in*n aantlichen Bcd&rf bei Ihnen tiBBud«ck»n,- Ilirs Pr«is« woll«» Si« mir nacli lttigliclil:»it frankt ULhorod,od«r franko fial.Grtnz« ljer«ita verzollt aufgtben.- Ilirer di*ab«ziigeicli«ri uzngehend-n Erledigurig ent= g*S«ns«h«nd,a«ichn» ich HoohaohtungaToll: Ludwig KtiZAF^Lajes Povpraševanje po žjmnatih sitih ukrajinske tovarne ljudmg Ko^ar (vir: SI ZAL, SKL 102/40) 21 Za prevod se najlepše zahvaljujem Poloni Mlakar iz Arhiva Republike Slovenije ARHIVI 29 (2006), št. 1 Iz arhivskih fondov in zbirk 157 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Drugi dopis je nastal v skrajnem jugozahodnem delu Ukrajine na meji s Slovaško republiko, kjer je imela sedež tovarna umetnega kovaštva in strojnega ključavničarstva, dratenih mrež in prepletov, železnih ograj, sit, dratenih matic, pločevine in štedilnikov Ludwiga Kožarja. Tovarna povprašuje Valentina Benedika po najcenejši možni dobavi žimnatih sit. Obenem navaja svoje pogoje za nakup, kot so dobava sit na vsakokratni poziv, plačilo sprotnih računov prek slovaške splošne kreditne banke, podružnica Užhorod. Hkrati želi podatke o Benedikovih pogojih za plačilo pri povzetju pošiljk ob takojšnjem plačilu. Ce bi bili ponudba in kakovost izdelkov zadovoljivi, bi lahko svoje celotne potrebe pokrivala pri Benediku. Cene bi bile po možnosti cene izdelkov, že ocarinjenih v Užho-rodu ali na češki meji. Dokumenti o morebitni uresničitvi velikega posla se v gradivu niso ohranili. Za konec predstavljam na kratko še slovensko korespondenco z rednejšimi odjemalci sit iz ribniške doline. Med korespondenco prevladujejo ceniki za sita in izstavljene fakture. Pregled zadnjih po celotni nakupni vrednosti žimnatih sit med letoma 1935 in 1937 da tak vrstni red kupcev: Štefan Lovšin, Sajevec 12 9.051 din Franc Sega, Sodražica 56 7.089 din Matija in Alojz Sega, Janez Lovšin, Ravni dol 1.734 din Ivo Kerže, Sodražica 1.390 din Ivan Mihelič, Kot 744 din Skupaj: 20.008 din Eden izmed njih, trgovec Štefan Lovšin iz Sajevcev pri Ribnici, je bil zadovoljen z barvo in ceno sit, ne pa z gostoto tkanja, saj so se zaradi nje pritoževali njegovi kupci. Ribničani so naročali predvsem pasirje, tkane v 6 žim, rujavke, svitle stopne, orge in svitle šestice. domači slovenski naročali zlasti pasirje tkane v 6 žim, pa tudi sita orge v velikosti 15—17 col in navadne (tj. okrogle, za moko). V primerjavi s slovenskimi so balkanska, evropska in afriška naročila po znesku vseh računov presegla domača naročila za 57 odstotkov. Delež prodaje žimnatih sit v letih 1934-1937 domače tržišče balkansko tržišče evropsko in S afriško tržišče Zadnji dokumenti arhivskega gradiva sitarstva Benedik iz Stražišča pri Kranju segajo v konec leta 1937; od takrat so poslednje žigosane dopisnice z naročili za žimnata sita. Po tem datumu ni nobenih dokumentov o podjetju več, kot bi jih odrezal. Zal ni na voljo nobenih zapisov o uradnem zaprtju podjetja, ki bi pojasnili natančnejše vzroke za zaprtje in čas zaprtja. Gospa Kobe-Arzenškova, ki je raziskovala sitarsko dejavnost na Gorenjskem, navaja, da je podjetje "Val. Benedik" prenehalo delovati leta 1937 zaradi pomanjkanja surovin.23 Kar kliče po nadaljnjem preučevanju stražiškega sitarstva, ki je bilo gotovo gospodarski fenomen v avstro-ogrskem in kasneje jugoslovanskem okviru, je katalogizacija žimnatih sit in sistem poimenovanja. Izziv gorenjskim muzealcem? Liteartura Zaključek Glavnina celotne trgovske korespondence je iz let 1934—1937 in je večinoma v nemškem, francoskem in nekaj malega italijanskem jeziku. V tem času je podjetje Valentina Benedika na tuje tržišče prodalo za 31.554 din izdelkov, največ industrijskih sit, ki so jih uporabljali pri pripravi popra, piva ah žafrana, ter vrst Linz, Cassie, Ve-nisse in Facon.22 Trgovci z Balkana so tako kot 22 Te vrste sit v literaturi o sitarstvu niso znane, verjetno pa gre za poimenovanja po krajih nastanka (ali prodaje?) sit, npr. Linz po Linzu v Avstriji, Venisse po Benetkah. Pavle Blaznik, Skopja Loka in loško gospostvo, Skofja Loka 1973. Enciklopedija Slovenije, 11. knjiga, Ljubljana 1997, str. 89. Katarina Kobe-Arzenšek, Sitarstvo med obema svetovnima vojnama, v: Kranjski opornik 1975, Kranj 1975, str. 256-263. Katarina Kobe-Arzenšek, Sitarstvo na Gorenjskem, Zgodovinski oris, Ljubljana 1967. 23 Katarina Kobe-Arzenšek, Sitarstvo med obema svetovnima vojnama v luči novih Izsledkov, v: Kranjski ..., str. 262. 158 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI 29 (2006), št. 1 Polona Roblek: Trgovska korespondenca sitarskega podjetja Benedik iz Stražišča pri Kranju, str. 147-158 Janez Kopač, Stražišče skozi upravni razvoj, v : Stra^išepa Strašan, Zbornik ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stranice pri Kranju, Kranj 2002, str. 11-30. Marija Markelj, Jerneja Skaza, Sitarsvo in žimar-stvo, v: S trafik pa Strašan, Zbornik ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stranišče pri Kranju, Kranj 2002, str. 281-290. Mija Mravlja, Vojna škoda v Stražišču 1945-1946, v: Strašile pa Strašan, Zbornik ob 1000. letnici prve pisne omembe naselja Stranišče pri Kranju, Kranj 2002, str. 93-124. Matevž Oman, Zimopreja in sitarstvo, v: Stra^išepa Strašan, Zbornik ob 1000. letnici prve pisne omembe naselja Straišcepri Kranju, Kranj 2002, str. 284—290 Matevž Oman, Od žime do sita, v: Loški razgledi, XI/1964, Škofja Loka 1964, str. 69-81. Slovar slovenskega knjižnega jezika, računalniška zbirka slovarjev. Zgodovinski krožek OŠ Staneta Žagarja Kranj, Sitarstvo v Stranišču, raziskovalna naloga, Kranj 1999. Nina Zupančič Pušavec, Oblike organiziranja gospodarstva na Slovenskem od 1918 do 1941, Ljubljana 2003. Viri Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), SKL 102, Sitarstvo Benedik Stražišče pri Kranju, t. e. 1, 3. ZAL, LJU 88, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, t. e. 3, 4. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NSAL), Matične knjige, RMK župnije Kranj-Šmartin 1832—1870, 1871-1890. Gottscheer Zeitung, leto XXXIV, št. 1, 1. januar 1937. Slovenski narod, leto LXVIII, št. 4, 5. januar 1935. Slovenec, leto LXII, št. 1, 1. januar 1935.