ka kšna usoda nas čaka
Menicalijev umor: zaslišali še pet prič
V Tržiču bodo ob koncu poletja odprli zavetišče za brezdomce
Prosek, samostan in vinogradi: dve zgodbi o politični volji in denarju
Primorski
TOREK, 3. JULIJA 2012
Št. 155 (20.478) leto LXVIII.
Selektorjeva pogajalska moč je zdaj, žal, manjša
Aleksander Koren
Evropski nogometni prvak je ... Barcelona. Točneje, prvak je njen sanjski slog igre. Da ga je na prvenstvu, ki se je v nedeljo končalo na Poljskem in v Ukrajini, najboljše izvajala Španija (brez Messija), je logično in pričakovano. Manj pričakovano je, da se mu je med vsemi drugimi udeleženci prvenstva tokrat najbolj približala tudi Italija. V finale sta se namreč nesporno uvrstili najboljši moštvi, v njem pa je zmagal »original«, ki je, kajpak, vedno boljši od »kopije«, pa čeprav je bila ta, vsaj do sklepne tekme, zelo kakovostna.
Največ zaslug, da je italijanski nogomet - ne glede na nedeljski gladek poraz v Kijevu -spet pridobil velik ugled, ki so ga afere in tudi rezultati na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010, povsem zasenčile, ima prav gotovo selektor Cesare Prandelli, strokovnjak z »razvojno vizijo«, ki je obračunal s stereotipom, njen utemeljitelj je bil nič manj kot znameniti športni novinar Gianni Brera, da so Italijani morfološko in antropološko nagnjeni k obrambnemu slogu igre. Gre, tako je Pran-delli pred prvenstvom povedal tudi v intervjuju za naš dnevnik, šele za začetek poti, ki naj bi, tudi prek drugačnega načina dela in razmišljanja v mladinskih reprezentančnih selekcijah, dvignila kakovostno raven italijanskih nogometašev. Med inovati-vne ukrepe sodi tudi predlog, da bi najperspektivnejši domači igralci, ki jim v klubih pot zapirajo tujci in sla po takojšnjem uspehu za vsako ceno, skupaj igrali v kakšni nižji ligi.
Toda, zdaj ko je nad prvenstvom padel zastor, se bo Pran-delli spopadel z dvema velikima sovražnikoma: domačimi klubi in javnostjo. Prvim je reprezentanca deveta briga. Pran-dellijeve strokovne in miselne inovacije so jim tuje in so zanje celo moteče. Javnost pa italijanska medijska mašinerija »fu-tra« s kultom rezultata, kot je zgovorno pokazala sramotna zgolj medijska kampanja o nevarnosti »protiitalijanskega dogovora« med Hrvati in Španci. Pogajalska moč selektorja (in nogometne zveze, ki ga je podprla), to je mogoče razbrati že iz nekaterih včerajšnjih komentarjev, je po finalni tekmi manjša kot je bila pred njo. Kako naj bi bilo drugače? Italija je proti Španiji pač izgubila. V državi, ki ne pozna kulture poraza, pomeni žal to, da ni na prvenstvu dosegla nič...
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
DUNAJ - Po odločitvi mednarodne skupine ISG
Kosovo od septembra povsem suverena država
Priština je bila pod tako imenovanim režimom nadzorovane neodvisnosti
TRST - Predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi
Pismo za Montija
»Nujen je poseben sodoben prostocarinski režim« - Odgovor ministra za okolje Clinija
TRST - V Trstu je nujen sodoben prostocarinski režim, ki bo nudil davčne in finančne olajšave za podjetja v prosto-carinskih conah. To je zahtevala predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi v pismu, ki ga je naslovila na
ministrskega predsednika Maria Monti-ja. V njem je zahtevala jasnost glede 5 tržaških prostocarinskih con oz. možnosti za razvoj pristanišča, vsebino pisma pa je predstavila na zborovanju organizacije WFZC, ki se je začelo v Trstu. Ravno ta-
ko s pismom je odgovoril minister za okolje Corrado Clini in spodbudil odpiranje podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnološkimi dejavnostmi ob upoštevanju okolja in varčevanju z energijo.
Na 5. strani
DUNAJ - Mednarodna skupina za upravljanje Kosova (ISG) je včeraj na srečanju na Dunaju sprejela odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti Kosova. V skladu z odločitvijo, ki jo je ISG napovedala že januarja, bo ta država septembra dobila polno suverenost. Predsednik kosovske vlade Has-himThaci je izrazil veliko zadovoljstvo in napovedal, da je dolgoročni cilj njegove države vstop v EU in zvezo Nato. Na Kosovu, ki ima približno dva milijona prebivalcev, živi tudi dvesto tisoč Srbov, ki vlade v Prištini ne priznavajo. Thaci je napovedal, da bo vlada v svoje institucije vključila tudi Srbe.
Na 9. strani
Matura: v Trstu in Gorici štiri stotice
Na 4. in 11. strani
Pred sto leti zgradili tržaško sinagogo
Na 6. strani
V	Trstu se je začel bogat Maremetraggio
Na 8. strani
1 f	|*V v	• «v«
V	Gradišču najvišja temperatura v deželi
Na 10. strani
V	Gorici bodo odprli gostinsko šolo
Na 11. strani
V	Lonjerju se je začel Arteden
Na 6. strani
ITALIJA - Statistika
Mladi:
brezposelnost 36,2%
MILAN - Stopnja brezposelnosti mladih od 15.do 24. leta starosti je znašala 36,2 odstotka, največ odkar v Italiji zbirajo podatke o brezposelnosti mladih. Skupna brezposelnost je znašala 10,1%, kar pomeni, da je v enem letu poskočila za 1,9%. V 27 državah Evropske unije je maja ostalo brez dela 24.868 oseb. V primerjavi z lanskim majem se je število brezposelnih v Evropski uniji povečalo za milijon 900 tisoč ljudi.
Najnižjo brezposelnost beležijo v Avstriji (4,1 odstotka), najvišjo pa v Španiji (24,6 odstotka).
Na 9.strani
TRGOVINA SMRTI - Največ orožja sicer prodajo ZDA
Rusija letos z novo rekordno prodajo orožja
MOSKVA - Rusija, ki se sooča s kritikami zaradi prodaje orožja sirskemu režimu, je včeraj sporočila, da je v prvi polovici letošnjega leta izvozila za 6,5 milijarde dolarjev orožja, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem povedal, da se je prodaja orožja v zadnjih dveh letih podvojila.
Trgovino z orožjem je označil za "učinkovit instrument promocije naših nacionalnih interesov, tako političnih kot gospodarskih" in dodal, da orožje izvažajo v 55 držav, poroča francoska tiskovna agenci-
ja AFP. To je sporočil, medtem ko je Moskva deležna kritik zaradi prodaje bojnih helikopterjev Siriji in pozivov Zahoda in Arabske lige, naj konča vojaško sodelovanje s sirskim režimom v času, ko je tamkajšnji konflikt zahteval že več kot 15.000 življenj.
Rusija je dobavo bojnih helikopterjev Damasku opravičila s tem, da so bila naročena pred leti in da so bila v Rusiji na rednem popravilu. Putin pa je včeraj, ne da bi omenjal Sirijo, dejal, da "Rusija vedno izpolni vse svoje obveznosti".
Po zadnjih podatkih je Rusija, ki je po Združenih državah Amerike druga največja izvoznica orožja na svetu, lani prodala za rekordnih 13,2 milijarde dolarjev orožja, čeprav je utrpela izgubo skoraj štirih milijard dolarjev zaradi spremembe režima v Libiji, ki je bil partner Moskve še iz časov nekdanje Sovjetske zveze.
Letno na globalni ravni prodajo za 70 milijard dolarjev konven-cionalnega orožja. Največ, kar 40 odstotkov te trgovine odpade na ZDA, ob Rusiji pa ji sledijo Velika Britanija, Kitajska, Francija in Nemčija.
2
Torek, 3. julija 2012
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Jutri prireditev Dobrodošli doma
Slovenija bo tudi letos izrekla dobrodošlico rojakom iz sveta
Na nabrežju Ljubljanice glasba z vseh vetrov - Pozdravna nagovora Ljudmile Novak in Zorana Jankoviča
LJUBLJANA - Slovenci iz zamejstva in sveta se bodo tudi letos zbrali na skupnem druženju s Slovenci iz domovine, prireditvi Dobrodošli doma. Ta bo jutri potekala na nabrežju Ljubljanice - Breg, kjer se bodo predstavili slovenski glasbeniki iz domovine in sveta. Nagovorila jih bosta tudi ministrica Ljudmila Novak in ljubljanski župan Zoran Jankovic.
Popoldanski program ob Ljubljanici bodo popestrili nastopi skupine BK evolution iz Italije, pevskega zbora MePZ Danica iz Avstrije, moške vokalne skupine Sv. Jernej iz Opčin, pa tudi dijakov iz Argentine in Kanade ter različnih glasbenih in gledaliških skupin, večer na prostem pa bo zaokrožil nastop slovenske glasbene zasedbe Orlek.
Kot je poudarila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, je namen prireditve predvsem ta, da bi v domovini sprejeli Slovence iz zamejstva in sveta, ki v poletnem času pridejo domov bodisi na počitnice, obisk, na jezikovne tečaje ali tabore.
Ob robu srečanja vseh Slovencev bo potekalo tudi več drugih dogodkov. Strokovna konferenca v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU se bo v dopoldanskih urah posvetila vprašanju etnične ekonomije in Slovencev zunaj Slovenije.
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) pa bo večer v znamenju Slovencev v Kanadi. Novakova bo odprla razstavo kanadskega Slovenca Teda Kramolca in mu ob tej priložnosti podelila priznanje urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Odprli bodo razstavo "Med Slovenci v Kanadi", obiskovalci pa si bodo lahko med drugim ogledali fotografsko razstavo "Realnost naših objektivov" Slovenskega društva Bazovica iz Reke. Večer bo obogatil nastop Slovenskega okteta.
Za letošnjo prireditev Dobrodošli doma, o kateri so informacije na voljo tudi na posebni spletni strani, so na uradu poskrbeli v sodelovanju z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu, Svetovnim slovenskim kongresom, Rafaelovo družbo in Združenjem Slovenska izseljenska matica, vključila sta se tudi ZRC SAZU in NUK.
Dan kasneje, v četrtek, bo državni zbor gostil že dvanajsto vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki bo tokrat v znamenju mladih. (STA)
Nabrežje Ljubljanice Breg bodo jutri zapolnili slovenski glasbeniki iz domovine, zamejstva in sveta
POEZIJA - Zmagovalca(ko) bodo razglasili konec avgusta
mm • ••	v •• • I	mm	•
Žirija v ožji izbor za Veronikino nagrado uvrstila pet zbirk
CELJE - Žirija za Veronikino nagrado je v ožji izbor uvrstila pesniške zbirke Z roba klifa Taje Kramberger, Roke v dežju Miklavža Komelja, Noč sredi dneva Petra Semoliča, Mikado Primoža Čučnika ter Ime mi je Veronika Tomislava Vrečarja. Dobitnika nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta bodo razglasili 28. avgusta na Starem gradu v Celju.
Krambergerjeva, ki si je Vero-nikino nagrado leta 2007 za zbirko Vsakdanji pogovori delila s Tonetom Pavčkom, je delo Z roba klifa zaznamovala z izrazito avtobiografsko noto. V njem na primer poetizira "odstranitev z delovnega mesta" na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in odločitev na sodišču, ki je razsodilo v njen prid.
Zbirka Roke v dežju je sedma Komeljeva pesniška zbirka. Naslovi pesmi v zbirki govorijo zase: Pesem Leninovega brata, Roka, ki je znala samo ubiti, Igor Zabel, Grob Zdenke
Kidrič - Marjete ter Srp in kladivo Tine Modotti. Komelj je leta 2002 prejel Veronikino nagrado za zbirko Rosa, med nominiranci pa je bil tudi z zbirko Hipodrom.
Semolič velja za rekorderja med nominiranci, saj je bil v ožjem izboru za nagrado že sedemkrat. Letos je žirijo prepričal z zbirko Noč sredi dneva. Jure Jakob je na zavihku dela zapisal, da avtor "v zadnji zbirki vprašanja, zabeleženega v verzih iz Barjanskih ognjev, ne zastavlja nič manj usodno, kot je to v svojem obsežnem pesniškem opusu počel doslej".
Mikado je sedma Čučnikova samostojna pesniška zbirka, med no-miniranci za nagrado pa je že tretjič. Na zavihku knjige piše, da se njegova tokratna zbirka od bližnjih predhodnic razlikuje po čistosti stavka, neelegičnem tonu, direktni vključitvi večnih pesniških vrednot in razmerij čustvo/um, fizika/metafizika, kon-
čno/neskončno ali prosti/vezani verz,...
Vrečar pa se za Veronikino nagrado prvič poteguje z zbirko Ime mi je Veronika. Avtor je izdal že pet pesniških zbirk, tokrat pa v pesmih te-matizira mladost oziroma poslavlja-nje od mladosti, so sporočili iz Fit Medie.
Žirija, ki jo sestavljajo predsednik Milan Vincetič ter člana Alenka Jovanovski in Gregor Podlogar, je no-minirana dela izbrala med več kot 200 pesniškimi zbirkami.
Veronikino nagrado Mestna občina Celje v sodelovanju s podjetjem Fit media sicer podeljuje že od leta 1997. Doslej so jo prejeli Iztok Osoj-nik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Je-sih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva (dvakrat), Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Jože Snoj, Andrej Medved ter Barbara Korun. (STA)
SD v četrtek o Pahorju kot kandidatu za predsednik države
LJUBLJANA - Predsedstvo SD bo v četrtek odločalo o tem, ali bo njihov nekdanji predsednik Borut Pahor uradno kandidat SD za predsednika republike. Med evidentiranimi je tudi predlog za podporo sedanjemu predsedniku Danilu Türku, vendar ta soglasja ni dal, je povedal vodja poslancev SD Janko Veber. Türk bo namreč kandidiral s podporo državljanov. Vodja poslanske skupine SD Veber pričakuje, da bo Pahor od četrtka naprej lahko uradno nastopal kot kandidat SD za predsednika republike. Predsedstvo SD je postopek evidentiranja strankinih kandidatov za predsednika republike odprlo sredi junija, pri tem pa kot kandidata evidentiralo nekdanjega strankinega predsednika Boruta Pahorja. Kot je Veber včeraj pojasnil za STA, so v postopku evidentiranja Pahorja podprli vsi, razen enega, ki je za predsedniškega kandidata SD predlagal Türka.
Temperature nekoliko nižje, a bo še naprej vroče
LJUBLJANA - Pred nami je vsekakor še kakšen teden vročine, vendar temperature verjetno ne bodo presegle 35 stopinj Celzija, je povedal dežurni prognostik pri Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič. Po njegovih besedah so se tako visoke temperature z včerajšnjim dnem zaključujejo, vendar se bo do konca tedna še vedno ogrelo do okoli 30 stopinj Celzija. Kot je pojasnil Gregorčič, resne osvežitve tako še ne gre pričakovati, bo pa od torka do četrtka ali petka povečana možnost popoldanskih neviht. Čez vikend bo po trenutnih podatkih sončno s temperaturami okoli 32 stopinj Celzija. "Osvežitev, ki se je že pred dnevi obetala za drugo polovico tega tedna, se zdaj kar odmika. Trenutno je sicer predvidena v začetku prihodnjega tedna, vendar se lahko spet zgodi, da bodo novejši izračuni drugačni," je dodal Gregorčič. V službi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana zaradi vročine niso opazili večjih posebnosti pri obravnavanih pacientih. Najpogostejše težave, ki jih zaradi vročine obravnavajo na ur-genci, so poslabšanje srčnega popuščanja pri srčnih bolnikih, težave z dihanjem in srčni infarkti. Tudi v Splošni bolnišnici Izola na urgenci ni posebnosti zaradi vročine. Kot so pojasnili, so namreč obravnavali malo pacientov, ki so imeli težave neposredno zaradi vročine.
JEZIK NA OBROBJU
Večkrat se čudim, kako se kljub zelo plodnemu društvenemu in kulturnemu življenju nenehno izgublja bogato slovensko besedišče. Pomanjkljivo sposobnost izražanja opažam v naši pisani in govorjeni besedi. Sama sebi nisem verjela, da vidim prav, ko sem v intervjuju s profesorico, ki je poučevala v nekem tečaju, brala tudi tole: »Mene je zanimalo, da bi dali (učenci) v prakso to, kar so se naučili...«
Kako je mogoče, da ji ni prišlo na misel, da bi rekla, da si je želela, da bi učenci v pogovoru s svojimi vrstniki uporabili to, kar so se naučili. Nič se mi ne bi zdelo napak, če bi rekla, da je pričakovala, da bodo učenci praktično uporabili svoje pridobljeno znanje ali pa, da si je želela, da bi uporabili svoje znanje v praksi. Zanimalo bi jo lahko samo, ali so se sploh kaj naučili in ali bi znali naučeno tudi uporabiti.
»Dati v prakso« je to, čemur večkrat rečem »italijanska slovenščina«. V italijanščini je pravilno, če rečemo porre in pratica ali mettere in pratica, v slovenščini pa je to nesprejemljivo. Dopuščam sicer možnost, da kdo to v pogovoru mimogrede tudi izreče, vendar bi pričakovala, da bi se govorec sam takoj popravil
ali pa, da bi poročevalec izrečeni spodrsljaj popravil in napisal pravilno. S tako »italijansko slovenščino« pa ne dela ne usluge ne časti nikomur, ne sebi ne tistemu, ki se je tako izrazil, še posebno, če je učitelj ali profesor.
Kaj naj si pri tem mislijo bralci, če jim mediji ponujajo tako slovenščino? Kje naj se naučijo pravilnega slovenskega izražanja?
Tako neprimerno govorjenje pa sploh ni redek pojav. Isti dan je bilo zapisano tudi, da pripada nekdo družini z mešanim zakonom. Poznam trgovino z mešanim blagom, tako, kjer prodajajo raznovrstno blago. Ne razumem pa družine z mešanim zakonom. Napisati bi morali, da izhaja iz mešanega zakona, da ima starše različne narodnosti.
Posebno pri objavljenih intervjujih bi morali izpraševalci dobro pretehtati vsako vprašanje in tudi odgovore prilagoditi jezikovnim predpisom. Slovenci na splošno nismo dobri govorci, zato dajejo v Sloveniji intervjuje pogosto av-torizirati intervjuvancem; ti svoje spodrsljaje popravijo preden gredo v tisk.
Nikakor mi ne uspe pregnati iz naših medijev želje ali potrebe po »poznavanju slovenskega jezika«, česar
noben osrednji Slovenec ne razume pravilno. Ljudje si namreč želijo naučiti slovensko, govorijo pa o poznavanju jezika, kar še zdaleč ni isto kot v italijanščini »conoscenza di una lingua ali conoscere una lingua (znati jezik)«.
Poznavanje je izpeljanka iz glagola poznavati, ki že dolgo ni več v rabi, zveni nam zastarelo. Najdemo ga še v SSKJ z oznako starinsko, medtem ko ga novejši SP sploh ne omenja več. Ko gre za jezik, govorimo v slovenščini o znanju ali obvladanju jezika. Poznam lahko vrsto jezikov, a to pomeni le, da vem za njihov obstoj, da torej obstajajo. Lahko pa rečem, da dobro poznam evropsko književnost ali zgodovino, za kar ne morem uporabiti glagola znati; jezik znam, književnost pa poznam. Poznamo tudi naše razmere, naše organizacije, naše šole in našo umetnost.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
Formativni krediti
(Pismo ravnateljici DIZ J. Stefan in DTZ Ž. Zois)
Spoštovani,
v zvezi z vašim pismom glede potrdil o formativnih kreditih objavljenim v Primorskem dnevniku prejšnji teden, bi se radi opravičili za storjeno napako pri izdaji letošnjih potrdil (ne vseh, temveč le par !!!!) v italijanšcini. Škoda je, da nas ni nihče takoj opozoril, kajti brez problemov bi takoj izdali novo potrdilo v slovenščini. Nikakor ni namen našega društva zanemarjati uporabo slovenskega jezika ter ne podpirati enakopravnosti le-tega.
Prav zaradi tega si v našem društvu zelo prizadevamo na vseh nivojih: od vsega dopisovanja, reklame ter nenazadnje do sodelovanja pretežno s slovensko govorečimi trenerji ter sodelavci.
Tako je pač, kdor je aktiven ima možnost, da pri svojem delu tudi zgreši. Konstruktivne kritike pa so vedno dobrodošle. V upa-nju,da se podobne napake ne bo-
do ponovile, vas pozdravljamo s spoštovanjem,
Predsednik A.S.D. NK KRAS REPEN Goran Kocman
Narobe svet
Ob čitanju poročila o deželnem svetu SSO sem se spomnila na ploščico, ki sem si jo pred leti kupila in pogled nanjo mi mnogokrat zelo pomaga. Na njej piše tako: »Če gre vse proti tebi, pomeni, da si na napačnem pasu!«
Nemogoče je, da je prav vse vedno naperjeno proti istim. Mogoče bi veljalo pomisliti, če vožnja poteka po pravem pasu.
Pa brez zamere, ozračje je vsestransko tako napeto, da malo zdramatizacije ne škodi.
Divna Čuk
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 3. julija 2012
3
AVSTRIJA - Manjšinska zakonodaja
Novela zakona o narodnih manjšinah vednbo bolj sporna
Z ostro kritiko se je oglasil tudi nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol
DUNAJ/CELOVEC - Kritika na račun novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki ga pripravlja urad zveznega kanclerja na Dunaju, postaja vse bolj glasna. Prizadete manjšine, ki zakon soglasno odločno odklanjajo, so deležne vse večje solidarnosti v boju za boljši in sodobnejši zakon, ki bi tudi odgovarjal evropskim standardom.
Številnim kritikom osnutka novele novega manjšinskega zakona - nazadnje ga je ostro zavrnil tudi ugledni avstrijski strokovnjak za manjšinsko in ustavno pravo Heinz Tichy - se je zdaj pridružil še nekdanji predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol iz (vladne) ljudske stranke (OVP). Khol, rojeni Južni Tirolec, ki manjšinsko problematiko zelo dobro pozna, je bil dolgoletni poslanec Ljudske stranke v avstrijskem parlamentu in do leta 2008 tudi njegov predsednik, je v televizijski oddaji o dogajanju v avstrijskem parlamentu ostro kritiziral načrtovano novelo in osnutek novele označil za "korak v smer znižanja pravnega statusa manjšin na stopnjo civilnih društev".
Ob tem je še vedno vplivni avstrijski politik dodal, da aktualni osnutek zakona avstrijskim avtohtonim narodnim skupnostim ne prinaša sodobne manjšinske zakonodaje in tudi ne izboljšanja njihovega položaja, temveč predstavlja korak nazaj. Posvaril je tudi, da obstaja resna nevarnost, da se z novelo pripravlja pot, ki manjšine v Avstriji vodi v asimilacijo! Ob tem je Khol - kot pred njim Tic-hy - dodal, da popolnoma razume, da manjšine v Avstriji odklanjajo takšno novelo.
Očitno pod vtisom vse številnejših kritik in okrepljenega pritiska avstrijske javnosti je državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer (SPO) napovedal, da se bo avstrijska vlada o novem zakonu še pogovarjala z zastopniki vseh manjšin. Hkrati je tudi menil, da se vladi z zakonom ne mudi tako in kot nov rok za sklepanje v parlamentu omenil, da naj bi se to zgodilo še v tekoči mandatni dobi, torej do državnozborskih volitev v Avstriji, ki bodo najkasneje oktobra 2013.
Ivan Lukan
Andreas Khol še iz obdobja, ko je vodil avstrijski parlament
arhiv
PROMET - Divjanje
Slovenec na hrvaški avtocesti 239 km na uro
ZAGREB - Posebna enota hrvaške prometne policije je v nedeljo dopoldne na avtocesti od Zagreba proti Beogradu pri kraju Županja ustavila 36-letnega slovenskega državljana, ki je z audijem vozil 239 kilometrov na uro. Zaradi prekrška je plačal 3000 kun (400 evrov) kazni, dobil pa je tudi 12-mesečno prepoved vožnje na Hrvaškem. Policisti so slovenskega voznika prijeli na delu avtoceste, kjer je hitrost omejena na 130 kilometrov na uro, je včeraj na spletni strani še sporočila vukovarsko-sremska policijska uprava.
Hrvaška policija ima na avtocesti med Slavonskim Brodom in mejo s Srbijo pogosto opravka z nesojenimi cestnimi dirkači, med katerimi Slovenci niso nobena izjema. Tako so marca letos ustavili 47-letnega slovenskega državljana, ki je z avtomobilom znamke mercedes vozil 247 kilometrov na uro, zaradi česar je moral plačati 800 evrov kazni, leto dni pa ne bo smel voziti na Hrvaškem.
PRIREDITVE - Slovenski imitator
Andro superstar
Merku umetniški vodja kabaretnih večerov v Pordenonu in Trstu
Z leve Ferletta, Barbaro, Seganti, Maxino, Furian in Merku
montenero
TRST - Novo poklicno priznanje tržaškemu slovenskemu vodji predstav in imitatorju Andru Merkuju: postal je umetniški vodja deželne zabavne prireditve Smile in Town (Smeh v mestu), ki bo avgusta gostila v Pordenonu in v Trstu nekaj vsedržavno znanih komikov in kabaretistov. Merku bo obenem vodil obe predstavi v družbi z znano voditeljico televizijskih programov Mediaseta Silvio Baldo.
Predstavi Smile in Town si je zamislila agencija za turizem pri deželi Furlaniji-Julijski krajini v sodelovanju s konzorcijema Pordenone Turismo in Promotrieste ter »pod pokroviteljstvom« deželne odbornice za turizem Federice Seganti. Gre za humoristično-komično-kabaretni maratoni, pri katerih si bodo posamezni protagonisti predajali štafetno palico smeha, vmes pa bodo tudi izzvali in vključevali »doprinos« občinstva.
Prva predstava bo 18. avgusta v Pordenonu, pri njej bodo sodelovali Gene Gnocchi, Flavio Furian in Maxino, Rocco Barbaro, Alessandro Politi ter orkester Magicaboola. Teden pozneje, v soboto, 25. avgusta, bo na vrsti Trst. Tu bo kabaretna banda v sestavi Raul Cremona, Francesca Scimeni, Rocco Barbaro, Flavio Furian in Maxino ter orkester Magicaboola ob 19.uri začela svoj smejoči se pohod na Velikem trgu, ga nadaljevala na Borznem trgu, se podala nato na Trg Verdi in zaključila svojo turi na Pomolu Audace.
Merku bo vodil komike, kabare-tiste, pevce in orkestrske mojstre po mestnem središču, jih predstavil z odrsko družico Silvio Baldo, pa tudi po-
drezal v občinstvo, da bi izzval njihov ustvarjalni doprinos k predstavi. Kajti srž vsega tiči prav v interakciji med komikom, kabaretistom in orkestrom ter ljudmi, ki bodo sledili njihovemi šovu.
BOVEC - Nesreča
Pod Vršičem umrl 54-letni motorist
BOVEC - Včeraj dopoldne se je na regionalni cesti tik pod vrhom prelaza Vršič iz bovške smeri zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 54-le-tni voznik motornega kolesa, znamke BMW R1100. Bovško policijo so o smrtni nesreči obvestilo ob 10.24. Kot so ugotovili, je moški pri vožnji po klancu navzdol proti Trenti iz za zdaj še neznanih razlogov v levem ovinku zapeljal desno s ceste in padel približno 15 metrov globoko v strugo potoka in na kraju nesreče podlegel telesnim poškodbam.
Poleg policistov s postaje v Bovcu so na kraj nesreče prišli tudi gasilci in reševalci. Dežurni zdravnika je za pokojnega odredil tudi sanitarno obdukcijo, ki jo bodo opravili na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani.
VZHODNE ALPE - Dve smrtni nesreči in uspešno reševanje
Gorska nevarnost
Na Gamspitzu umrl 34-letni alpinist iz Attimisa, Jerebica usodna za 69-letnega Videmčana
VIDEM - Konec tedna so v Alpah od Trbiža do Belluna zaznamovale gorske nesreče in reševalne akcije, dva alpinista pa sta izgubila življenje. Z grebena pri vrhu Gam-spitz na italijansko-avstrijski meji je padel 34-letni Davide Cattelan iz Attimisa pri Vidmu, Jerebica pa je bila usodna za 69-letnega Lui-gija Danielisa iz Vidma. Prvi se je v gore odpravil sam, drugi pa v družbi članov sekcije planinskega kluba CAI iz Tricesima. Gorski reševalci pa so uspešno spravili na varno dva plezalca, ki sta se znašla v brezizhodnem položaju na gori Civetta v pokrajini Belluno.
Davide Cattelan se je v nedeljo sam povzpel na karnijski vrh Gamspitz, od koder se je odpravil na greben in padel na južno stran nekaj sto metrov nižje. Gorska reševalna akcija se je začela v nedeljo, po krajšem nočnem premoru pa se je včeraj ob zori nadaljevala in kmalu zaključila. Njegovo truplo so okrog 8. ure zjutraj našli gorski reševalci finančne straže iz Tolmeča. Gorsko reševalno službo so v nedeljo obvestili Cat-telanovi svojci, ki so bili zaskrbljeni, ker se ni vrnil domov. V akciji so sodelovali tudi gorski in jamarski reševalci postaje v kraju Forni Avoltri ter helikopter civilne zaščite iz Tolmeča. Reševalci so ponoči našli avtomobil pogrešanega, ki je bil parkiran v vasi Timau. Moški naj bi padel z neoznačene poti med gorama Gamspitz in Hocheck (ital. Creta di Timau), z grebena, ki ga po navedbah gorskih reševalcev zaznamujejo krušljive skale in navpične travnate površine.
Luigi Danielis, 69-letni izletnik iz Vidma, pa se je v nedeljo smrtno ponesrečil na Jerebici nad Rabeljskim jezerom. S člani kluba CAI iz Tricesima. Nesreča se je zgodila med daljšim vzponom iz Rablja, Danielisu se je nenadoma baje spodrsnilo in padel je nekaj deset metrov v globino. Iskali so ga tudi s helikopterjem.
Na gori Civetta v Venetu pa sta plezalca obtičala v steni. Gorski reševalci iz
Južna stena vrha Gamspitz, na katerem je izgubil življenje Davide Cattelan
kraja Pieve di Cadore so ju včeraj s pomočjo helikopterja rešili iz zagate. Plezalca sta se lotila poti Capitan Skyhook, med spuščanjem pa sta baje zgrešila žleb in obtičala kakih dvesto metrov nad meliščem.
Eden od dveh, 27-letni Videmčan, si je po-šklodoval gleženj, tako da si sama nista mogla pomagati. V nedeljo zvečer sta poklicala reševalce, ki so ju včeraj rešili ob pomoči upravitelja koče Tissi.
4	Torek, 3. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik
J
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ŠOLSTVO - Ustni del državnega izpita na Tehniškem zavodu Žige Zoisa
O sanaciji objekta, a tudi o zgodovini Skednja
Včeraj izpraševanja na smeri za geometre, medtem ko je na knjigovodski smeri ustni del bil že prejšnji teden
Lahko se zgodi, da poleg orisa možnih variant načrta o sanaciji neke stavbe izveš še kaj o zgodovini in običajih kraja, v katerem se omenjena stavba nahaja. To se je zgodilo na včerajšnjih ustnih izpraševanjih na geometrski smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa (na knjigovodski smeri so z ustnim delom opravili že v prejšnjem tednu). Tudi na tej smeri se ustni del državnega izpita počasi končuje, komisija pa je morala preveriti znanje oz. zrelost še določenega števila kandidatov. Med temi je bil tudi Andrea Ghersevich, kandidat geometrske smeri, ki je v svojem ma-turitetnem referatu orisal načrt sanacije starejše hiše z dvoriščem v Škednju, v kateri bi bil en del namenjen uradu, drugi del pa stanovanju. Ob prikazu trenutnega stanja zunanjosti in notranjosti poslopja, ki ga drugače že preurejajo, je kandidat prikazal številne možne variante preureditve pritličja in prvega nadstropja, ki jih je vzel v poštev, preden je izoblikoval dokončno varianto. Referat pa ni vseboval le predstavitve načrta, ampak je Andrea spregovoril tudi o kraju, kjer se izbrani objekt nahaja, se pravi o Škednju: tako so člani komisije prisluhnili razlagi o izvoru imena kraja, dalje pa besedam o nekdanjih prebivalcih, škedenjskih krušaricah, župnijski cerkvi in etnografskem muzeju.
Kandidatov načrt preureditve hiše je »odmeval« tudi v drugem delu ustnega izpita, ko je moral odgovarjati na vprašanja članov komisije. Pri topografiji sta prišli v poštev prijava na kataster in metode merjenja, pri pravu vprašanje služnosti, pri matematiki pa različne metode rešitve določene enačbe. Pri gradbeni tehnologiji je moral kandidat predstaviti različne možne rešitve nepredvidenih situacij, ki se utegnejo pojaviti med obnavljanjem poslopja, prav tako je moral razložiti, kako namerava poskrbeti za izolacijo. Pri cenitvah je bil govor o etažnih stavbah ter o postopku izračuna vrednosti obnovljene stavbe v Škednju, izpraševanje pa se je zaključilo s slovenščino, kjer je moral kandidat spregovoriti o Dragotinu Ketteju in slovenski moderni ter o Srečku Kosovelu in socialnem ekspresionizmu.
Po vseh omenjenih vprašanjih iz posameznih predmetov je kandidata čakalo še zadnje, »obredno« vprašanje, kam po maturi: glede tega Andrea namerava na študij inženirstva. (iž)
Z včerajšnjega poteka ustnega dela mature na geometrski smeri zavoda Zois
kroma
MATURA - Izidi na jezikovni in klasični smeri liceja Prešeren
Prvi dve stotici
Z odličnjakinjama se ponašajo na klasični smeri - Vseh devetnajst kandidatov obeh smeri je izdelalo
Letošnji državni izpit se je končal tudi za kandidate jezikovne in klasične smeri Liceja Franceta Prešerna, pri čemer je treba omeniti, da se na klasični smeri ponašajo z odličnjakinjama, ki sta prejeli najvišjo oceno - 100/100. Drugače je izdelalo vseh devetnajst kandidatk in kandidatov (trinajst na jezikovni in šest na klasični smeri), katerih izide so objavili včeraj popoldne (na sliki KROMA), v nadaljevanju pa jih objavljamo tudi mi.
Jezikovna smer
5.C: Diego Celin (77/100), Dmytro Dalniy (80/100), Matjaž De Luisa (74/100), Marina Ereiz (74/100), Lucia Jan-kovski (90/100), Erik Kuret (65/100), Tjaša Matešic (73/100), Valentina Pecchiari (82/100), Mara Race (83/100), Dennis Riosa (78/100), Jasmina Smotlak (82/100), Ivana Starc (80/100), Airin Veronese (94/100).
Klasična smer
3. klasični licej: Caterina Ducci Novelli (71/100), Maj-la Košuta (81/100), Ivana Milič (100/100), Sara Parovel (70/100), Elisa Peric (82/100), Mateja Počkaj (100/100).
Možnost študija in dela v Turčiji
V četrtek bo v uradu za Evropo (Europe Direct) Občine Trst v Ul. Procureria 2/A ob 16. uri informativno srečanje, posvečeno možnosti študija in dela v Turčiji v okviru evropskih projektov. Govor bo tudi o možnosti prostovoljnega dela v okviru Evropske prostovoljne službe, ki mladim med 18. in 30. letom nudi možnost od 2 do 12-mesečne-ga prostovoljnega dela v tujini.
Mladi bodo spoznavali delo luških kapetanij
Sedemdeset mladih od 15. do 22. leta bo do sredine septembra pobliže spoznavalo delo luških kapetanij in obalne straže v Trstu in Tržiču v okviru pobude Campogiovani 2012, ki jo že četrtič prirejata predsedstvo italijanske vlade in glavno poveljstvo luških kapetanij za promocijo kulture varovanja morskega okolja in varne plovbe. V izmenah, ki bodo štele 6-7 oseb, bodo mladi sledili lekcijam iz teorije, prav tako pa se bodo udeležili tudi praktičnih vaj in simulacij, obenem bodo spoznavali čolne in naprave, s katerimi razpolaga obalna straža, na koncu pa bodo tudi prejeli potrdilo o udeležbi. Za informacije sta na voljo spletni strani www.campogiova-ni.it in www.guardiacostiera.it.
Voden ogled razstave o Petrarci
Občina Trst sporoča, da bo razstava o življenju, delu in uspehu Francesca Petrarce na ogled do 21. julija v Petrarkovem in Piccolominijevem muzeju v Ul. Madonna del Mare 13. Voden ogled po razstavi bo ob četrtkih (5., 12. in 19. julija) ob 17. uri, ob sobotah (7., 14. in 21. julija) pa ob 11. uri. Muzej bo potem zaprt od 23. julija do 3. avgusta, ko bodo odprli novo razstavo. Vstop je prost, prav tako ni arhitektonskih pregrad. Za informacije so na voljo telefonski številki 0406758184 in 040-6758200, številka faksa 040-6758199, naslov elektronske pošte museope-trarchesco@comune.trieste.it in spletna stran www.museope-trarchesco.it.
DEVIN - Tatovi
Aretaciji in ovadba na počivališču
V poletnem obdobju so organi pregona poostrili nadzor v mestih in na glavnih obmejnih prometnicah, kjer se je promet zaradi počitnic zgostil. V okviru teh dejavnosti so goriški prometni policisti v nedeljo zjutraj odvzeli prostost dvem tujim državljanom, tretjega pa kazensko ovadili na prostosti.
Trojica v avtomobilu s češko registracijo se je na avtocestnem počivališču pri Devinu (v smeri proti Trstu) zaman skušala izogniti kontroli. Policisti so ugotovili, da je tržaško sodišče za enega od dveh makedonskih državljanov razpisalo priporni nalog, državljana Kosova pa je leta 2010 izgnal pre-fekt iz Vidma. Pri drugem makedonskem državljanu pa so našli elektronske pripomočke za onesposabljanje avtomobilskih daljinskih ključev. Prva dva moška sta bila v preteklosti že obsojena zaradi tatvin v parkiranih avtomobilih, pogosto prav na počivališčih. Njiju so aretirali, tretjega pa ovadili.
VELIKI TRG - V nedeljo nekaj tisoč ljudi spremljalo finale evropskega nogometnega prvenstva
Veselili so se maloštevilni Španci
Po četrtkovi zmagi nad Nemčijo bučno praznovanje in izgredi, po nedeljskem porazu pa tiho žalovanje
V nedeljo zvečer navijači italijanske nogometne reprezentance v Trstu niso zaustavili prometa, kot se je zgodilo po četrtkovi zmagi nad Nemčijo. Tudi izgredov ni bilo, nihče ni splezal na streho avtobusa ali zibal avtomobilov. Po hudem porazu v finalu proti Španiji je nekaj tisoč razočaranih gledalcev mirno spravilo zastave in zapustilo Veliki trg, kjer je bil nameščen veliki ekran.
Med samo tekmo in na koncu se je veselilo samo nekaj skupinic mladih in pogumnih Špancev, ki so mahali z rumeno-rdečo zastavo in si med tekmo nakopali jezo nekaterih najbolj gorečih italijanskih navijačev, odetih v trikoloro. Naposled pa večjih težav ni bilo, tokrat sta prevladala športni duh in zdrava pamet. Po bučnem veselju, ki je zaznamovalo četrtkov večer po lepi polfinalni zmagi, pa se je središče Trsta v nedeljo zavilo v popoln molk, odraz globokega razočaranja domačih nogometnih navdušencev.
Na Velikem trgu je zaplapolala španska zastava
kroma
/
TRST
Torek, 3. julija 2012
5
POMORSKA POSTAJA - Zasedanje organizacije prostocarinskih con in pristanišč WFZC
Monassi: V Trstu je nujen sodoben prostocarinski režim
Predsednica PO pisala Montiju - Cosolini zagovarja sistem pristanišč severnega Jadrana
V Trstu je nujen sodoben prostocarinski režim, ki bo nudil davčne in finančne olajšave za podjetja v prostocarinskih conah. To bo nedvomno privabilo tudi tuje vlagatelje in bi lahko na tem območju nastale mnoge dejavnosti, od turističnih do industrijskih in visoko tehnoloških, kakršnih v drugih evropskih pristaniščih ni. Trst je namreč edino mesto v EU, ki razpolaga s pravnim instrumentom prostocarinskih con. To izhaja iz Mednarodnega mirovnega sporazuma z Italijo iz leta 1947, ki pristanišču priznava zelo široko svobodo na carinskem, fiskalnem in komercialnem področju. Pristanišče se lahko torej še dodatno razvije, če bo znal Trst izkoristiti to priložnost. Toda za to je nujna jasnost.
Predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi je zato pisala ministrskemu predsedniku Mariu Montiju in zahtevala jasnost glede petih tržaških pro-stocarinskih con oz. možnosti za razvoj tržaškega pristanišča, tudi glede na napovedano gradnjo logistične platforme. Mo-nassijeva je izhajala iz načrta, ki ga je izdelala Pristaniška oblast za uporabo pro-stocarinskih con. Tržaško je eno izmed najstarejših prostocarinskih območij in je bilo skupaj z Reko ustanovljeno leta 1719, pravi Monassijeva, ki zahteva od Rima, da lahko sledi upravljanje tržaškega pristanišča običajem drugih pristanišč oz. prostoca-rinskih con v svetu. Drugače povedano, pristanišče je treba upravljati na osnovi 1. člena Pariške mirovne pogodbe. Monassije-va predlaga, da naj bi podjetjem v prosto-carinskih conah nudili še predvsem davčne olajšave, kar bi prispevalo k njihovi konkurenčnosti. Poleg tega dohodki na pro-stocarinskem območju ne bi bili obdavčljivi, posebno pozornost pa bi namenili mednarodni trgovini, razvoju infrastrukture oz. izboljšanju povezav ter nadgradnji računalniškega sistema sledljivosti blaga v prostocarinskih conah Black box.
Vsebino pisma italijanski vladi je Mo-nassijeva predstavila na zborovanju svetovne organizacije prostocarinskih con in pristanišč World Free Zone Convention (WFZC), v katero je včlanjeno tudi tržaško prosto mednarodno pristanišče. Letno zasedanje, ki se je začelo včeraj popoldne in se bo zaključilo danes na Pomorski postaji prireja WFZC v sodelovanju s Pristaniško oblastjo in s podporo javne finančne družbe Simest. Tema zasedanja je Razvoj prostih con in povezava globalne logistične mreže s sredozemskim bazenom.
Na odprtju zborovanja so pričakovali tudi ministra za okolje Corrada Cli-nija, ki pa je bil zadržan v Rimu. Oglasil se je vsekakor v pisni obliki in delno odgovoril na Monassijine zahteve. Olajšave za podjetja v prostocarinskih conah so lahko odlična vzmet za podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnološkimi dejavnostmi ob upoštevanju okolja in varčevanju z energijo, je poudaril Clini. Prostocarinske cone so lahko pomemben instrument za razvojne politike v fazi recesije, je kasneje povedal predsednik WFZC Graham Mather in dejal, da je to pravi trenutek za poseg pri Montiju. Ves svet gleda namreč na Italijo, tudi in še posebej zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Montijeva vlada.
Na zasedanju, ki so se ga udeležili številni predstavniki javnih institucij, je govoril tudi tržaški župan Roberto Cosolini in še predvsem poudaril pomen razvijanja sistema pristanišč severnega Jadrana. Gospodarska kriza je naložila veliko odgovornost na javne upravitelje, je povedal Co-solini in se osredotočil na tri vrste nujnih ukrepov. Nujna so finančna sredstva za izboljšanje infrastrukture ter udejanjenje strateških projektov, kot je gradnja logistične ploščadi, in potrebno je jamčiti pogoje, da bodo vsa pristaniška podjetja konkurenčna, je povedal župan. Dalje so temeljnega pomena strateška zavezništva, tako glede pristaniškega sistema v Sredozemlju kot glede sistema pristanišč v severnem Jadranu. Nenazadnje pa sta za jamstvo razvojnih perspektiv po Cosolinijevem mnenju poglavitna sodelovanje in učinkovito pretakanje informacij med institucijami na lokalni in na državni ravni.
Aljoša Gašperlin
Zasedanje poteka v dvorani Saturnia na Pomorski postaji
kroma
Knjigi o tržaškem pristanišču
V	dvorani Saturnia na Pomorski postaji bodo danes po končanem popoldanskem delu posveta o globalni povezavi s sredozemskim bazenom okoli 16.30 predstavili dve publikaciji o tržaškem prostem pristanišču: gre za ponatis dela Pietra Kandlerja iz leta 1864 Emporio e portofranco di Trieste ter za delo Il porto franco di Trieste dal 1862 al 2012, ki sta ga uredila Am-pelio Zanzottera in Eligio Verazzi. Predstavitev prireja Združenje špediterjev tržaškega pristanišča.
Razstavi v Muzeju Sartorio
V	Muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1 sta do 9. septembra na ogled razstavi Serendipity in un parco di libri in Sa-lotti in fiore, v okviru katerih si bo mogoče ogledati izbor tihožitij in knjig, ki prihajajo iz muzejske zbirke oz. knjižnice. Razstavi si je mogoče ogledati vsak dan med 10. in 19. uro (ob ponedeljkih zaprto), 1., 8., 15., 22. in 29. avgusta pa tudi med 20. in 24. uro v okviru pobude Muzeji zvečer.
ZAHODNI KRAS - Prosek: dve krajevni zgodbi z različnim razpletom
Politična volja in denar
Za novi megasamostan sv. Ciprijana je bilo obojega dovolj, za obnovo vinogradov v Brajdah, le 200 metrov od samostana, pa ni bilo ne ene ne drugega
Mnogokrat je v zadevah, ki se tičejo manjšino, slišati sintagmo »politična volja«. V večini primerov z negativnim predznakom, v smislu »nipolitične volje.« Za reševanje problemov manjšine, seveda.
Na Proseku ponuja aktualnost dva primera politične volje: enega s pozitivnim, drugega z negativnim predznakom. Posebnost teh dveh zgodb tiči v njihovi geografski bližini: kraja sta si oddaljena le kakih 200 metrov.
Brajde je ime območju proseškega brega, na katerem so do šestdesetih let preteklega stoletja uspevali vinogradi. V Brajde je vodil makadam, dovolj širok, da so lahko kmetje z vozovi odpeljali natrgano grozdje na posamezne domačije. Tudi znani prosekar je izhajal iz tistih vinogradov ...
Pred kakega pol stoletja, ko so začeli mladi iskati redno in predvsem ekonomsko gotovo zaposlitev v mestu, so začeli vinogradi v Brajdah odmirati. Vinograde so zarasle trave in grmičevje, naposled so jih prerasla drevesa. Območje je postalo vse bolj zaraščeno, robida je zadušila trte. Le ostanki zidkov, ki so nekoč razmejevali vinograd od vinograda, sedaj vse bolj sključeno pričajo, da je bil tisti predel nekoč obdelan.
V času, ko je vinogradništvo v Braj-dah odmiralo oziroma nekaj let pozneje so ob makadamu zgradili za tiste čase sodoben center za razvoj krajevnega kmetijstva. Center Ersa, se je udomačila italijanska kratica. Delovalje nekaj desetletij, postal je prava šola za nekaj domačih cvetličarjev; tu so dobili svoj domicil tudi tržaški čebelarji.
Pa se je zgodilo, da je deželna uprava (leta 2001, predsednik Renzo Tondo) vključila center Ersa med premoženja, ki jih gre prodati. Dejstvo, da je bilo to območje razlaščeno prav v kmetijske namene, je bilo za deželne može povsem zanemarljivo.
Nekaj let pozneje (Uljjeva uprava) je družba Palazzo Ralli kupila zemljišče na dražbi (za milijon 400 tisoč evrov) in opravila nepremičninsko zamenjavo, da bi ne-
Desno vhod v nov samostan sv.
Ciprijana s kapelico v ospredju; spodaj desno: ostanek zidka, ki je ločeval dva vinograda v Brajdah; spodaj levo: Brajde so postale prostor za odpad
mk
kdanje kmetijsko območje lahko dobilo sedanje »svete okvire«. Kajti: Palazzo Ralli je kupljeno zemljišče predal klavzurnim redovnicam samostana sv. Ciprijana in se obvezal, da bo na njem zgradil nov samostan, ter od le-teh v zamenjavo prejel njihov prvotni domicil (da bi ga preuredil v gospodarsko zelo rentabilne stanovanjske namene). Svoje je prispeval tudi deželni odbor (Illy): redovnicam je dodelil prispevek v višini 800 tisoč evrov, da bi se celotna zadeva iztekla v obojestransko korist, redovnic in nepremičninske družbe.
Tako, z izdatno politično voljo in s prekomernim (deloma javnim) denarjem je na območju nekdanjega centra Ersa, le200 metrov od zapuščenih Brajd, nastal samostanski kompleks, obsežen 19 tisoč kvadratnih metrov, v katerem že prebiva 13 (trinajst) redovnic. Štirje trakti samostana ob-
segajo skupno 1.450 kvadratnih metrov (ali povprečno 111,5 kvadratnega metra na redovnico!). Ker se samostan razteza na treh ravneh (kletni prostori, pritličje in prvo nadstropje) je treba povprečje potrojiti ...
Celotno območje je obzidano z dva metra in pol visokim zidom (v brk mnogo nižji dovoljeni višini zidkov na Krasu ...). Zazidan in zaprt je bil tudi dovoljen prehod, ki so ga imeli nekateri domačini za dostop preko zemljišča nekdanjega centra Ersa do
njihovih zemljišč, zaradi česar so bili prizadeti prisiljeni obrniti se na sodišče.
Poanta obeh zgodb izproseških Brajd je enostavna. S politično voljo in (deloma javnim) denarjem je mogoče v zelo kratkem času zgraditi razkošno klavzurno gnezde-ce, če pa njiju (politične volje in denarja) ni, so vsa dolgoletna prizadevanja kraških vinogradnikov za obnovo vinogradov na tistem končku proseške zemlje zaman.
Marjan Kemperle
6
Torek, 3. julija 2012
TRST
ARTDNEVNIK

Junij 2003 - menda je bilo zelo vroče tudi takrat...
Sedaj je na vrsti že deseti Arteden - Štartali smo, prišli so prav vsi umetniki
Štartali smo. Prišli so vsi umetniki (iz izkušnje prejšnjih let, to ni tako samoumevno) in ekipa je kar pestra: kipar, fotograf in tri slikarke. In seveda vsi ostali, ki so v pomoč.
Pri kosilu pod latnikom pri Žu-panavih, ki je po navadi pomemben trenutek druženja in koordinacije, zaradi vročine ni bilo prav veliko besed, vzdušje pa je bilo vselej prijetno in umirjeno, kar kaže, da je številna enotedenska družina (tista, ki zaživi vedno, ko je Arteden) že nastala. Kajti magična formula Artedna se je v teh letih izkazala prav ta: splet človeških odnosov, ki dozorijo pod pretvezo umetniškega dogajanja, in ki oplemenitijo vse, ki se vanjo vključijo. Ravnokar se je po mailu oglasila lanska umetnica iz Argentine, ki je spet v Trstu in je, navdušena nad lanskim letom napovedala, da bo prišla v soboto na razstavo.
Nekaj o letošnjih umetnikih: Di-jana iz Sarajeva, ki živi v Trstu, je že poslikala veliko platno. S sabo je pripe-
ljala štiriletnega sinčka Ero-sa,ki se je takoj vključil v skupino otrok, ki ustvarja z mentoricami vsako jutro. Victor iz Kanade se je v senci drevesa na travniku ob telovadnici lotil kamna: on je prispel k sorodnikom v
Začelo se je z otroško likovno delavnico
kroma
Beneško Slovenijo že pred desetimi dnevi in prejšnji teden je v spremstvu našega Pavla Hrovatina izbral ustrezen kamen pri gospodu Puriču v Repnu. Ana, iz Novega Sada, in Iris, iz Valen-cije, sta tudi že par dni tega prispeli v Trst. Punce in fantje iz našega društva so, kot vedno sicer, jima bili za vodiče in šoferje in se spustili v nove možnosti spletanja kozmopolitskih vezi. Obe
sta sicer nekako že vezani na naše mesto: Ana je sorodnica Kranjčevih iz Lo-njerja, Iris, pa je tržaško prijateljico spoznala na Erasmusu - in prek prijatelja prijateljev dospela do Artedna. In nato še Boris, fotograf z Goriškega, sedaj doma v Dutovljah, ki je danes odkrival skrite lonjerske kotičke in iskal zanimive detajle (menda kako stopnišče).
Zvečer je v Lonjer prišla Daša, stara znanka na Artednu, kot tudi ostali, ki bodo oblikovali večerne dogodke. Izbor ni slučajen: ob deseti izvedbi skoraj kliče obnoviti desetletje prek posegov ustvarjalcev, ki so bili vpleteni v mrežo preizkušanja novih oblik dogajanja. Komaj čakam, da bo jutri (torek) na vrsti happenig s poezijo, glasbo, plesom, da bomo v petek vsi ustvarjali z Luiso, da bo v soboto zapela Martina s Tomažem in Makijem. Že nekajkrat so o nas skoraj klišejsko zapisali, da se nahajamo med tradicijo in inovacijo. Ob narodnih in drugih pesmih pevskega zbora, performansi. Ob postavljanju maja, sodobna umetnost. V okviru zasidrane stoletne društvene dejavnosti, iskanje novih izzivov. Vsaj skušamo v tej smeri ...
jana. Lonjer, 2. julija 2012 Ps: zamisel Uredništva PD, da podamo dnevniški zapis o dogajanju na lonjerskem Artednu nam je v veselje in v spodbudo. In seveda se zahvaljujemo!
JUDOVSKA SKUPNOST - Svečano nedeljsko praznovanje
Sto let tržaške sinagoge
Leta 1912 so se pod njeno streho združili vsi tržaški Judje - Kljub rasnim zakonom in nacifašističnemu nasilju mogočni tempelj še stoji
več fotografij na www.primorski.eu
Utrinka z nedeljske svečanosti
kroma
Leta 1912 so v Trstu odprli novo in mogočno sinagogo, ki krasi Trg Giotti. Po velikosti je celo druga v Evropi (največja je v Budimpešti) in tu so se tedaj pod isto streho končno združili vsi tržaški Judje (v skupnost jih je bilo vpisanih okrog pet tisoč), ki so bili dotlej razpršeni v štirih mestnih verskih zbirališčih. Sinagoga je bila tudi simbol ekonomske in družbene integracije Judov v Avstro-Ogrskem cesarstvu. Sto let po odprtju in 74 let po razglasitvi rasnih zakonov sinagoga še stoji, to pa predstavlja po mnenju tržaškega rabina Itzaka Davida Marga-lita uspešno maščevanje proti nacističnemu in fašističnemu zatiranju.
V nedeljo je judovska skupnost svečano praznovala stoletnico templja. V kavarni San Marco je pod vodstvom dirigenta Marca Podde nastopil pevski zbor Kol Ha Tikvah, fundacija Stock Weinberg pa je v sodelovanju s tržaško judovsko skupnostjo prvič podelila nagrado za sožitje med narodi Il rosone del Tempio, ki je šla Edni Calo Li-vne ter Mariu Leviju. Prva je v Izraelu ustanovila gledališče, v katerem skupaj nastopajo Judje in Arabci, drugi pa je v izraelske kibuce uvedel princip biološkega kmetijstva. Trst je zapustil ob razglasitvi rasnih zakonov.
Osrednja svečanost je bila seveda v sinagogi, kjer so ob navzočnosti predstavnikov krajevnih uprav, državnih inštitucij in ostalih tržaških verskih skupnosti (odsoten pa je bil škof Giampaolo Crepaldi) nastopili pevci in glasbeniki s skladbami iz judovske tradicije. Prisotni so bili rabini in predstavniki judovskih skupnosti iz raznih italijanskih in tujih mest, predsednik tržaške skupnosti Alessandro Salonichio pa je spomnil, da imajo v sinagogi, ki je odprta vsem narodom, že od vsega začetka se-fardske in aškenazijske verske obrede.
KRIŽ - Praznik sv. Petra in Pavla
S tradicionalno procesijo po vasi zaključeno praznovanje zavetnikov
S tradicionalno procesijo po vaških ulicah so se v Križu v nedeljo končala praznovanja domačih zavetnikov sv. Petra in Pavla. Kljub pripeki se je procesije (foto KROMA) udeležilo veliko ljudi, domačini pa so, kot vedno, lepo okrasili vas in ob običajnih postajališčih uredili oltarje. Procesije se se udeležili mladi (mnogi so bili v na-
rodnih nošah, skavti pa v uniformah) in manj mladi, med katerimi je izstopal 93-le-tni Lado Košuta (Škeržaden), vaški kojač, ki je bil eden od nosilcev „nebesa", pod katerim so bili župnik Maks Suard in strežniki. Na procesiji je igrala nabrežinska godba ter okrepljeni cerkveni kriški pevski zbor.
V Slomškovem domu je bila do večera
/
Včeraj danes
Danes, TOREK, 3. julija 2012
IRENEJ
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 4.56
Jutri, SREDA, 4. julija 2012
URH
VREME VČERAJ: temperatura zraka 32,8 stopinje C, zračni tlak 1013,0 mb raste, vlaga 42-odstotna, veter 9 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 7. julija 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Masca-gni 2 (040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
V topli poletni noči se je staršema Aljoši in Antonelli ter sestrici Martini
pridružila mala
Mateja
Srečni družini iz srca čestitamo sodelavci Dijaškega doma ''S. Kosovel''
Čestitke
V Dolini se NATAŠA veseli, ker rojstni dan slavi. Mi vsi se z njo veselimo in mnogo sreče ji želimo. Mnogo si se letos trudila, da si z dobrim uspehom stalež učiteljice zaslužila. Čestitamo ti iz vsega srca ponosna starša Zmaga in Rado, brat Aleksander z Jano in tvoj Maks.
Draga NORMA! Čestitam ti za veliko požrtvovalnost, ki jo nudiš tvoji teti EMI, ki je praznovala 100 let. Obema želim še veliko skupnih let v domačem okolju. Nora
H Osmice
na ogled razstava slikarjev iz Laškega, ki sta jo župnijska skupnost in društvo Slomškov dom priredila v sodelovanju s kulturnim društvom Jadro iz Ronk. Na prireditvenem prostoru pod nogometnim igriščem pa je bila šagra, ki so jo priredili SKD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Šagra, ki je bila zelo dobro obiskana, se bo nadaljevala še v soboto in nedeljo.
ALBERTO ŠKERK v Trnovci je odprl osmico.
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040-229199.
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806.
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439.
OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi v novo osmico v Bazovico. Tel. 040-226386.
/
TRST
Torek, 3. julija 2012
7
ARK3DEN
12
Mednarodna likovna delavnica
danes, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju
^ nastop skupin N Ensemble in Slittamenti
umetniški projekt s prepletanjem glasbe, v_poezije in plesa__y
Nastopa Andrej Kralj s soustvarjalci iz Trsta, Tržiča in Gorice
Vabljeni
U Kino
AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Forever Marilyn - A qualcuno piace caldo«.
ARISTON - 18.45 »7 days in Havana«.
CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 19.00, 21.30 »21 Jumping street«; 17.00 »Lorax il guardiano del-la foresta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chef«; 16.40, 20.00 22.05 »L'amore dura tre anni«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cave of forgotten dreams 3D«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'amore dura tre anni«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un amore di gioventu«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il distacco«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 20.50 »Možje v črnem 3«; 18.20, 21.00 »Snegulj-čica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 20.40 »Železna lady«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 19.20, 21.20 »Diktator«; 16.00, 20.30 »Možje v črnem 3 - 3D«; 16.50 »Možje v črnem 3«; 15.30, 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 15.00, 17.10 »Pupijeva D. (sin-hro.)«; 15.20, 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 15.50 »Prometej«; 19.10, 21.50 »Severna stena Eigerja«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Lorax«; 22.15 »Project X - Una festa che spac-ca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittatore«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; 17.50, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 20.50, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.30, 22.15 »Chef«; 16.45, 20.30 »I tre marmittoni«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 19.50, 22.10 »Rock of Ages«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Forever Marylin - A qualcuno piace caldo«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Tutti i nostri desideri«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »L'amore dura tre anni«.
H Šolske vesti
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz
Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu.
TAJNIŠTVA SLOVENSKIH TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL sporočajo staršem, da lahko potrdijo vpis svojih otrok v prve letnike do petka, 6. julija. V tajništvih bodo tudi prejeli seznam učbenikov, ki so na posodo in druge potrebne informacije.
EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na
SPOROČILO
Od 1.7.2012 bo tajniški oddelek
Primorskega dnevnika
odprt s sledečim urnikom:
OD PONEDELJKA
DO SOBOTE OD 9.30 DO 15.30
popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učite-lja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija.
ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com.
M Izleti
KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB v nedeljo, 15. julija, enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje kmetov treh dežel, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Zahomcu v Ziljski dolini: ob 10.30 sv. maša; ob 12.00 kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob 14.00 kulturni program; ob 15.30 nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre; možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941), Gorica (0481-82570), Čedad (0432-703119).
OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 16. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123.
□ Obvestila
ELIC - Umetniška šola Sintesi prireja za otroke od 3. do 6. julija otroške likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami«, na Opčinah - Villaggio del Fan-ciullo. Informacije na tel. št.: 040774586, 333-4784293 ali 338-3476253.
KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v sredo, 4. julija, ob 18. uri ter člane glavnega sveta na sejo ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja za zaključek letošnje sezone družabno srečanje filatelistov in prijateljev v sredo, 4. julija, v gostilni na Jezeru ob 18.30.
PASTORALNI SVET OPENSKE DEKANI JE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodalni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah.
SKD S. SKAMPERLE sklicuje v četrtek,
5.	julija, ob 19.00 v prvem in v petek,
6.	julija, ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni občni zbor, v društvenih prostorih, na Stadjonu 1. maja, Vrdel-ska cesta, 7.
SZSO - TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 5. julija, od 17. do 19. ure v Ul. oisorta 3.
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kon-tovelu.
JK ČUPA vabi članstvo na društveni poletni praznik v soboto, 7. julija, s pri-četkom ob 20. uri. Tokrat je na vrsti »srbski menu«. Podelili bomo tudi pokale prvim uvrščenim društvenih regat.
Parkiranje vozil na društvenem prostoru je onemogočeno, razen operativcem. Za priprave in potek potrebujemo pomoč prostovoljcev in prostovoljk, ki naj se javijo v tajništvu. Cenjene bodo sladice.
ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo v Križ na vaško šagro ob nogometnem igrišču v soboto, 7. ter v nedeljo, 8. julija.
SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da se je preselil v nove prostore v Ul. Beccaria 6 v Trstu.
ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leo-nardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586.
TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Mi-ramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it.
TABORNIKI RMV bodo na taborjenje v Globoko pri Radovljici odpotovali v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno.
INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Su-kljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, info@zskd.eu, www.zskd.eu
OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123.
GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leo-nardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Pra-protu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta.
SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra 2012. Delavnice so namenjene otrokom letnikov 2001 - 2007 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8.00 do 14.00. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, e-mail: baletna.igo-gruden@yahoo.it
0 Prireditve
ARTEDEN/12 - ŠKC Lonjer: danes, 3. julija, ob 20.30 umetniški projekt z glasbo, poezijo in plesom, sodeluje Andrej Kralj s soustvarjalci iz Trsta, Tržiča in Gorice; v četrtek, 5. julija, ob 19.30 pri-četek družabnosti s priložnostnimi kioski in ob 20.30 glasba z orkestrom Vecia Trieste; v petek, 6. julija, ob 20. uri likovna delavnica za vse s slikarko Luiso Tomasetig; v soboto, 7. julija, ob 20. uri slavnostni zaključek z odprtjem razstave, sodelujejo Martina Feri - glas,
Tomaž Nedoh - saksofon, Marko Če-pak - Maki - kitara. Vsak dan ustvarjanje umetnikov v ateljejih in likovna delavnica za otroke.
KOSOVELOV VEČER OB OTVORITVI RAZSTAVE OBRISI V četrtek, 5. julija, ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici Sežana: likovna dela Miloš Pahor, predstavitev Edi Žerjal, skladbe Dine Slama na tekste Srečka Kosovela - glasbena skupina Gallus Consort, pesmi Srečka Kosovela bere Aleksij Pregarc.
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Mo-onsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-be-lem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merkù, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it.
V DVORANI Z.K.B. na Opčinah je na ogled razstava z naslovom »Openski poletni večer«. Razstavljajo: Paolo Hro-vatin, Luciano Plehan, Vivijana Kljun. Otvoritev bo v četrtek, 5. julija, ob 19.00. Na ogled bo do 11. julija: 9.0013.00, 16.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 16.00-19.00.
40. OBLETNICA POSTAVITVE SPOMENIKA padlim v NOB na Proseku: Mladinski krožek Prosek - Kontovel in VZPI ANPI Prosek organizirata tridnevni kulturni program s pričetkom v petek, 6. julija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku in slavnostno proslavo, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 18.00.
K/D RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi v petek, 6. julija, na predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Radovedni galeb«, ki opisuje med drugim tudi izredno življenje najbogatejše Slovenke vseh časov »kraljice bombaža«. Poleg avtorja bo o delu spregovoril Franko Cossutta. Predstavitev bo v domu Alberta Sirka v Križu. Začetek ob 20.30.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na zaključni koncert, ki bo v petek, 6. julija, ob 21.00 na dvorišču hotela v Ri-cmanjih št. 111.
TRŽAŠKA KNJIGARNA Skd Tabor, Con-sorzio Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah vabijo v petek, 6. julija, ob 19.00 v Tržaško knjigarno na Opčine, na predstavitev italijanskega prevoda romana Marka Sosiča »Tito, amor mi-jo«. Avtorja bo predstavila prevajalka Daria Betocchi, za glasbeni utrinek bo poskrbel saksofonist Piero Purini.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanje 115. obletnice ustanovitve. V soboto, 7. julija, bosta nastopala Godbeno društvo Nabrežina in Pihalni orkester Breg, v nedeljo, 8. julija, pa Pihalni orkester Ricmanje, God-beno društvo Viktor Parma in Godbe-no društvo Prosek. Praznovanje bo potekalo na sedežu G.D.Nabrežina od 19.00 ure dalje.
ZVEZA LEVICE prireja rdeča praznika v petek, 6. in v soboto, 7. julija, v Ljudskem domu v Podlonjerju, v soboto, 7. in v nedeljo, 8. julija v Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija. Enogastronomski kioski, glasba in razprave.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu prireja na gradu Sv. Justa v Trstu Donizettijevo opero Ljubezenski napoj (LElisir d'amore) v nedeljo, 8. julija, ob 21.00. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 8. julija, ob 21. uri na Večer pod zvezdami. Spored: Cecc-helineide barcolana, komično-glasbena prireditev; nastopata A. Colautti in C. Tommasi.
KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040-635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru.
H Mali oglasi
ČOLN hellas taca, 4,90m prodam: 4 taktni motor honda 40 konjev, revizija 2009, 2 bencinska rezervoarja, globinski merilec, voziček ellebi, 5.000,00 evrov. Tel.: 345-7732438 (Pino).
S Poslovni oglasi
GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti
JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana
tel.+386-41617838, +386-57686240
e- mail info@janmont.si
30-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica, varuška otrok ali spremljevalka starejših oseb. Tel.: 328-4713479.
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno in z avtomatsko napravo za hlajenje prostorov dam v najem, 400,00 evrov mesečno (brez drugih stroškov in ogrevanja). Tel. št.: 040-208989.
GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami išče delo preko dneva za pomoč ostarelim osebam. Tel. 0038651852892.
ODDAM V NAJEM NA PROSEKU pritlične prostore, 45 kv.m. Tel. št.: 3388066816.
PRODAJAM STANOVANJE pri Domju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040-280910.
PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622.
PRODAM PET NOVIH ALUMINIJASTIH
polken (za okna) temno sive barve, velikost 90 x 120 cm. Tel. št. 040-220216.
PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 75 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, avtonomno ogrevanje, balkon z majhnim vrtom in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (Cinzia).
PRODAM V MILJAH stanovanje z balkonom, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, klet. Tel.: 040-9277128 ali 333-2103445 (zvečer).
PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348.
PRODAM zazidljivo zemljišče v centru Nabrežine, 981 kv.m. Cena: 170.000 evrov. Tel. 040-2024043 (med 20. in 21. uro).
SKUTER MALAGUTTI firefox F15, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 348-1334399.
STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729.
STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277.
V	ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv. m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394.
V	TOMAJU oddamo v najem stanovanje v hiši z veliko teraso, primerno za eno/dve osebi, prosto od oktobra. Tel. št.: 328-2060951.
Prispevki
Ester Malalan daruje 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na drago teto Marijo Racman vd. Petaros darujejo Sonja, Vojka in Bojana Racman 30,00 evrov za MePZ Slovenec - Slavec.
V	spomin na drago Valerijo daruje Anica Daneu 50,00 evrov za SKD Tabor in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah.
Žalujemo za družinskim prijateljem dr. DEMŠARJEM, odličnim pedagogom in Stojanovim mentorjem, ter sočustvujemo s sorodniki.
Miran Kuret in družina
Zbogom, dragi ZLATKO. Ženi Eldi, hčerki Maji in ostalim svojcem najino občuteno sožalje.
Andreina in Adriano
Ob boleči izgubi drage MAME izreka
ŠZ Bor
iskreno sožalje Andreini Menegatti in ostalim družinskim članom.
8
Torek, 3. julija 2012
KULTURA
/
MAREMETRAGGIO - Festival kratkometražnih filmov in celovečernih prvencev
Še danes na ogled izbor slovenske video umetnosti
Bogat spored dogodkov - Med celovečerci vrsta zanimivih filmov
Z »razstavo« trinajstih slovenskih video umetnikov IT'S ALL RIGHT (Vse je v redu) se je v nedeljo zvečer začel letošnji filmski festival Mareme-traggio. Splošna evforija, ki je vladala pred finalom evropskega nogometnega prvenstva, je sicer prisilila organizatorje, da nekoliko spremenijo predvideni spored, nedeljski večer pa je bil kljub temu prijeten uvod v sedemdnevno filmsko dogajanje pri nas.
V foajeju Verdijevega opernega gledališča si je mogoče samo še danes med 19. in 22.30 ogledati izbor slovenske video umetnosti. Kot je na nedeljskem odprtju dejal pobudnik Manuel Fanni Canelles, video umetnost ni film in torej ne pripoveduje točno določene zgodbe, ampak gledalcu posreduje občutke, »video zapiske, ki jih je vredno prelistati«. Poudaril je, da ga tržaška predstavitev slovenskih sodobnih umetnikov posebno veseli, saj kulture sosedov večina ne pozna.
Kdor se bo še danes podal v hladno vežo gledališča Verdi, bo lahko sedel pred enega od številnih manjših ekranov, si nadel slušalke (na posnetku Kroma spodaj levo) in si ogledal enega od nekajminutnih posnetkov, ki so jih pripravili Nataša Prosenc Stearns, Nika Oblak in Primož Novak, Špela Pavli, Maša Jazbec, Mark Požlep, Vesna Bukovec, Ana Čigon, Pila Rusjan, Aleksandra Saška Gruden, Zmago Lenardič in Robertina Šebjanič ter Suzana Grau (na voljo je tudi informativni material o posameznih ustvarjalcih in njihovem delu).
Na istem mestu si je mogoče ogledati tudi nekatere posnetke itali-
Od leve slovenski umetnik Mark Požlep, kustos razstave Manuel Fanni Canelles in direktorica festivala Chiara Valenti Omero
kroma
janske umetnice Stefanie Rota, ki je sodelovala na razstavi Espansioni - Širitve, ki jo je marca priredilo čezmejno združenje Zene Evrope. Javno srečanje z njo je predvideno danes ob 18. uri v kavarni Verdi.
Sicer pa se festival Maremetrag-gio nadaljuje (popoln spored je na voljo na spletni strani www.mareme-traggio.com, vse projekcije so brezplačne). Na Verdijevem trgu vsak večer, od 21.30 do poznih ur, vrtijo najboljše kratkometražne filme z vseh koncev sveta. V gledališču Miela pa si
je mogoče ogledati najboljše celovečerne prvence italijanskih režiserjev. Danes ob 20. uri bo na sporedu Mis-sione di pace, ki pripoveduje o italijanski vojaški misiji na Balkanu in je bil delno posnet v Nadiških dolinah oziroma ob Soči (režija Francesco Lagi). Nato pa še Cavalli, zgodba o prijateljstvu med dvema bratoma in njunima konjema, ki jo je režiser Michele Rho postavil v 19. stoletje v vasico na Ape-ninih.
V isti sekciji Ippocampo bodo jutri v Mieli zavrteli dva zanimiva filma,
ki filmski javnosti nista tuja. Najprej bo ob 20. uri na vrsti LA'-BAS, v katerem je Guido Lombardi filmsko obdelal ka-moristični pokol afriških priseljencev v Castel Volturnu; film so lani predstavili tudi na beneškem filmskem festivalu, kjer si je prislužil leva prihodnosti - nagrado za najboljši prvenec. Nekaj pred 22. uro pa bo na sporedu še ACAB, ki ga je Stafano Sollima posnel po romanu Carla Boninija; zgodba o treh policistih, ki se vsakodnevno spopadajo »z ulico« - s protestniki, razjarjenimi navijači ...
LJUBLJANA
48. seminar slovenskega jezika in kulture
V organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se je včeraj začel 48. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Naslovna tema letošnjega seminarja, ki se bo sklenil 13. julija, je Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar vsako leto v juliju na Filozofski fakulteti v Ljubljani združi udeležence z vseh koncev sveta v skupnem prizadevanju pridobiti čim več znanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Letos se je na prireditvi zbralo 105 udeležencev iz 26 držav, večinoma študentov in univerzitetnih profesorjev slovenščine, slavistov ter drugih znanstvenih delavcev, prevajalcev in kulturnih delavcev iz slovenskega zamejstva.
Strokovni del programa sestavljajo lektorske vaje, konverzacijski tečaji, vaje iz fonetike, posebni izbirni tečaji in predavanja strokovnjakov s področja slovenskega jezikoslovja, literature, humanističnih in drugih ved, ki bodo letos ubrana na temo Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Popoldansko-večerni spremljevalni program med drugim vključuje oglede Ljubljane, literarni večer z Barbaro Korun, ogled predstave kolektiva Narobov z naslovom Večerni program, celodnevno ekskurzijo na Gorenjsko, projekcijo filma Stanje šoka, okroglo mizo z naslovom Jezik, umetnost, znanost in ideologija ter zaključni koncert s skupino Melanholiki.
GLASBA - Takoj po zmagi na X Factorju
Demetra Malalan izdala svoj prvi »singl«
Demetra Malalan, zmagovalka televizijskega šova X Factor, je izdala debitantski »singl« z naslovom Poišči me srečno. Glasbo je ustvarila priznana avtorica Neis-ha, besedilo je prispeval Rok Vilč-nik, za aranžma in produkcijo pa je zaslužen Dejan Radičevič, so sporočili iz založbe Menart Records.
Komaj petnajst let staro dekle, ki je odraščalo med Trstom in Ljubljano, je svoje glasbene sanje začelo uresničevati prav na omenjenem šovu, na katerem je Tre-benka pokazala svoj talent ter bila z vsakim nastopom boljša in sa-mozavestnejša. Osvojila je tako žirijo kot tudi občinstvo. Z zmago si je priborila možnost snemanja svojega prvega albuma. Prvi »singl« tako že nakazuje, kaj bo prinesel njen glasbeni prvenec.
Demetra se je po zmagi pojavila v številnih slovenskih časopisih in revijah, najstniška revija Smrklja in Ho-pla (kroma) sta ji posvetili naslovno stran.
KOPER - 125 dogodkov za vse okuse
Lutkovni festival PUF spet povezuje obe strani meje
Včeraj se je začel že 11. mednarodni lutkovni festival PUF (uradno odprtje bo sicer čez teden dni na koprskem Titovem trgu), ki ga Lutkovni studio Lutkarnica prireja v sodelovanju s festivalom Burattini senza confini (Lutke brez meja) iz Vidma. Tako bodo letos pripravili okoli 125 dogodkov na obeh straneh meje, pri tem pa bodo gostovali lutkarji in artisti iz 16 držav sveta.
Glavnina dogajanja v Slovenski Istri bo ob petkih in sobotah na Uk-marjevem trgu v Kopru, kjer bodo obiskovalci lahko videli predstave več tujih lutkarjev kot tudi izbrane predstave najboljše slovenske lutkovne produkcije. Ob petkih dopoldne pa bodo na sporedu tudi predstave slovenskih lutkarjev v parku ob koprski tržnici, je povedala umetniška vodja festivala Maja
Bavdaž Gross. Nastopajoči letos prihajajo iz kar 16 držav. Poleg skupin iz Slovenije in Italije bodo nastopili še lutkarji iz Francije, Belgije, Nemčije in Brazilije, je naštela Bavdaž Grossova.
Letošnja novost bo t.i. odprti oder, ki bo potekal prvi teden v juliju.
V	tem okviru se bodo na Ukmarjevem in tudi na Hlavatyjevem trgu v Kopru predstavili nekateri od nastopajočih na glasbenem festivalu Etnohistria, s katerim festival PUF že dalj časa sodeluje. Etnohistria bo sicer na sporedu v istrski vasi Gračišče med 12. in 14. julijem.
V	okviru tega sodelovanja bo že v ponedeljek v Kopru nastopila tudi skupina, ki izvaja tradicionalno mongolsko glasbo.
PUF je eden večjih tovrstnih festivalov v Evropi, na njem pa predsta-
vljajo tako tradicionalno kot moderno lutkarstvo in tudi lutkarstvo za odrasle, "tako da je za vsakega nekaj".Letos bo poudarek na izvajalcih, ki predstavljajo tradicionalne lutkovne junake iz tradicije posameznih narodov.
Preden je pred desetletjem postal samostojen, so PUF prirejali v okviru Primorskega poletnega festivala, tako da na predstave sedaj s svojimi otroci hodijo že starši, ki so si sami ogledali te predstave, ko so bili majhni. Posamično predstavo si ogleda med 200 in 300 ljudi, zaradi osrednje lokacije pa se pridruži še marsikateri naključni mimoidoči. Poleg tega umetniška vodja opaža tudi povečanje deleža gledalcev iz zamejstva.
Podroben program je na spletni strani www.lutkarnica.org.
Mednarodni lutkovni festival (arhivski posnetek z ene od prejšnjih prireditev, ko se je festival selil tudi v Piran) privabi vsako leto precej gledalcev
/
DNEVNE NOVICE
Torek, 3. julija 2012
9
ITALIJA - Zaskrbljujoči podatki statističnega zavoda Istat
Vse več mladih brez dela
Maja je znašala brezposelnost mladih od 15. do 24. leta starosti kar 36,2 odstotka, največ odkar v Italiji računajo stopnjo brezposelnosti - Maja brez dela skoraj en odstotek mladih več kot v aprilu
MILAN - Podatek statističnega zavoda Istat je zastrašujoč: maja meseca je znašala brezposelnost mladih od 15. do 24. leta starosti 36,2 odstotka. Pomeni, da je bilo od sto mladih več kot 36 brez dela. Nikoli, odkar v Italiji računajo stopnjo brezposelnosti po mesecih (od januarja 2004) ali po trimesečjih (od konca 1992. leta), niso zabeležili tako poraznega podatka. V enem mesecu (od aprila do maja) se je brezposelnost v tej starostni dobi povečala za skoraj odstotek (točneje 0,9 odstotka), kar je tudi zaskrbljujoče. Pomeni, da postaja položaj mladih, ki iščejo delo, vse bolj težak in (predvsem za družine) nevzdržen.
V primerjavi z aprilom se je maja skupna stopnja brezposelnosti minimalno znižala (za 0,1 odstotka). To je prvi padec brezposelnosti od februarja 2011, izvedenci zavoda Istat pa ocenjujejo, da se nad tem podatkom ni treba prekomerno veseliti, saj ostaja brezposelnost v državi še vedno na zelo visoki ravni. Da je res tako potrjuje letna primerjava. V letnem merilu je brezposelnost poskočila za 1,9 odstotka (maja 2011 je znašala 8,2 odstotka, maja letos 10,1 odstotka).
Italija se - kar se brezposelnosti tiče - drži evropskega povprečja. V območju držav evra je stopnja brezposelnosti znašala 11,1 odstotka, to je dese-tinko več kot aprila in odstotek in de-setinko več kot maja lani. V celotni Evropski uniji pa je brezposelnost maja znašala 10,3 odstotka, medtem ko je bila pred enim letom pod desetimi odstotki (9,5 odstotka). V 27 državah Evropske unije je ostalo maja brez dela 24.868 oseb. Porazna pa je primerjava brezposelnih z lanskim majem: v enem letu se je število brezposelnih v Evropski uniji povečalo za milijon 900 tisoč ljudi. Od teh jih milijon 800 tisoč spada v države evrskega območja.
Najnižjo stopnjo brezposelnosti so maja zabeležili v Avstriji (4,1 odstotka), na Nizozemskem (5,1 odstotka), v Luk-semburgu (5,4 odstotka) in v Nemčiji (5,6 odstotka). Največjo brezposelnost pa beležijo v Španiji (24,6 odstotka) in v Grčiji (21,9 odstotka, a to je marčev-ski podatek ...).
Mladinska brezposelnost (mladi pod 25. letom starosti) je v Evropski uniji znašala 22,7 odstotka, to je 1,7 odstotka več kot maja lani. Po statističnih podatkih naj bi v Evropski uniji bilo brez dela 5 milijonov 517 tisoč mladih po 25. letom starosti.
Mlade v Italiji, pa tudi drugod v Evropi, čaka precej negotova prihodnost
SEVERNA LIGA - Maroni novi tajnik stranke
Bossi odhaja, Slokar ostaja
Slovenski ligaš zadovoljen s spremembo vodstva Severne lige - »Metla bo še pometala...«
MILAN - Roberto Maroni je od nedelje novi tajnik Severne lige. Izvoljen je bil domala plebiscitarno na kongresu stranke. Prevzel je mesto Umberta Bos-sija, ki je bil - po znanem škandalu, v katerega je bila vpletena njegova družina -dejansko primoran odstopiti. Bossi je vsekakor postal častni predsednik Lige.
Med tistimi, ki so Maroniju čestitali po izvolitvi, je bil tudi Danilo Slo-kar, najbolj znan slovenski pristaš Severne lige.
Slokar je januarja letos, še preden so prišli v javnost nečisti računi v stranki, zagrozil, da bo zapustil Severno ligo, če se v šestih mesecih v njegovem vodstvu ne bo kaj spremenilo. Njegov namig, da se v stranki nekam mora spremeniti, je bil dalekoviden ...
Gospod Slokar, ali ste zadovoljni s potekom kongresa Severne lige?
»Popolnoma!«
Potemtakem ne boste zapustili Severne lige?
»Ne. Ostanem v stranki, ker je prišlo do zaželene spremembe.«
Danilo Slokar
kroma
Ali se bo sedaj v Severni ligi kaj spremenilo?
»Začeli smo novo obdobje, stopili na konkretno pot, ki bo temeljila na jasnih ciljih, ne pa na raznih "fantazijah."«
Kaj pa Bossi?
»Stal sem pred njim, jokal je kot otrok. In tudi nekateri prijatelji so jokali.«
Ali ste tudi vi jokali?
»Ne, za Bossija nisem potočil nobene solze, ker se mi je smilil. Ubogi človek, zbolel je in nekateri so iz-
koristili njegovo bolezen. A ne smemo pozabiti, da je tudi on kriv za to, kar se je zgodilo v Severni ligi.«
Se je Bossijevo obdobje dokončno izteklo?
»Da. Ta faza je končana. Čeprav je možen še kak "potres".«
Potres?
»Seveda. Sedaj imamo vpogled v to, kar se je zgodilo, naša metla bo še pometala ... «
Kako so Maronijevo izvolitev sprejeli v tržaški Severni ligi?
»Vsi smo bili zadovoljni. Zavedamo se, da je Severna liga edina stranka, ki lahko brani Sever, njegova ljudstva in manjšine.
Naj povem, da sem se vpisal v Severno ligo prav zato, ker je posvečala tolikšno pozornost narodom in manjšinam.«
Kaj pa v deželnem merilu?
»Če se bo v bližnji prihodnosti spet obnovila zamisel o evroregiji, bomo tudi mi zraven.«
M.K.
Ciper na čelu EU
BRUSELJ - Predsedovanje EU je v nedeljo za pol leta prevzel Ciper, od koder je ta teden prišel že peti klic na pomoč iz območja evra. Ciprske težave so sicer le kaplja v morje problemov območja evra, ki bodo glavna evropska tema tudi v prihodnjih mesecih. Ciprsko predsedovanje bo zaradi finančnih težav verjetno skromnejše, kot bi bilo sicer. Glavni izziv ciprskega predsedovanja bo tako doseči dogovor o večletnem proračunu unije za obdobje 20142020. Začenjajo se prava pogajanja o številkah, ki so vselej zelo burna. Voditelji članic unije bodo o tem razpravljali oktobra, decembra pa naj bi že dosegli dogovor, čeprav je ta cilj zelo ambiciozen.
Novi mehiški predsednik Enrique Pena Nieto
CIUDAD DE MEXICO - Predsedniški položaj v Mehiki bo po 12 letih znova zasedel kandidat najmočnejše stranke, Institucionalne revolucionarne stranke (PRI) Enrique Pena Nieto. Kandidatka vladajoče Stranke nacionalne akcije (PAN) Josefina Vazquez Mota je že priznala poraz, nekdanji župan prestolnice Ciudad de Mexico Andres Manuel Lopez Obrador pa to za zdaj zavrača. Po prvih uradnih podatkih neodvisnega zveznega volilnega inštituta (IFE) je Pena Nieto dobil 38 odstotkov glasov. Ob prihodu na sedež stranke so ga privrženci v nedeljo zvečer navdušeno pozdravili in ga pozdravljali z vzkliki "Predsednik". "Volitve so končane. Država sedaj zahteva enotnost vseh Mehičanov," je poudaril Pena Nieto, ki se je tekmecem zahvalil za, kot je dejal, njihov prispevek k demokraciji.
Cameron odprt za referendum o odnosih Velike Britanije z EU
LONDON - Britanski premier David Cameron je namignil, da bi morda podprl referendum o položaju Velike Britanije v Evropski uniji. "Zame gresta 'Evropa' in 'referendum' skupaj," je zapisal v članku za Sunday Telegraph. V članku, objavljenem na spletni strani omenjenega časnika, se je zavzel za "drugačen, bolj prožen in manj zahteven položaj Velike Britanije znotraj EU". Poudaril je, da ni naklonjen "referendumu za ali proti" članstvu Velike Britanije v EU, bi pa podprl glasovanje o tem, ali naj se spremeni njen odnos Z EU. Anketa, ki jo je minuli mesec objavil časnik Times, je pokazala, da si polovica Britancev želi takojšnje glasovanje o odnosu Velike Britanije z EU.
DUNAJ - ISG včeraj razglasila konec nadzorovane neodvisnosti
Kosovo septembra suverena država
Zadovoljstvo v Prištini - Thaci dejal, da se začenja nova doba - Cilj vstop v Nato in Evropsko unijo
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.819,59 € -43,44
SOD NAFTE	
| (159 litrov)	
83,37 $	-1,57
EVRO	
1.2593 $	0,00
DUNAJ - Mednarodna skupina za upravljanje Kosova (ISG) je včeraj na srečanju na Dunaju sprejela odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti Kosova. V skladu z odločitvijo, ki jo je ISG napovedala že januarja, bo ta država septembra dobila polno suverenost. Skupina, ki jo tvori 25 držav, ki so priznale Kosove, med njimi več članic EU ter ZDA in Turčija, je odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti napovedala že januarja.
"Gre za zgodovinsko pomembno odločitev za Kosovo," je odločitev komentiral kosovski premier Hashim Tha-ci. "Za mojo državo se odpira novo poglavje, začenja se nova doba," je dodal Thaci, ki je bil tudi sam navzoč na Dunaju. Poudaril je še, da je dolgoročni cilj njegove države, ki je neodvisnost razglasila leta 2008, vstop v EU in zvezo Nato.
Mednarodni civilni predstavnik za Kosovo Peter Feith, ki ga je imenovala ISG in ki bo zdaj s septembrom končal delo, pa je dejal, da je Kosovo postalo "moderna, demokratična, večetnična" država. "Seveda je treba opraviti še veli-
ko dela, a prišlo je do občutnega napredka," je še dodal nizozemski diplomat Feith. Povedal je tudi, da so vladi in parlamentu v Prištini že prižgali zeleno luč, da sprejmeta zadnja ustavna dopolnila, ki bodo tej nekdaj srbski pokrajini zagotovila polno neodvisnost. Po sprejetju teh dopolnil v parlamentu se bo ISG v Prištini sešla na zadnjem simbolične srečanju, na katerem bo razglasila svojo razpustitev, je skupina sporočila v uradnem sporočilu po srečanju.
Na Kosovu pa bodo ostali drugi tuji strokovnjaki, ki bodo svetovali kosovski vladi kot tudi Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki pomaga pri nadaljnji izgradnji kosovskega pravosodja, carine in policije.
Z odločitvijo ISG, ki jo bodo po besedah Thacija formalno obeležili 10. septembra, se končuje štiri leta in pol dolgo obdobje, ko je imelo Kosovo mednarodnopravno zgolj omejeno suverenost. Mednarodna skupnost je namreč lahko prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve. Kosovo je vse
od Natovega bombardiranja Srbije leta 1999 pod neke vrste mednarodno upravo. 17. februarja 2008 je razglasilo neodvisnost in doslej ga je priznalo 91 držav, med njimi večina članic EU.
Mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova oz. neodvisnost, ki naj jo v prehodnem obdobju nadzoruje mednarodna skupnost, je predvidel načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007.
Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila, zato so ga uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo. Na severu Kosova, kjer večinoma živijo Srbi, načrta niso izvajali, kosovski Srbi pa tudi ne priznavajo vlade v Prištini. Thaci je že napovedal, da bo vlada v Prištini po uveljavitvi polne samostojnosti v svoje institucije integrirala tudi Srbe na severu Kosova. Kosovski Srbi sicer v dvomili-jonski državi predstavljajo manj kot deset odstotkov prebivalstva. (STA)
Predsednik kosovske vlade HashimThaci pred včerajšnjim zasedanjem ISG ansa
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
2. julija 2012
evro (povprečni tečaj)
valute	2.7.	29.6.
ameriški dolar	1,2593	1,2590
japonski jen	100,51	100,13
kitajski juan	7,9948	8,0011
ruski rubel	41,0527	41,37000
indijska rupija	69,8180	70,1200
danska krona	7,4343	7,4334
britanski funt	0,80410 0,80680
švedska krona	8,7440	8,7728
norveška krona	7,5255	7,5330
češka krona	25,515	25,640
švicarski frank	1,2015	1,2030
madžarski forint	287,20	287,77
poljski zlot	4,2205	4,2488
kanadski dolar	1,2808	1,2871
avstralski dolar	1,2283	1,2339
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	4,4503	4,4513
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6967	0,6967
braziljski real	2,5347	2,5788
južnoafriški rand	10,2766	10,3669
turška lira	2,2775	2,2834
hrvaška kuna	7,5165	7,5178
1 0 Torek, 3. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
TRŽIČ - Karitas bo lahko nadaljevala obnovo stavbe v rajonu Marcelliana
Z zasebnikovo pomočjo do zavetišča za brezdomce
Na voljo bo sedem postelj - Podjetje SBEzagotovilo 40.000 evrov, Fundacija Goriške hranilnice pa 20.000
GORICA
V zavetišču na Placuti
Vinil večeri v Kromberku
Tudi v letošnjem juliju bo v okolici gradu Kromberk zazvenela glasba z vinilnih plošč. Štirje četrtki bodo namenjeni različnim zvrstem, ki jih bodo predstavili štirje predavatelji -glasbeni poznavalci. Prvi bo v četrtek, 5. julija, na vrsti Jure Potokar, ki se bo posvetil glasbi Boba Dylana. Teden dni kasneje bo Jizah spregovoril o Funku in vlogi malih sedem inčnih plošč, sledi predavatelj Borut Bašin z Glasbo iz bunkerja - CRMK v osemdesetih. Zadnji četrtek v mesecu pa bo občinstvo nagovoril Dragan Bulič. Posvetil se bo 50-let-nemu delovanju skupine Rolling Stones in 70-letnici Paula Mc Cart-neya. (km)
Po poletju bo goriška Karitas ponovno začela z deli na stavbi župnišča v rajonu Marcelliana v Tržiču, kjer bo uredila zavetišče za brezdomce. Obnovitveni poseg, ki ga načrtuje že nekaj let, bo lahko zaključila po zaslugi tržiškega podjetja SBE in Fundacije Goriške hranilnice, ki sta priskočila na pomoč in zagotovila manjkajoči denar, s katerim bo Karitas krila stroške obnove.
»Z veseljem lahko danes napovemo, da bomo v prihodnjih mesecih zaključili ureditev stavbe župnišča Marcelliana, ki bo namenjena brezdomcem. Ideja se je porodila pred nekaj leti, ko smo tam želeli odpreti menzo za reveže, potem pa smo opazili, da le-ta že dobro deluje v oratoriju Sv. Mihaela in da njena selitev ni potrebna. Sklenili smo, da v rajonu Marcelliana uredimo zavetišče za brezdomce, sredi del pa
je prišlo do različnih težav, od stečaja gradbenega podjetja do pomanjkanja sredstev,« je povedal direktor goriške Karitas, duhovnik Paolo Zuttion, in nadaljeval: »K sreči nam je na pomoč priskočilo podjetje SBE Alessandra Vescovinija, ki nam je zagotovil 40.000 evrov, dodatnih 20.000 evrov pa nam je namenila Fundacija Goriške hranilnice, ki nam je vedno v oporo.« Inženir Alberto Landri je pojasnil, da bodo v pritličju uredili manjše stanovanje za hišnika in menzo, v prvem nadstropju pa dve spalni sobi, v katerih bo sedem postelj za trži-ške brezdomce. V dela, ki se bodo začela septembra in bi se morala zaključiti v nekaj mesecih, bodo vložili med 60 in 65.000 evrov. »Za nabavo opreme bo poskrbel Lions klub iz Tržiča,« je pristavil Landri.
Predsednik fundacije Franco Obizzi je povedal, da je ustanova vedno pripra-
M •	V*	• «V«
Pasja vročina: najvišja temperatura v Gradišču
Najvišjo temperaturo v deželi so včeraj izmerili v Gradišču, kjer se je živosrebrni stolpec dvignil do 37,5 stopinj Celzija. V ostalih krajih goriške pokrajine je temperatura presegala 35 stopinj Celzija, v
Osvežitev v goriškem bazenu
bumbaca
Gorici so jih namerili kar 36,4. Ljudje so se v iskanju osvežitve množično odpravili k morju, tako da je bila plaža v Marini Julii polna kopalcev. Veliko obiskovalcev so našteli tudi v goriškem občinskem bazenu, kar nekaj je bilo tudi kopalcev ob Soči, čeprav je kopanje v reki odsvetovano od izliva Kor-na dolvodno.
Cerkev in župnišče v tržiškem rajonu Marcelliana
bonaventura
vljena nuditi pomoč Karitas za pomembne projekte na področju sociale, med katere gotovo spada tudi ureditev zavetišča, predstavnik upravnega odbora fundacije Francesco Bratina pa je izpostavil, da se je tržiški občinski svet že pred časom soglasno izrekel o potrebi po odprtju prenočišča za brezdomce. Vescovini je pojasnil, da to ni edina pobuda na področju sociale, za katero se je zavzelo podjetje SBE. Le-to že več let financira tržiško menzo za reveže, kjer s pomočjo prostovoljcev dnevno hranijo 30 ljudi, ob letošnji 50-letnici ustanovitve podjetja pa so se odločili še za prispevek za odprtje zavetišča. »Vescovini je primer razsvetljenega podjetnika,« je poudaril goriški nadškof Dino De Antoni, ki se je za pomoč zahvalil tudi fundaciji in apeliral na vse institucije, naj bodo pozorne do potreb teritorija. (Ale)
ZDRAVSTVO
Cingolani: »Tondovo upravljanje osupljivo«
»Površnost, s katero Tondo vodi vprašanje deželnega in goriškega zdravstva, je osupljiva.« O tem je prepričan Giuseppe Cingolani, občinski svetnik DS v Gorici, ki izpostavlja, da je predsednik dežele že prevečkrat spremenil načrte v zvezi z reformo zdravstva. »Edina stvar, pri kateri vztraja, je ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja, pri čemer se izneverja svoji volilni obljubi in kaže na svojo nezanesljivost. Zmedo pa ustvarjajo tudi nekatere izjave direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Ber-tolija,« pravi Cingolani in opozarja, da je Bertoli najprej izjavil, da organizacija goriško-tržiške porodnišnice na dveh sedežih ni mogoča, ob drugi priložnosti pa je povedal, da bi to bilo uresničljivo, če bi dežela prispevala denar. Cin-golanija so zmotile tudi Bertolijeve besede o oddelku za nuklearno medicino v Gorici, nad katero »se pacienti niso pritoževali«, in možnostjo ohranitve štirih zdravstvenih podjetij namesto treh, kot predlaga Tondo.
tudi priseljenci Onde mediterranee v Tržiču
*	*	V Tržiču bo od četrtka, ... iuliia. do
Zavetišče za brezdomce, ki ga bodo čez nekaj mesecev odprli v Tržiču, v Gorici že deluje nekaj let. V stavbi na Placuti, ki jo upravlja Karitas, je po besedah direktorja Pao-la Zuttiona na voljo 19 postelj, včasih pa v njej prespi čez dvajset ljudi. »Običajno imamo okrog 17 ali 18 gostov. V tem času se ponovno pojavlja problem priseljencev oz. prosilcev azila, ki pred vstopom v center CARA v Gradišču prespijo v našem zavetišču na Placuti. K nas jih usmeri policija, ostanejo pa tudi po petnajst dni. Problem priseljencev vsekakor nima več razsežnosti, ki jih je imel pred leti. Takrat smo morali ponovno odpreti center Sv. Jožefa, saj smo hkrati imeli tudi po 140 gostov,« je povedal Zuttion, po katerem se centra na Placuti poslužujejo tudi nekateri brezdomci iz Tržiča, ki jih v Gorico usmeri socialna služba. »Sem se morajo pripeljati z vlakom, kar za ljudi, ki gotovo niso premožni, ni enostavno. Tudi zato je pomembno, da čim prej odpremo zavetišče v Tržiču.«
V	Tržiču bo od četrtka, 5. julija, do konca meseca potekal festival Onde mediterranee. V četrtek zvečer bo na plaži v Štarancanu gledališka predstava Argonautti, v petek, 6. julija, ob 21.30 bo v Marini Julii koncert trip hop glasbe, ob 23. uri pa bo nastopila skupina Mouse on Mars.
V	soboto, 7. julija, bo v Tržiču bela noč s podaljšanim urnikom odprtja trgovin; nastopile bodo razne glasbene skupine in ob 22. uri bo po mestu korakala Fanfara Tirana, ki bo ob 23.30 nastopila še v Marini Julii.
Delavnica poezije
V organizaciji Društva humanistov Goriške bo od danes do četrtka, 5. julija, v sklopu Goriškega festivala GOF (www.gof.si) potekala delavnica poezije, ki jo bo vodil Tomislav Vrečar. Na delavnici bodo slušatelji spoznali poezijo in različne tehnike pisanja in pristope javnega nastopanja. Glavno poslanstvo delavnice je naučiti oz. spodbujati slušatelje k izražanju, ki ne temelji samo na funkcionalni pismenosti, temveč na izražanju različnih obrazov duha.
SOVODNJE - Svetniško vprašanje
»Problem Malnišča dokazuje polom večine«
Na prihodnji seji sovodenjskega občinskega sveta, ki bo potekala jutri, bo govor tudi o vprašanju odlagališča na Mal-nišču. S tem v zvezi sta svetniško vprašanje vložila načelnika skupin Skupaj za So-vodnje in Slovenske skupnosti Walter De-vetak in Peter Černic, ki menita, »da vsa zadeva okoli nastanka in razreševanja vprašanja odlagališča na Malnišču dokazuje polom koalicije Občinske enotnosti in Združene levice.«
Svetnika, ki se sklicujeta na izjave, ki jih je podžupan Slavko Tomsič podal pred nekaj tedni, menita, da bo kup odpadkov ostal, kjer je, ter da je »pod velikim vprašajem celo povračilo anticipira-nih stroškov, ki jih je naša občina imela, ko je investirala približno 40.000 evrov, da bi prekrila gmoto nevarnih odpadkov.« Devetak in Černic sta prepričana, da v zadevi Malnišče odgovornost za nastalo škodo nosi predvsem koalicija, ki še danes upravlja občino. »Iz zajetnega svežnja dokumentacije je povsem razvidno, da je bila občinska uprava tedaj zelo dobro obveščena o delovanju podjetja Ecological service in o začetku dovažanja smeti na Malnišče. Tedanja uprava je tudi dobro vedela, da naj bi na tem kraju odpadke predelovali in se je s tem očitno tudi strinjala. Ni si pa vzela časa, da bi ob tako pomembnem posegu v naš prostor preverila, če se na mestu sploh nahajajo stroji za predelavo odpadnega materiala,« pišeta načelnika in obnavljata zgodbo odlagališča od leta 1997 do danes. »Nastalo stanje je v dobršni meri nedvomno rezultat lahkotnega in ne dovolj odgovornega obnašanja prejšnjih uprav, ki so, med drugim, zaupale interese občine istemu odvetniku, ki je sočasno zastopal tudi interese lastnika nepremičnine,« pravita svetnika in krivita bivše uprave, ker »ni-
so imele nobenega posluha, da bi se prav na pobudo takratne opozicije Združeni in deželenga svetnika Mirka Špacapana skušale resno pogovarjati s tedanjim podpredsednikom dežele in vodjo civilne zaščite Morettonom, ki si je kraj na našo pobudo ogledal in na sestanku nakazal možne rešitve.« Devetak in Černic obžalujeta, da je sovodenjska uprava »zavrnila pomoč Špacapana«, ki je le nekaj let prej odigral odločilno vlogo za dokončno zaprtje sežigalnice na robu Sovodenj. »Jasno je, da tudi sedanja uprava, ki je sicer tehnično nedvomno manj površna, ostaja na izhodišču, da je z opozicijo možno le formalno ali morda tehnično sodelovanje, ni pa možno sodelovanje, ko gre za odločitve, ki bi imele tudi politični odmev. Takega sodelovanja se uprava načelno otepa, čeprav se na pokrajinski ravni prepoznava v isti večini. Odgovornost današnje uprave v zadevi Malnišče je po našem predvsem v tem, da vztrajno zagovarja stališče, da problem odlagališča lahko rešuje sama le s tehničnim pristopom, kar pomeni s samostojnim prijavljanjem na razpise, ipd.,« pišeta svetnika in sprašujeta, zakaj občinska uprava ni iskala usklajene rešitve skupaj s pokrajinsko upravo, »namesto da bi jo ostro napadala v občinskem svetu«. Svetnika še sprašujeta, kako namerava uprava zajamčiti občinske interese v postopku likvidacije podjetja Neviera Srl, lastnika zemljišča, ter komu je bilo poverjeno pravno zastopstvo občine v postopku in na kakšen način je bila uprava seznanjena z razsodbo pri-zivnega sodišča v Trstu iz novembra lanskega leta. Devetak in Černic zahtevata še informacije o morebitnem honorarju in o tem, ali je uprava preverila, ali je lastnik nepremičnine bil dolžan poravnati davčne in druge obveznosti.
GORIŠKI PROSTOR_Torek, 3. julija 2012 1 1
GORICA - Na slovenskem licejskem polu
Na maturo padel zastor s stoticama
Objava rezultatov na licejskem polu
Nad letošnjo maturo v slovenskem višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici je včeraj padel zastor z dvema stoticama. Najvišjo oceno sta prejela dijakinja klasičnega liceja Primož Trubar Julija Kodric in dijak znanstveno-tehno-loškega liceja Kiril Stepanenko.
Na klasičnem liceju Primož Trubar so tako izdelali Giada Giun-toli (95/100), Damjan Klanjšček (87/100), Julija Kodric (100/100), Sara Komjanc (82/100), Andrejka Le-ban (74/100), Jannis Paraschos (80/100), Alida Passon (74/100) in Tamara Peteani (70/100).
bumbaca
Z maturo so na družboslovnem liceju Simon Gregorčič
opravili Marta Brumat (70/100), Isabel Devetak (84/100), Nika Kos (87/100), Greta Lefons (73/100), Nataša Pahor (84/100), Nicole Peric (78/100), Dominique Pozzo (70/100) in Liza Terčič (86/100).
Na znanstveno-tehnolo-škem liceju so višješolski študij zaključili Luca Dellisanti (98/100), Jasmina Klanjšček (65/100), Mateja Konič (97/100), Žiga Mišigoj (90/100) in Kiril Stepanenko (100/100).
SELCE - Prireditelji zadovoljni s 16. Srečanjem vasi Selo, Sela, Sele
Nasvidenje na Dolenjskem
Obiskovalce iz Slovenje prijetno presenetila prizadevanja za ohranjanja slovenskega jezika in kulture v Laškem
Deležni so bili številnih pohval. Prireditelji 16. Srečanja vasi Selo, Se-la, Sele so uspešno speljali do konca dvodnevno prireditev, v okviru katere je prišlo v Selce pri Ronkah nekaj tisoč ljudi iz 27 krajev in vasi, ki
imajo v svojem imenu takšno ali drugačno obliko slovenske besede »selo«. V soboto popoldne so se prireditelji sestali s predstavniki prisotnih delegacij, saj vsako srečanje Selanov predvideva tudi organizacijski sestanek, med katerim vzamejo v pretres organizacijske vidike srečanja.
»Do manjšega zapleta je prišlo edino z avtobusi, vendar smo ga uspeli pravočasno rešiti,« pojasnjuje Karlo Mucci, predsednik društva Jadro, ki je sodelovalo pri organizaciji srečanja skupaj s kulturnim kro-žomk Olmo, društvom pohodnikov Olmo, Združenjem staršev iz Romjana, društvom Tržič, združenjema Costumi bisiachi in Grigioverdi, konjeniškim krožkom Prelosnega jezera, župnijo sv. Lovrenca in z nekaterimi krajevnimi podjetji.
»Obiskovalcem iz Slovenije je bila všeč lokacija praznika zaradi lepega parka, zadovoljni so bili s kosilom, med katerim smo jim ponudili "paštašuto" in cvrt krompir, ne pa minešter, ki so jih pripravili v prejšnjih letih,« pravi Damiana Kobal, predsednica Združenja staršev iz Romjana, in opozarja, da so udeleženci cenili tudi prepoznavnost vseh prirediteljev, ki so nosili rdečo majico, tisti med njimi, ki so obvladali slovenski jezik, pa so imeli še napis, ki je na to opozarjal.
»Obiskovalci iz Slovenije so bili prijetno presenečeni tudi nad trudom, ki ga vlagamo v ohranjanje slovenske prisotnosti v Laškem. Poudarili so, da se pri nas res začuti, kako si Slovenci prizadevamo, da bi ohranili svoj jezik in kulturo,« pravi Kobalova in pojasnjuje, da je nad potekom praznika zadovoljen tudi
NOVA GORICA - Umor Roberta Menicalija
Zaslišali še pet prič
Sodna obravnava se bo nadaljevala septembra, ko bodo na vrsti dokazi iz tujine
Na včerajšnjem nadaljevanju glavne obravnave proti Zlatanu Blagoje-viču in Ljiljani Dalič je na prostor za priče stopilo pet oseb. Najprej je pred sodnim senatom novogoriškega okrožnega sodišča pričal oče drugoobtožene, nato pa še dva prijatelja in sodelavca ter sodelavka pokojnega Roberta Menica-lija, čigar truplo so pred enim letom našli na Cerju na območju občine Miren-Kostanjevica.
Oče Ljiljane Dalič je pričal na predlog njenega zagovornika, Stojana Zorna. Pojasnil je, da nikoli ni imela finančnih težav ter da bi ji, v kolikor bi potrebovala denar, sam priskočil na pomoč, kot ji tudi je, ko se je pred kakimi petimi leti preselila v Italijo in si najela stanovanje. Njenega partnerja, Bla-gojeviča, da je videl le enkrat, in to pred tremi leti, o hčerinih namenih, da namerava v kratkem odpotovati v Bosno in Hercegovino in se tam z njim tudi poročiti, pa ni lani poleti nič vedel, četudi je hčer pred aretacijo nazadnje videl v Gorici in to tri dni pred dnevom, ko je bi Menicali ubit, to je 19. junija.
Menicalijev dolgoletni prijatelj, s katerim sta imela redne stike, se tudi večkrat na dan slišala po telefonu, skupaj pila kavo ali obedovala, je vedel za Menicalijevo namero, da želi prodati avtomobil, ne pa tudi komu. Vedel je, da naj bi se tisto lansko junijsko nedeljo z nekom moral dobiti v zvezi s prodajo avtomobila. Za pokojnikovega prijatelja po imenu Mario ni vedel. Prav tako mu prijatelj ni nič pravil o kakih delavcih, ki bi mu v najetem stanovanju opravili kaka dela. Na vprašanje predsednika sodnega senata, Gorana Klavore, ali je pokojnik imel navado piti alkohol - v zapisniku o toksikoloških preiskavah trupla je navedena vse-
Zlatan Blagojevič
foto k.m,
bnost 1,09 g etanola na liter krvi - , je priča odgovorila, da kolikor ve, ne.
Drugi prijatelj, ki je bil tudi Me-nicalijeva stranka, pokojnik je bil finančni promotor pri eni od bank, je povedal podobno. Dejal je, da je Menica-li kdaj spil kvečjemu kakšno brezalkoholno pivo, sicer pa da alkohola ni pil. Sodelavec in sodelavka sta pokojnika poznala 10 let. Moški je povedal, da je Menicali govoril o paru, ki se je zanimal za avtomobil, da je imel z njima nekaj kontaktov ter da je moral zaradi prodaje avtomobil popraviti. Tudi sodelavka je vedela za namero o prodaji avtomobila, povedala je, da ve, da je več oseb telefoniralo, potem ko je dal oglas v lokalni tednik. Kontakt je imel tudi s parom, dekle naj bi bila Hrvatica in blondinka, ji je še omenil sodelavec. S tem dekletom naj bi se Menicali dvakrat sestal sam, potem pa tudi z njenim fantom, avtomobil naj bi tudi preizkusili. Med vožnjo naj bi se prižgala signalna lučka na armaturni plošči in za-
Na čelu sobotnega sprevoda udeležencev 16. Srečanja vasi Selo, Sela, Sele v Selcah je korakala trojica konjenikov s slovensko, italijansko in evropsko zastavo
bonaventura
predsednik organizacijskega odbora Franco Zorzin. »Posebno zadovoljstvo je Zorzin izrazil nad dejstvom, da je italijanska javnost končno priznala slovenski izvor imena vasi Selce. Dolga leta so v Laškem trdili, da je ime vezano na italijansko besedo "selce", to se pravi na kamnino silicij. Zdaj pa se nihče več zgražal nad tem, da je bil večkrat poudarjen slovenski koren imena vasi Selce,« pravi Kobalova in razlaga, da je v soboto je k uspehu praznika pripomoglo okrog 110 prostovoljcev, vsega skupaj je bilo v organizacijo srečanja vključenih 190 oseb. »Kot Združenje staršev smo bili prisotni s kakimi 60
svojimi člani, ki so imeli vsak svojo točno določeno nalogo, saj smo pred praznikom izpeljali kar tri organizacijska srečanja,« še pojasnjuje Da-miana Kobal in napoveduje, da bo prihodnje leto 17. Srečanje potekalo v Selu pri Žirovnici na Dolenjskem.
Med nedeljskim delom praznika je odpadel ples s skupino Navi-hanke, ki bi sovpadal s finalno tekmo evropskega nogometnega prvenstva med Italijo in Španija. Navi-hanke pa so že napovedale, da bodo v Selcah nastopile v prihodnjih tednih oz. mesecih ob priliki drugega krajevnega praznika.
GORICA - Na Ad formandumu
Jeseni odpirajo gostinsko šolo
to naj bi s potencialnima kupcema Me-nicali sklenil dogovor, da avto popravi pred prodajo. Sodelavka je vedela tudi, da je Menicali avto popravil in da je bil s kupcema dogovorjen za srečanje v nedeljo dopoldan v bližini železniške postaje v Trstu.
»Vidim, da je priča o vsem obveščena. Povem pa, da se z gospodom Menicalijem nisem nikoli sama sestala. Niti nisem Hrvatica, sem Srbkinja. Blondinke pa so na vsakem vogalu. Mogoče se je z njim sestala katera druga oseba, ki se je dogovarjala za nakup avtomobila,« je na pričanje sodelavke pripomnila drugoobtožena. Priča je o partnerju dekleta iz pripovedovanja sodelavca vedela le to, da je v zvezi z njim navajal kraj Cervignano. Da bi tam kdaj bil, je Blagojevič zanikal že na eni od prejšnjih obravnav, ker se je ta povezava z njim omenjala že v pričanju Me-nicalijeve soproge.
Zagovornik prvoobtoženega Bruno Krivec je med dokazno gradivo včeraj priložil še prevod članka iz italijanskega časopisa »Il Piccolo«, ki je izšel lani, v dneh ko je bil Menicali še pogrešan. Kot je sodnemu senatu povedal, naj bi ta članek z naslovom »Menicali, po sledeh milijonske goljufije«, nakazoval, da je bil pokojni v tistih dneh vabljen na razgovor h karabinjerjem v Gradišče ob Soči kot ključna priča v zvezi z 1,2 milijona vredno zavarovalniško goljufijo. Na zaslišanje ni nikoli prišel, saj ga je prej doletela nasilna smrt.
Glavna obravnava je zaradi dolgotrajnega pridobivanja dokazov iz tujine prestavljena za nedoločen čas; pričakuje se, da se bo nadaljevala septembra.
Katja Munih
Štirinajst tečajnikov je prejšnjo soboto zaključilo 15-urni tečaj Sladice, sladke dobrote! v priredbi Ad formanduma v Gorici. V gostilni Primožič Na Vialu v Gorici so se tečajniki, med temi samo en predstavnik moškega spola, pridno učili osnove slaščičarstva in spoznali, kako se lahko z istim testom, ki je osnova za sladico, pripravi tudi slane jedi. »Iznajdljivi kuhar Ezio Zanon je tečajnikom postregel tudi recepte vsake sladice, ki je bila predmet učenja, in jo opremil z opisom o izvoru recepta samega«, je o uspešnem tečaju povedala Majda Klanjšček, odgovorna za dejavnosti goriškega sedeža Ad formanduma.
»Kuharski tečaji iz kataloga Kuhanje, moje veselje! so kratki, zelo intenzivni tečaji, ki smiselno dopolnjujejo ponudbo Ad formanduma na področju gostinstva. Ad formandum se ponaša z dolgoletno tradicijo šolanja mladih v poklic kuharja in natakarja. S prihodnjim šolskim letom bomo gostinsko šolo odprli tudi v Gorici«, pravi Massi-
miliano Iacono, direktor zavoda Ad for-mandum.
Na gostinsko šolo, ki traja tri leta, se lahko vpišejo mladi od 14. do 18. leta starosti, tako tisti, ki so komaj zaključili nižjo srednjo šolo, kot tudi tisti, ki so zaostali na višji šoli in ki se želijo preizkusiti na novem področju. Pogoj za vpis je poleg starosti dosežena diploma nižje srednje šole, vendar je vpis možen tudi za tiste, ki diplome še nimajo, saj lahko obiskujejo gostinsko šolo po prilagojenem urniku.
»Septembra bomo v Gorici pričeli s prvim letnikom šole: program je v prvem letu skupen za oba ponujena poklicna profila - kuhar in natakar: šele po končanem prvem letu šolanja se dijaki odločijo za poklic in nato v drugem in tretjem letniku pridobijo znanje v izbranem poklicu«, pojasnjuje Majda Klanjšček, ki vabi najstnike in njihove starše, da se zglasijo na goriškem sedežu Ad formanduma v KB centru za podrobnejše informacije o šoli.
12
Torek, 3. julija 2012
GORIŠKI PROSTOR
NOVA GORICA - Fizika organskih snovi
Za svoje bistabilno svetlobno stikalo sta si zaslužila objavo v ugledni znanstveni reviji
Znanstvenika iz laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici Egon Pavlica in Gvido Bratina sta 24. junija letos s sodelavci z Univerze v Strasbourgu, Humbol-tove univerze v Berlinu in Univerze Stanford objavila članek v ugledni znanstveni reviji Nature Chemistry, v katerem sta predstavljena princip delovanja in izdelava bistabilnega svetlobnega stikala, ki temelji na zmesi dveh organskih polprevodnikov. S tem odkritjem so združili funkcijo električne prevodnosti in svetlobne občutljivosti v eno samo plast in posledično zmanjšali velikost in kompleksnost svetlobnega stikala. V objavljenem delu so znanstveniki pripravili zmes dveh različnih organskih polprevodnikov: derivat molekule diari-letena in polimer poliheksiltiofen. Tako dobljena zmes izkazuje električno prevodnost, ki se bistabilno spreminja pod vplivom svetlobe. Princip delovanja takega svetlobnega stikala so potrdili z izdelavo organskega tanko-slojnega tranzistorja. Z merjenjem toka fotovzbujenih nosilcev naboja so ugotovili, da je odzivni čas takega svetlobnega stikala v območju mikro-sekund, kar predstavlja tehnološko izjemno zanimivo rešitev. Poglavitni dosežek predstavljenega principa je v tem, da je v enojni aktivni plasti združenih več različnih funkcij. S tem se arhitektura in kompleksnost elektronskih elementov zmanjša in poenostavi.
S tem delom sta slovenska znanstvenika še utrdila vodilno vlogo Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici na področju organskih polprevodnikov tako v Sloveniji, kot v Evropi. To področje je eno od najhitreje rastočih v svetu in prodira že v vsakdanje življenje, saj vedno več elektronskih naprav, npr. mobilni telefoni, izkorišča organske svetleče diode v svojih prikazovalnikih. Tudi sicer laboratorij s pridom izkorišča mednarodno vpetost in raziskovalno naravnanost Univerze v Novi Gorici, kjer se pedagoška dejavnost tesno prepleta z vrhunskimi raziskavami na področju okolja, fizike, materialov, molekularne biologije, humanistike, računalništva. V teh raziskavah intenzivno sodelujejo tudi dodiplomski študentje, kar je neobičajno za slovenski visokošolski prostor. Raziskovalna skupina prof. Gvida Bratine je tudi prva in doslej edina v Sloveniji, ki ji je uspelo pridobiti raziskovalni projekt Evropske znanstvene fundacije. V projektu, ki se osredotoča na eno od najzanimvejših področij sodobne fizike - grafen, sodeluje še pet raziskovalnih skupin iz različnih evropskih držav - med njimi je tudi skupina povezana z Nobelovim nagrajencem Kostjo Novoselovim. Žal se Laboratoriju slabše godi v slovenskem raziskovalnem prostoru, saj Agencija za raziskovalno dejavnost na nekaj zadnjih razpisih področje delovanja skupine ocenjuje kot nerelevantno. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU
RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Il Dittatore«.
Dvorana 2: »Forever Marylin« 19.50
-	22.00 »A qualcuno piace caldo« in making-of filma.
Dvorana 3: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages». DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.00 »Il Dittatore«.
Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages».
Dvorana 3: »Forever Marylin« 19.50
-	22.00 »A qualcuno piace caldo« in making-of filma.
Dvorana 4: 20.00 - 22.10 »Tutti i no-stri desideri«.
Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »L'amore dura tre anni«.
fi Razstave
STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU:
prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cri-stallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom.
V	GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava inštalacij Marise Bi-dese; do 7. julija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30; vstop prost.
V	MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava Luciana Martinisa, Giovannija Pacorja in Enza Valenti-nuza; do 8. julija od četrtka do sobo-
te 16.00-20.00, ob nedeljah 10.3012.30, 16.00-20.00.
V	GALERIJI TI R centra Mostovna v Solkanu je na ogled razstava »Keep yourself busy«; razstavljajo Katarina Mueller, Katja Špiler, Anja Radovic in Dan Adlešič; do sobote, 14. julija.
STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver-delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v palači Torriani, Ul. Ciotti 51 v Gradišču je na ogled razstava slikarja Maria Pal-lija z naslovom »Il progetto e l'opera. Luci e ombre«; do 22. julija ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.0019.00; informacije za vodene oglede po tel. 0481-960816, galleria.spzza-pan@gmail.com.
V	GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »19122012 Tranquillo Marangoni« ob stoletnici rojstva umetnika; do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00.
V	NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri potekajo brezplačni vodeni obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro.
V	GALERIJI ATELIER v novogoriškem EDA centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra.
NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost.
~M Koncerti
NIZ KONCERTOV »DVORNA GLASBA« ob 21. uri: četrtek, 5. julija v dvorani goriškega gradu Ens Azeman - Lo gaj saber; vstop prost.
42. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE ŠTEVERJAN 2012 med Borovci v Števerjanu: v petek, 6. julija, ob 20. uri bodo nastopili ansambli Azalea iz Gabrji pri Novem Mestu, Klapa z Brega iz Doline pri Trstu, Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, Golop iz Kamnika, Napev iz Slovenj Gradca, Nemir iz Mokronogega, Obvoz iz Zagorja ob Savi, Poskočni muzikan-ti iz Slovenske Bistrice, Stil iz Velenja, Šaljivci iz Limbuša pri Mariboru, To-pliška pomlad iz Dolenjskih Toplic, Vasovalci iz Semiča in Vikend iz Vinske gore. V soboto, 7. julija, ob 20. uri: Bitenc iz Bobrove pri Ljubljani, Jeglič iz Železnikov, Kraški muzikantje iz Devina pri Trstu, Mladika iz Dramelj, Nasmeh iz Vuhreda, Navihani muzi-kanti iz Tabora, Netopir iz Jesenic, Peklenski muzikantje iz Ljubljane, Prleški kvintet iz Križevcev pri Ljubljani, Simona Gajška iz Šentjurja pri Celju, Tik Tak iz Studenega pri Postojni, Zakrajšek iz Ribnice in Žargon iz Godenincev. Finalni del bo v nedeljo, 8. julija, ob 17. uri. Publiko bo zabaval ansambel Modrijani.
H
Šolske vesti
TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure.
INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta. do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
MLADINSKI DOM obvešča, da poteka v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, od 27. avgusta do 7. septembra bo priprava na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in prvo-šolčke; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlO-VIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje
slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
& Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramar-ski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbe-do pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov.
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072.
KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072.
H Čestitke
Kristjanu, Jasmin in Domnu se
je pridružil PETER. Z njimi se veselimo vsi, ki jih imamo radi.
I!3 Obvestila
GORIŠKO ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV ADOC (Ul. Sv. Klare 3) je odprto od ponedeljka do petka 9.00-12.30 ter ob sredah in petkih 15.00-18.00 (tel. 0481-530745).
IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Vi-demske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonomatu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni.
-/
POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro.
TABORNIKI RMV bodo odpotovali na taborjenje v Globoko pri Radovljici v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno.
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič).
Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
V TRŽIČU na trgu Republike bo danes, 3. julija, ob 21. uri koncert godbe na pihala mesta Tržič.
FILMSKI NIZ »PELLICOLE E GOAL«
v parku centra Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 21. uri: 9. julija »Febbre a 90 «; 16. julija »Il Maledetto United«. Vstop prost; informacije po tel. 0481-537934, pun-togiovanigo@gmail, www.facebo-ok.com/puntogiovanigorizia.
POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na trgu pred knjižnico (Androna Palmada, 1) ob 21.15: danes, 3. julija, koncert z naslovom »Ma che musica, Maestro!«, nastopajo pianist Mauro Costantini, pevka Flavia Quass, basist Luciano Ma-rangone in baterist Gabriele De-grassi.
»BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: v četrtek, 5. julija, ob 18.30 Paolo Pichierri s knjigo »Come conquistare la felicita in 21 capitoli« (sodeluje novinarka Margherita Reguitti).
DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z Silvio Miclavez bo v soboto, 7. julija, od 15. ure do 18.30 ure v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (3. nadstropje, Tumova dvorana); prijave na gorica@zskd.org ali po tel.327-0340677.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Anna Boschini iz bolnišnice Sv. Justa v cerkvev v Podturnu in na glavnem pokopališču; 12.00, Giorgio Zorzenon iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču.
DANES V ŠTANDREŽU: 12.00, Maria Bassini vd. Nanut (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 3. julija 2012
13
^ Rai Tre
bis
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro-vatin: Dobra ideja in Lisica in volk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.35 Film: Alice, un tesoro di bambina (dram., Šved., '02, r. R. Ho-bert, i. L. Endre, N. Bjork) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cen-toVetrine 14.45 Resn. šov: Extreme Makeover Home Edition 15.45 Nan.: Parenthood 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Inga Lindstrom - Nella rete dell'amo-re (rom., Nem., '06) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved
20.30 Talent show: Veline 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 23.30 Film: Lol - Il tempo dell'amore (kom., Fr., 008, r. L.A. Alessandrin, i. C. Theret, S. Marceau)
15.15 Film: Un amore per Leah (dram., ZDA, '09, r. J. Bleckner) 16.50 Dnevnik in Parlament 17.00 Šport 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.10 Dok.: Lascia perdere chi ti porta a mala strada. Don Pino Puglisi (r. F. Di Giacomo, P. Nano)
C/ Italia 1
6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.20 Nan.: La complicata vita di Christine 10.40 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.25 Dnevnik 23.40 Rubrika: Terre meraviglio-
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Resni-čnostni show: Mammoni - Chi vuol sposa-re mio figlio? 23.20 Rubrika: L'ltalia che fun-ziona 23.35 Talk show: Il Bivio (v. E. Rug-geri)
La 7
6.00 Aktualno: Rai News Morning 8.00 Film: Abbasso la miseria! (kom., It., '45, r. G. Righelli) 9.25 Dok.: La Storia siamo noi 10.25 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari 14.50 Kolesarstvo: Tour de France, 3. etapa, Orchies - Boulogne sur Mer, prenos 17.30 Kolesarstvo: Tour Replay 18.00 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.10 Nočni in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Correva l'anno
u Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di poli-zia 2 13.50 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.20 Film: Mo-gambo (pust., ZDA, '53, r. J. Ford, i. C. Gable, A. Gardner) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Due imbroglioni e... mezzo! (kom., It., '07, r. F. Amurri, i. S. Ferilli, C. Bisio) 23.30 Film: Abbronzatissimi (kom., It., '91, r. B. Gaburro)
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: Ti ci porto io (pon.) 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I vichinghi (pust., ZDA, '58, r. R. Fleischer, i. K. Douglas, T. Curtis) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Film: The constant Gardener - La cospirazioneo (triler, V.B./ZDA, '05, r. F. Meierelles) 23.35 Dnevnik in športne vesti 23.45 Film: Tentazione mortale (triler, ZDA, '02, r. B. Bennett)
^ Tele 4
7.00 Dnevnik 7.3012.40 Dok.: Chioggia tra cielo ed acqua 8.00 14.10 Dok.: Il portola-no 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Koncert: Spesso il cuore si innamora 12.35 Dok.: La Geniunita 13.10 Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 16.00 Dok.: La laguna di Caorle 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Luoghi magici 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: I falchi di Rangoon (voj., ZDA, '42, r. D. Miller, i. J. Wayne) 22.30 Aktualno: Hard Trek 23.02 Deželni dnevnik 23.25 Koncert: Mille voci
iT Slovenija 1
7.05 22.50 Poletna scena (pon.) 7.40 Dnevnikov izbor (pon.) 8.0015.40 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 9.35 Studio Kriškraš (pon.) 10.20 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.30 Zgodbe iz školjke 10.35 Lutk. predstava: Janko, Metka in Pavliha (pon.) 11.00 Nan.: Taborniki in skavti 11.20 Dok. nan.: Vremenske uganke (pon.) 11.25 Nan.: V dotiku z vodo (pon.) 12.00 Poročila 12.20 Umetnost igre (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.)
15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.25 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.30 Dok. film: Moj konj 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Ugriznimo znanost 17.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.50 Nad.: Blisk 18.20 Nan.: Minute za jezik 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 21.00 Dok. film: Orion 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.30 Globus 23.55 Dok. odd.: Vrvohodec
(t* Slovenija 2
7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 14.30 Tedenski izbor 14.30 Peklenski izbor (pon.) 15.35 Koncert Darje Švaj-ger 17.30 Dok. serija: Na poti na Krim 18.00 Mostovi-Hidak 18.30 Potr. odd.: Posebna ponudba 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nad.: South Riding 20.50 Glasb. odd.: Mu-zikajeto
21.20 Film: Nič osebnega 22.45 Brane Rončel - Izza odra
{T Slovenija 3
6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvs1 12.15 Tedenski napovednik 12.35 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.00 Odbor zdravstvo, prenos 15.00 Svet v besedi in sliki 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Tartinijev Festival - Koncert 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd.: Claudio Ugussi 17.00 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 17.30 Mlad. odd.: Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« -trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 22.15 Biker Explorer 22.45 Mednarodni festival v plesih 23.35 Dok. odd.: K2
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Vi-deostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Ob prazniku 18.30 Pogovor in pika 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.25 8.40, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris. serija) 9.05 Jaka na Luni (ris. serija) 9.20 Diego in prijatelji (ris. serija) 9.40 Avatar (ris. serija) 9.55 Radovedni George (ris. serija) 10.35 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Castle 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Lov na osumljenca 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti
A Kanal A
7.00 Pazi, kamera! (pon.) 7.40 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 8.05 Raziskovalni junaki (ris. serija) 8.30 Požeruh (ris. serija) 9.00 Dogodivščine Jackieja Chana (ris. serija) 9.25 13.15 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 13.40 Nan.: Na kraju zločina 14.30 Film: Beethoven 5 (ZDA) 17.10 Na kraju zločina (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.40 Teksaški mož postave 20.00 Film: Poslednje odštevanje (ZDA)
21.50 Film: Cobb (ZDA) 0.05 Film: Zaklad na gori (ZDA)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro in pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Greben-šek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Mairim Cheber in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 14. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00, 18.15 Evro 2012; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledijo Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Bal-lando con Secondo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Sonoricamente Puglia; 11.0012.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45
Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Torek, 3. julija 2012
APrimorski
r	dnevnik
w
TORRES »NAJHITREJŠI«
KIJEV - Španec Fernando Torres (na sliki po finalu s svojima otokooma) je bil glede na statistiko «najhitrejši» nogometaš v napadu, saj se je kar šestkrat znašel v prepovedanem položaju. Poleg njega so bili šestkrat v offsidu še Italijan Antonio di Natale, Irec Robbie Keane in Grk Dimitris Salpingidis. Torres je bil s 3 goli tuid najboljši strelec Ep skupaj z Gomezem (Nem), Dzago-jevom (Rus), Mandžukicem (Hrv), Ba-lotellijem (Ita) in Cristiano Ronaldo (Por)
RONALDO STRELJA IN TUDI ZASTRELJA
KIJEV - Največ strelov je proti golu na EP sprožil Portugalec Cristiano Ronaldo - kar 15 . Ronaldo jih je največ tudi zgrešil in sicer 20. Največ rumenih kartonov: sta zbrala Sokratis Papastatho-poulos (Grč) in Keith Andrews (Irs)Največ prekrškov je storil Mario Balotelli (Ita) 17, nogometaš, nad katerim je bilo storjenih največ prekrškov pa je Alvaro Arbe-loa (Špa) 20.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
ŠPANIJA - ITALIJA 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Silva (14.), 2:0 Jordi Alba (41.), 3:0 Torres (84.), 4:0 Mata (88.). Španija: Casillas, Arbeloa, Pique, Sergio Ramos, Jordi Alba, Busquets, Xabi Alonso, Xavi, Iniesta (od 86. Mata), Silva (od 59. Pedro), Fa-bregas (od 75. Torres). Italija: Buffon, Abate, Bonucci, Barzagli, Chiellini (od 21. Balzaretti), Pirlo, Marchisio, De Rossi, Montolivo (od 56. Thiago Motta), Balotelli, Cassano (od 46. Di Natale). Rumena kartona: Pique; Barzgali.
EURO 2012 - Naše ocene ob koncu prvenstva
Španci brez konkurence
Tretjič zapored na vrhu. Španija se je zapisala v zgodovino nogometa, saj nobeni reprezentanci doslej ni uspelo trikrat zapored slaviti na velikih tekmovanjih. Od leta 2008 dalje je Španija povsem zasluženo neprekosljiva. Na trenutke je igra rdečih furij tudi dolgočasna, a Del Bosque lahko računa na res »neskončen« seznam vrhunskih igralcev. Dokler bodo še aktivni Xavi, Busquets in Iniesta bodo drugim reprezentancam puščali le drobtinice. Italijo bi Španci lahko izločili že s «piškotom» v kvalifikacijskem delu, a so jih raje premagali s 4:0 v finalu, kar pomeni več kot dvojni užitek. Španci so bili najboljši na igrišču in zunaj njega. Kljub skromnemu nastopu v polfinalu proti Portugalski, ko so tvegali izločitev, ocena 10 z odliko.
Najbrž je v nedeljo selektor Cesare Prandelli naredil na enem samem evropskem prvenstvu enako napako kot Marcello Lippi na dveh ločenih svetovnih prvenstvih. Za določene izbire se je najbrž odločil iz hvaležnosti do nekaterih igralcev, ne pa iz prepričanja, da so bile te izbire pravilne. Marcello Lippi je za SP 2010 povečini izbral tiste igralce, ki so mu pomagali do slavja štiri leta prej. Hvaležen jim je bil, ker so ga popeljali na svetovni vrh. Prandelli je za tekmo proti Španiji izbral enajsterico, ki mu je omogočila, da se je dokopal do finala. Najbrž se je zavedal - tudi iz podatkov, ki so mu jih dnevno pre-dočili sodelavci številnega štaba, ki je mo-nitoriral fizično stanje igralcev - da je bil marsikdo popolnoma izčrpan. A iz hvaležnosti enostavno jim ni mogel obrniti hrbta ravno pred odločilnim dvobojem. Italija verjetno tudi z nekoliko spremenjeno postavo Špancem ne bi bila kos, a
bi se ji vsaj nekoliko bolj krčevito upirala. Ne glede na ponesrečene izbire v finalu je Prandelli presegel začetne napovedi, Evropo pa presenetil s privlačno igro, ki je dosegla svoj vrhunec v polfinalu proti Nemčiji. V zgodovino se ne bo zapisala kot Pir-lova, Balotellijeva ali Buffonova Italija, pač pa kot Prandellijeva. Ocena 9.
Le en sam sporni dogodek v celem evropskem prvenstvu - nedosojeni zadetek v korist Ukrajine proti Angliji - in tri izključitve v 31 tekmah. Ne glede na prihodnje odločitve o uporabi tehnologije med nogometnimi tekmami so med velikimi zmagovalci tega prvenstva tudi sodniki. Zelo dobro sta se izkazala tudi predstavnika Italije Rizzoli in Slovenije Skomina. Slednji je potihem celo upal na finale. A prej ali slej bo sojenje tako pomembnega dogodka tudi dočakal. Ocena 8.
Morda si je še zadnjo priložnost za osvojitev zlate žoge Andrea Pirlo zapravil v nedeljo zvečer. V sezoni, ko nista ne Messi ne Cristiano Ronaldo osvojila ničesar pomembnega, bi lahko ravno on, kot najbolj izkušen predstavnik kategorije pravih organizatojev igre, prejel to nagrado. Zdaj pa je favorit za to nagrado Iniesta. Ocena 8.
Po mnenju mnogih Balotellija na tem evropskem prvenstvu sploh ne bi smelo biti. Prandelli je to izbiro branil do skrajnosti in napadalec Manchester Ci-tyja je navsezadnje dokazal, da si je mesto v postavi zaslužil, čeprav je prepričljivo odigral le dve od šestih tekem. Vsekakor je že pozitvno, da je lahko tudi temnopolti nogometaš odločilen za zmage Italije: njegov objem z mamo po uspešnem nastopu v polfinalu je s simbolnega vidika eden izmed najlepših prizorov tega EP-ja. Ocena 7.
Izločili so jih evropski prvaki in pod-prvaki. S svojimi nastopi niso razočarali, za Hrvaško pa je bil usoden že ponesrečen žreb skupin. Ocena 6.
Španci so ubranili naslov iz leta 2008
Francija in Anglija zadnja leta pred vsakim velikim dogodkom, naj bo svetovno ali evropsko prvenstvo, napovedujejo naskakovanje vrha, vsakič pa so igra in rezultati pod pričakovanji. Tudi na Poljskem in v Ukrajini sta jo polomili, komaj je šlo zares. Ocena 5.
Če je porazu v finalu navkljub Italija eden izmed zmagovalcev tega prvenstva,
ansa
istega ne moremo zatrditi o državni mreži Rai. Gledanost tekem je bila sicer vse večja, a enostavno zato, ker ni bilo alternativ. Zlasti strokovni komentatorji so bili nadvse povprečni. Salvatoreja Bagnija so «odžagali», ker ni prepričal v tej vlogi. Pri Raiu so se potrudili in skoraj bi jim uspelo dobiti nekoga, ki bi po številu in kakovosti «spodrsljajev» presegal Bagnijeve. Ocena 3. (I.F.)
IZBOR
»Naj« je Iniesta
V izboru štirje »azzurri«
Prireditelji evropskega nogometnega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini so pripravili seznam elitne reprezentance. Po izboru Evropske nogometne zveze je najboljši igralec postal Španec Andres Iniesta, v idealni ekipi pa je 23 igralcev.
«Andrea Pirlo je ves turnir odigral sijajno za Italijo, Xavi je bil najboljši na zadnjem EP v Avstriji in Švici, tudi tukaj bi lahko bil imenovan za najboljšega, a Iniesta je bil res poseben. Pokazal je svetu, kako je videti kreativen in atraktiven nogomet. Suvereno je vodil Špance do ubra-nitve naslova,» je dejal vodja tehnične komisije pri Uefa Andy Roxburgh.
Idealna ekipa prvenstva
Vratarji: Gianluigi Buffon (Ita), Iker Casillas (Špa), Manuel Neuer (Nem); - branilci: Gerard Pique (Špa), Fabio Coentrao (Por), Philipp Lahm (Nem), Pepe (Por), Sergio Ramos (Špa), Jordi Alba (Špa); - vezni: Daniele De Rossi (Ita), Steven Gerrard (Ang), Xavi (Špa), Andres Iniesta (Špa), Sami Khedira (Nem), Sergio Busquets (Špa), Mesut Ozil (Nem), Andrea Pirlo (Ita), Xabi Alonso (Špa); - napadalci: Mario Balotelli (Ita), Cesc Fabregas (Špa), Cristiano Ronaldo (Por), Zlatan Ibra-himovic (Šve), David Silva (Špa).
TENIS - Wimbledon
Šarapova brez željenega podviga
WIMBLEDON - Prva teniška igralka sveta Rusinja Marija Šarapova je izpadla v osmini finala tretjega turnirja za grand slam v sezoni v Wimbledonu. Izločila jo je Nemka Sabine Lisički s 6:4, 6:3.
Rusinja je želela postati prva teniška igralka po letu 2002, ki bi ji uspelo v isti sezoni osvojiti Roland Garros in Wimbledon, a ji je načrte pokvarila nemška teniška igralka. Lisickijeva, 15. nosilka, se bo v četrtfinalu pomerila z rojakinjo Angelique Kerber, ki je s 6:1 in 6:1 odpravila Clijster-sovo ter se sploh prvič v Wimbledonu zavihtela v četrtfina-le. Clijstersova je v osmini finala končala svoj zadnji Wimbledon v karieri, saj se namerava po odprtem teniškem prvenstvu ZDA posloviti iz teniške karavane. Napredovanje v četrtfinale sta si priborili še štirikratna zmagovalka Wimbledona Američanka šesta nosilka Serena Williams, ki je izločila kazahstansko povabljenko Jaroslavo Švedovo s 6:1, 2:6, 7:5, in branilka naslova Čehinja Petra Kvitova, ki je bila boljša od 24. nosilke Italijanke Francesce Schiavone s 4:6, 7:5, 6:1. Nekdanja zmagovalka portoroškega turnirja Avstrijka Tamira Paszek je brez težav izločila Italijanko Roberto Vinci, 21. nosilko. Brez težav je v četrtfinale napredovala tudi Poljakinja Agnieszka Radwanska, tretja nosilka.
V moški konkurenci je švicarski teniški virtuoz iz Ba-sla Roger Federer na osrednjem igrišču s 7:6 (1), 6:1, 4:6, 6:3 premagal Belgijca Xavierja Malissa.
KOLESARSTVO - Tour
Cavendish osvojil šprint
BRUSELJ - Mark Cavendish (Sky) je zmagovalec druge večinoma ravninske etape dirke po Franciji, ki se je končala v belgijskem Tournaiju ter je bila pisana na kožo predvsem sprin-terjem. Britanec se je najbolje znašel v skupinskem ciljnem sprin-tu, ko je tik pred ciljem prehitel Nemca Andrea Greipla (Lotto Belisol) in dobil 207 km dolgo etapo, ki je peljala kolesarje od krajev Vise do Tournaija.
Po tridesetih kilometrih etape so bili v begu Anthony Roux (FDJ-BigMat), Christophe Kern (Europcar) in Michael Morkov (Saxo Bank-Tinkoff Bank). Trojica je imela največ sedem minut prednosti pred glavnino na čelu katere so bili kolesarji ekip Argos-Shimano, Lotto-Belisol in Orica-GreenEdge. Sto kilometrov do cilja so imeli ubežniki še pet minut prednosti pred glavnino, a so jih kmalu ujeli. Trinajst kilometrov do cilja je bil tempo na čelu glavnine izredno hiter, glavnina je ostala skupaj tudi pet kilometrov do cilja. Sledil je ciljni šprint, v katerem je svojo 21. etapno zmago na Touru in prvo letošnjo dosegel Cavendish, kljub temu, da je ob koncu ostal brez pomoči moštvenih kolegov. Tour se zdaj seli iz Belgije v Francijo.
Skupno: 1 Cancellara (Švi) 10.02:31; 2. Wiggins (VBr) +0:07; 3. Chavanel (Fra); 4. van Garderen (ZDA) 0:10; 5. Boas-son Hagen(Nor) 0:11; 6. Menčov (Rus) 0:13; 7. Gilbert (Bel); 8. Evans (Avs) 0:17; 9. Nibali (Ita) 0:18; 10. Hesjedal (Kan) o:18; 14. Brajkovič (Slo) 0:22 ..; 99. Koren (Slo) 2:29; 118. Božič (Slo/) 2:45; 166. Bole (Slo) 4:33.
KOŠARKA - Euro 2013 v Sloveniji
»Ne« Novega mesta, Maribor želi »popust«
NOVO MESTO - Katera mesta bodo sploh gostila evropsko prvenstvo 2013 v Sloveniji postaja iz dneva v dan vse bolj zagonetno vprašanje. Novo mesto ga ne bo. Novomeški župan Alojzij Muhič je sporočil, da občini do zastavljenega roka ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je bil pogoj za državno sofinanciranje gradnje dvorane v Portovalu. Brez državne pomoči v višini 2,5 milijona evrov pa se občina gradnje, ki naj bi po zadnjih ocenah stala deset milijonov, ne namerava lotiti. Župan je o odpovedi že obvestil Košarkarsko zvezo Slovenije.
Podžupan Mestne občine Maribor Milan Mikl pa je včeraj ponovil, da je Maribor pripravljen gostiti evropsko prvenstvo v košarki leta 2013, vendar v proračunu nima sredstev za plačilo kotizacije košarkarski zvezi. Tekmovanje bi izvedli v Dvorani Tabor, ki jo morajo še obnoviti in pri tem računajo na pomoč države. Dvorana bi po trenutnih načrtih imela 3200 sedežev. «V kolikor se bo Fiba odločila, da je to zadostno število sedežev in da to omogoča izvedbo, je Dvorana Ta-
bor zagotovo primerna za evropsko prvenstvo. 5000 sedežev ta trenutek zagotovo ne moremo zagotoviti, vsaj ne s temi sredstvi, ki jih zdaj na nek način lahko pričakujemo od države,» je pojasnil podžupan.
IMA KLOP - Selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Maljko-vic je od danes naprej tudi uradno trener zagrebške Cedevite. Šestdesetletni Malj-kovic bo tako vodil Cedevito v prvi evro-ligaški sezoni v zgodovini kluba. Z Jugo-plastiko je osvojil dva evropska naslova (1989, 1990), prvak pa je bil tudi z Limo-gesom (1993) in Panathinaikosom (1996).
HITRA BAKLA? - Med nosilci olimpijske bakle, ki se počasi približuje Londonu, kjer bodo z njo 27. julija prižgali olimpijski ogenj, bo tudi voznik formule 1 Lewis Hamilton.
BOKS - Svetovni boksarski prvak težke kategorije Vitalij Kličko bo naslov po verziji WBC branil 8. septembra, dvoboj pa bo prvič gostila Moskva. Nasprotnik 40-letnega Ukrajinca bo nemški težkoka-tegornik Manuel Charr iz Kolna.
/
ŠPORT
Torek, 3. julija 2012 1 5
TENIS - Napredovanje v D1 -ligo
Ekipa Gaja začela novo pot navzgor
Ekipa do 14 let izgubila v deželnem finalu v Vidmu
Konec tedna je bil za teniški odsek padriško-gropajske Gaje resnično »vroč«, razplet pa sprejemajo z mešanimi občutki. Medtem ko je ženska članska ekipa dosegla napredovanje v D1-ligo, je igralkam do 14 let spodletel ju-riš na deželni naslov te starostne kategorije.
Članice so za preboj v višjo ligo morale premagati ekipo Ace 98 Campolongo. To jim je v nedeljo na Padričah tudi uspelo, pa čeprav morda manj gladko kot bi lahko. Medtem ko je letos v ligi nepre-magana 16-letna Jessica Varglien z dvojnim 6:1 gladko premagala svojo nasprotnico Olivo, je dve leti mlajša Nicole Puggiotto predala dvoboj z veteranko Lopez. Poraz je bil še posebej boleč, če vemo, da
Ekipa Gaje, ki je nastopila v D2-ligi
slosport.org
je Nicole začela zelo dobro, gladko osvojila prvi set (6:2), v drugem pa že vodila s 5:1. Tedaj je nepopusltjiva nasprotnica, ki je kljub 40 letom starosti veliko tekala, osvojila tri igre zaporedoma, v deseti igri pa je Nicole vendarle imela na voljo dve match-žogi, vendar ju je zapravila in igro izgubila (5:5), nato pa zaradi slabosti predala dvoboj. Tako je morala v ofločilni igri dvojic stopiti na igrišče ka-petanka Cirila Devetti, ki je skupaj z Varljenovo s 6:1, 6:1 gladko premagala dvojico Campologna Sirch in Parelli. S to zmago se je torej uspešno končala sezona, v kateri pa le niso bili doseženi vsi cilji, kajti prevečkrat se je zgodilo, da je morala ekipo iz zagate reševati veteranka Devetti.
Kakorkoli že, Gaje je po odpovedi igranju v visokih državnih ligah, ko je bila njena zastavonoša Paola Cigui,
vendarle začela pot navzgor, iz najnižje pa se je preselila v višjo deželno ligo.
Dan prej so igralke kategorije under 14 v deželnem finalu potegnile krajši konec proti ekipi Citta' di Udine. Finale je bil na cementi podlagi, na kateri igralke Gaje igrajo le poredkoma. Alessia Puggiotto je kljub temu z gladkim 6:2, 6:2 premagala Cimadorjevo, dve leti mlajša Lara Betocchi (ki je nadomestila Nicole Puggiotto) pa je s 6:1, 6:2 klonila pred eno najboljših štirinajstletnic v deželi Paludettijevo. Gostiteljice so zmagale tudi v igri dovjic (6:4, 6:1 proti Nicole Puggiotto in Lari Betocchi). Kljub porazu so se igralke Gaje uvrstile v meddeželno fazo. Letos torej ne bodo deželne prvakinje, teoretsko pa so lahko še vedno državne.
NOGOMET
Kras najel
izkušenega Pastrella
Kras Repen ima izkušenega zveznega igralca, ki sicer ne prihaja od letošnje garniture Triestine. Rdeče-beli dres bo v prihodnji sezoni oblekel Stefano Pastrel-lo (letnik 1984). 178 centimetrov visoki zvezni igralec, doma iz Padove, je v zadnji sezoni igral pri ekipi Real Vicenza, ki je kot Kras napredovala v D-li-go. Pred tem je Pastrello igral v glavnem v D- in C2-ligi. V sezoni 2002/03 je eno tekmo odigral celo pri Ancelottijevem Milanu v A-ligi. Nato je igralec iz Veneta igral pri Martini v C1-ligi, Portosummaghi, Mo-dici in Poggibonsiju v C2-ligi in še pri Esteju ter San Paolu iz Padove v D-ligi.
»S tem prihodom še nismo končali svoje kupoprodajne borze, saj iščemo še kako okrepitev,« nam je sporočil predsednik Krasa Goran Kocman (na sliki).
prej do novice
www.primorski.eu *
JADRANJE
Zuliani, Osualdini in Ferletti na DP
Klub Pietas Julia je v Seslja-nu organiziral Pokal Alex Moc-cia, drugo consko selekcijo za optimiste juniorese, tekmovali pa so tudi kadeti. Razmere za jadranje niso bile dobre, vetra ni bilo (manj kot 5 vozlov), vročina pa nad 30 stopinj.
Med junioresi je bil najboljši rezultat za Sireno dosegel Max Zuliani na 12. mestu, na 16. mesto pa se je uvrstil tekmovalec Čupe Samuele Ferletti. Za njim sta se uvrstila še Pietro Osualdini na 18. mestu in Peter Marzo Magno (oba TPK Sirena) na 20. mestu., Rubem Lenisa pa je bil 63. Ostale uvrstitve JK Čupa: Jakob Podveršič 43., Giulio Mic-helus 46., Luka Paljk 51. podlagi seštevka dveh regat so se Zulia-ni, Ferletti in Osualdini tudi uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v Cagliariju. Tja bosta odpotovala tudi člana JK Čupa Luca Carciotti in Sebastian Cetul, ki sta si pravico do nastopa na DP priborila že na državnih selekcijah, v teh dneh pa v Lignanu nastopata na evropskem prvenstvu.
Med kadeti je bila od tekmovalcev naših društev najboljša Giorgia Sinigoi (JK Čupa), ki je bila prva med deklicami. Z njenim nastopom je bil trener Max Aicardi zelo zadovoljen. Francesco Ferletti je bil 10., Jan Pernarčič 11., Nina Benedetti 12., Caterina Sedmak 19., Sara Petrič 46., Elena Lo Cascio pa 60. Od Sirene je bil najboljši Ti-nej Sterni na 7. mestu, takoj za njim pa se je uvrstila Elisa Man-zi n(oba letnika 2002). Leonardo Glavina je niti po enem letu jadranja pristal na 18. mestu, Sara Zupin pa na 27.
Trener Sirene Robert De Lucia: »Kljub težkim pogojem smo se dobro odrezali, sedaj nas čaka pot v Cervio samo s kadeti.«
KOŠARKA - 12 ur košarke v Štandrežu
Najmlajši so nastopili v dopoldanskih urah
Pravi košarkarski praznik. Tako bi lahko opisali prvo izvedbo turnirja »12 ur košarke«, ki ga je ŠZ Dom, s pomočjo KD Oton Zupančič in podporo Fundacije Goriške Hranilnice ter podjetja Mark priredilo v soboto na igrišču doma Andreja Budala v Štandrežu.
Glavni akterji košarkarskega jutra so bili otroci, ki so se med seboj spopadli na številnih srečanjih. Ob košarkarskih tekmah pa so bile na vrsti tudi nagradne igre v prostih metih in polaganju, na katerih so zmagovalci in polfinalisti zmagali tako enogastro-nomske nagrade kot tudi darila, ki sta jih ponudili trgovini Yoyo in K2 Sport. Spektakularno je bilo tekmovanje v prostih metih med najmlajšimi, na katerem si je prvo nagrado med dvaindvajsetimi tekmovalci zaslužil igralec Ardite Paolo Cossi.
Košarkarski praznik se je nato nadaljeval s tekmo za društvene odbornike in delavce za šankom (zmagal je Matej Zavadlav po izenačenem finalu z Andrejem Vremcem), preden so stopili v ospredje igralci U17 Brega, Doma, Ardite, Cervignana in ekipe AIBI iz Foljana. Tekmovanje v prostih me-
bumbaca
tih med mladinici je nato osvojil do-movec Mauro Antonello, med člani pa je slavil bivši steber Doma Livio Se-molič. Za pravo poslastico pa so poskrbela dekleta Athletisma in ekipe AIBI iz Foljana, ki so tudi po zelo lepi tekmi zasluženo slavile. Izenačena je bila tudi zaključna tekma članov med Domom in Ardito, ki so jo osvojili prireditelji turnirja. Sledilo je še tekmovanje za člane in za prijatelje v metu za tri točke, ki ga je osvojil član Ardite Gabriele Pais in si tako prislužil salamo, v tekmovanju v metu iz sredine igrišča pa sta si vratovino razdelila do-movca David Abrami in Albert Von-cina. S tem tekmovanjem se je zaključil tudi športni del turnirja, večer pa se je nadaljeval ob balkanskih notah skupine Radio Zastava.
Za uspešno izvedbo turnirja gre posebna zahvala vsem društvenim odbornikom in odbornicam, prijateljem in sodnikom, ki so se neprestano trudili na igrišču in v kiosku. Posebna zahvala pa gre Petru, Eribertu in Sergiu, ki so ves čas skrbeli za pripravo odličnega mesa na žaru in nadzorovali delovanje kioska. (av)
ODBOJKA
Na trofeji dežel tudi tri igralci Olympie
Od danes do 8. julija bo v kraju Abano Terme Trofeja dežel za odbojkarske reprezentance fantov do 16 let in deklet do 15 let. Medtem ko v ženski konkurenci ne bo barve FJK branila nobena igralka slovenskih društev v Italiji, je v moški izbrani vrsti cela vrsta odbojkarjev goriškega Športnega združenja Olympia. To so tolkača Matija Corsi in Jernej Terpin ter podajalec Samuel Princi, vsi trije pa so tudi člani standardne postave reprezentance. Poleg njiju imata status rezerve libero Štefan Čavdek in center Davide Cobello. Za Olympio, ki si je v zadnjih sezonah zelo prizadevala za okrepitev dela na mladinskem področju, je seveda to lepo zadoščenje. V reprezentanci FJK, ki jo vodi Antonio Casarin, so tudi nekateri igralci drugih klubov, ki so letos branili barve Olympie v deželni D-ligi.
Letošnja reprezentanca si je za cilj zadala izboljšanje lanskega 11. mesta, ambicije so torej precejšnje, če vemo, da je bila FJK v preteklih letih vedno na začelju lestvice. V prvi kvalifikacijski fazi se bo FJK pomerila z reprezentancama Emilije Roma-gne in Kampanije. Na turnirju bodo uvedli tudi zanimivo didaktično novost. Igralci, ki se bodo na servisu opredelili za servis v skoku, bodo lahko v primeru napake servis ponovili (kot teniški igralci), vendar bodo morali obvezno vnovič servirati v skoku, če bo njihova ekipa dosegla točko pa nadaljnje ponovitve zgrešenega servisa ne bodo možne.
ATLETIKA
F. Ruzzier najstarejši prvak FJK
Pravi športni praznik
Fabio Ruzzier je po dveh letih na goriških Rojcah spet osvojil naslov deželnega članskega prvaka v hitri hoji na
10 km. V izjemno težkih vremenskih razmerah (temperatura do 35 stopinj) je dosegel čas 51:17,29. Na drugo mesto se je uvrstil 30 let mlajši Videmčan Filippo Driussi, ki je zaostal 31 sekund, medtem ko je tretji, osemnajstletni Andrea Melis, imel več kot krog zaostanka.
Z novim naslovom je Ruzzier z 59 leti in 5 meseci postal najstarejši članski deželni prvak vseh atletskih disciplin. To je bil sicer njegov že 12. naslov FJK, od teh 11. na stezi - prvega je leta 1983 osvojil v Vidmu na cesti. Pred poldrugim mesecem pa je na svetovnem pokalu za člane v ruskem Saransku postal najstarejši udeleženec tekem pod okriljem Mednarodne Atletske Zveze IAAF.
SKOKI V VODO
Še dve 7. mesti za Carciottijevo
V nadaljevanju državnega prvenstva po kategorijah v skokih v vodo je Sofia Carciotti, članica društva Trieste Tuffi, s trimetrske in metrske deske osvojila dve 7. mesti med mladinkami. Deska ni njena paradna disciplina, nastopila je predvsem zaradi točk za društveno lestvico, na kateri je njen klub zasedel prvo mesto. Carcoittijeva, ki je v petek osvojila s stolpa bronasto kolajno, se zdaj mudi na reprezentančnih pripravah v Co-senzi, kjer bo konec tedna tudi državno člansko poletno prvenstvo. Na zimskem prvenstvu je bila četrta.
UMETNOSTNO KOTALKANJE
V Trstu DP solo dance, nastopa tudi Sara Tence
V	športni palači na Čarbolah v Trstu bo od jutri do nedelje državno prvenstvo solo dance v umetnostnem kotalkanju. Nastopilo bo skupno 380 tekmovalk, od teh jih je 88 iz naše dežele in 22 iz trsta. Med njimi je tudi članica Poleta Sara Tence, sicer deželna prvakinja.
Umrl Beno Hvala
V	80. letu starosti je umrl Beno Hvala, novinar, producent in režiser mnogih športnih prenosov z velikih tekmovanj in olimpijskih iger. Bil je tudi prvi režiser slovenskega športnega prenosa za Evrovizijo, Planico 1960. Tudi pri nas je zadnja leta navduševal učence in dijake s športno-filmskimi matinejami, v katere je vključil številne dokumentarne filme in risanke iz sveta športa nekoč in danes.
□ Obvestila
ŠD KONTOVEL obvešča da bo tradicionalna RIBADA danes 3. julija od 19.30 dalje na igrišču na Kontovelu. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. ZSŠDI sporoča, da urada v Trstu in Gorici od 2. julija delujeta po poletnem urniku od 8.00 do 14.00.
AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek 10. julija 2012 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, Prvomajska ulica 120/a.
1 6 Torek, 3. julija 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6

močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
A
1010
^¡LIv 9/1°3
K0BENHAVN
13/23 O
<	woBERLIN
«14/25
A
2	DUN
& LJU £
VARŠAVA
O 19/35
O KIJEV
16/28
DUNAJ 20/35 O
LJUBLJANA
16/34
BEOGRAD
° 26/36
SKOPJE O
18/34
v
• V
O SOFIJA
17/32
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^Nad Severno Italijo se še vedno zadržuje fronta. Danes bodo še prisotni dokaj topli in nestanovitni južni tokovi. Jutri se bo nad Irsko poglobilo ciklonsko območje, zaradi česar se bodo nad <i deželo cel teden zadrževali ^ jugozahodni ^ rT>S^i tokovi.
Nad jugovzhodnim delom Evrope je šibko območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se zadržuje nad zahodnimi Alpami. Od juga priteka k nam v višinah zelo topel in razmeroma suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57
Dolžina dneva 15.36
'"lunine mene ^
Luna vzide ob 20.35 in zatone „ ob 4.56
BIOPROGNOZA Sredi dneva in popoldne pa bo po nižinah počutje poslabšala soparnost. Pri vremensko občutljivih se bodo pojavljale značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski zanki se bodo okrepili. Priporočamo večjo previdnost.
rchz^
MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 27 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.02 najnižje -75 cm, ob 11.58 najvišje 36 cm, ob 17.11
najnižje -8 cm, ob 22.43 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.41 najnižje -73 cm, ob 12.40 najvišje 39 cm, ob 18.01 najnižje -8 cm, ob 23.23 najvišje 43 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m...........27
1000 m ..........23
1500 m ..........18
OC
2000 m ..........15
2500 m ..........12
2864 m ..........10
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 10 in v visokogorju 11.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan mm, sneg
fjlAJUUi.l
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
20/30
0
CELOVEC O 17/26
TOLMEČ O
19/31
TRBIŽ O
16/26
O 13/22 KRANJSKA G.
KRANJSK
S
O 18/26
S. GRADEC
O <
TRŽIČ 1
21/28
O
KRANJ
O
LJUBLJANA
19/30
POSTOJNA
O 17/28
KOČEVJE
REKA 22/29
CELJE 20/29 O
MARIBOR
0 21/29
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 21/32
N. MESTO 20/31 , O
ZAGREB 23/33 O
É
NAPOVED ZA DANES
Ponoči bodo predvsem v gorah možne posamezne nevihte, ponekod tudi močnejše. Čez dan bo ob morju povečini jasno, v nižini zmerno oblačno in soparno, v gorah bo spremenljivo vreme, občasno se bo zjasnilo vendar bodo možne tudi nevihte, ki bi ponekod lahko prešle tudi ^v nižino. Pihal bo lahek veter.
Danes in jutri bo večinoma sončno. V popoldanskem času bo v notranjosti Slovenije nastalo nekaj vročinskih neviht, ki bodo jutri nekoliko pogostejše in se bodo lahko zavlekle tudi v noč na sredo. Najnižje jutranje temperature bodo od 18 do 23, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 15, najvišje dnevne danes od 32 do 37, jutri pa od 30 do 35 stopinj C.
O
GRADEC
18/26
O 17/25
S. GRADEC
CELJE 27/20 O
MARIBOR 019/27
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 21/30
O
LJUBLJANA
19/28
POSTOJNA
O 16/28
KOČEVJE
N°
REKA 21/31
N. MESTO 20/28 O
ZAGREB 22/30 O
K
(NAPOVED ZAJUTRI
V nižini in ob morju bo jasno. V nižini bo čez dan še vroče in soparno, ob morju pa bo pihal lahen veter. V gorah bo zjutraj jasno z možnimi popoldanskimi nevihtami, večja verjetnost neviht v Karniji in na prehodu v Cadore.
Jutri in v četrtek bo večinoma sončno. Predvsem popoldne bodo nastale posamezne nevihte. Še bo dokaj vroče in tudi soparno.
ZDA - Po hudi neurjih, ki so terjala najmanj 14 življenj
Tri miljone ljudi ostalo
več dni brez električne energije
NEW YORK - Okrog tri milijone ljudi v ZDA je bilo v nedeljo še vedno brez elektrike, potem ko so območje od Ohia na zahodu do prestolnice Washington na vzhodu ZDA v petek prizadela huda neurja, ki so terjala najmanj 14 življenj. Veter je podiral drevesa in daljnovode.V Virginiji je umrlo šest ljudi, v New Jerseyju in Mary-landu po dva, v Ohiu, Kentuckyju in prestolnici Washington pa je umrla po ena oseba. Večina žrtev je umrla, ker so se na njihove avtomobile oziroma hiše podrla drevesa.
Neurja, ki so 800 kilometrov dolg pas severovzhodnega dela ZDA prizadela v petek zvečer, je spremljal veter z orkansko močjo. Neurja so izbruhnila brez opozorila, zato so bile posledice še hujše.
V nedeljo je bilo brez elektrike še vedno 730.000 odjemalcev v zvezni državi Virginija, 700.000 v Ohiu, 650.000 v Marylandu, pol milijona v Zahodni Virginiji in 133.000 v New Jerseyju. Težave imajo tudi v Illinoi-su, kjer je bilo v soboto brez elektrike 210.000 odjemalcev, in Indiani, kjer jih je bilo 135.000
Izredne razmere so razglasili v Marylandu, Ohiu, Virginiji, Zahodni Virginiji in prestolnici Washington. Škoda na električnem omrežju Ohia, Virginije in Marylanda pa je označena za »katastrofalno«.
Na železniški postaji v kraju Prince v Zahodni Virginiji je na vlaku, ki je bil na poti iz New Yorka v Chicago, obtičalo več kot 230 ljudi. Padla drevesa so v petek ponoči okrog 23. ure po krajevnem času blokirala progo pred in za vlakom in podjetje Amtrak je šele v soboto zvečer poskrbelo za dovolj avtobusov, da so potnike odpeljali naprej.
Ljudje so brez elektrike v najslabšem možnem času, saj se temperature na prizadetih območjih bližajo 40 stopinjam Celzija, občutek vročine pa je še večji zaradi visoke vlage. Elektro podjetja v prizadetih državah dobivajo na pomoč ekipe iz drugih ameriških zveznih držav, vendar
električno omrežje ne bo povsem popravljeno še nekaj dni.
Prizadeti prebivalci se zatekajo v javne zgradbe, kot so knjižnice in ki-nodvorane, kjer se hladijo in si polnijo telefone ter druge naprave. Bencinske črpalke brez elektrike ne delujejo, mrtvi so tudi semaforji.
Danes bo zaradi tega veliko ljudje ostalo kar doma in začelo prezgodaj praznovati nacionalni praznik, dan neodvisnosti, ki je dela prost dan.
V državah New Jersey in Zahodna Virginija, ki sta bili najbolj prizadeti, so mobilizirali tudi nacionalno gardo. V nedeljo so neurja izbruhnila v Severni Karolini in na zahodu države so umrle tri osebe. Na 77-letnega
moškega se je podrl skedenj, moškega in žensko pa je ubilo drevo, ki je padlo na njun voziček za golf.
Vzhodni del ZDA se sicer še naprej kuha v rekordni vročini. V Atlanti so namerili 41 stopinj Celzija, v Nash-villeu pa 40. Vroče je tudi v New Yor-ku, kjer so v nedeljo propadla pogajanja med sindikatom 8500 delavcev pri elektro podjetju ConEd in vodstvom in začela se je mehka stavka.
Za zdaj mesto z osmimi milijoni prebivalcev še ni doživelo večjih težav z oskrbo z električno energijo, a če se bo stavka nadaljevala, se obetajo izredne razmere, saj bo vroče do konca tedna. Pogajanja se bodo nadaljevala danes. (STA)
SYDNEY - V brk krizi in pomanjkanju
Steklenica avstralskega vina za 134.000 evrov
SYDNEY - Avstralski proizvajalec vin Penfolds je minuli konec tedna na trgu ponudil vino, shranjeno v zapečatenih, ročno izdelanih 0,75-litrskih steklenih ampulah. Za eno bo treba odšteti 168.000 avstralskih dolarjev (134.400 evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Penfolds predstavlja vino cabernet sauvignon letnik 2004 kot »resnično nepozabno in čutno izkušnjo«. Na voljo je le ducat steklenic, Penfolds pa pričakuje, da bodo zaloge hitro pošle.
Da bi upravičili ceno steklenice, ki stane toliko kot porsche boxster, Penfolds obljublja strokovno pomoč pri nalivanju vina. Višji menedžer bo prišel kamor koli na svetu in steklenico odprl s posebej oblikovanim srebrnim odpiračem, obljubljajo pri proizvajalcu.
V Franciji v avtomobilih obvezen tudi alkotest
PARIZ- Poleg varnostnega trikotnika in prve pomoči morajo imeti vozniki v Franciji od včeraj v avtomobilih tudi lasten test za preizkus alkoholizirano-sti. Hitri alkotesti v vsakem prtljažniku naj bi pripomogli k večji varnosti na francoskih cestah, na katerih je prav alkohol kriv za kar tretjino nesreč s smrtnim izi-dom.Cilj novega pravila je, da vozniki, ki pred vožnjo kaj popijejo, s hitrim testom sami preizkusijo, ali so sposobni za vožnjo ali ne. Nova obvezna oprema velja od danes za vse voznike avtomobilov in motorjev v Franciji, tudi za tuje obiskovalce, globe pa bodo začeli policisti zaračunavati šele z novembrom.
Mnenja glede novega pravila so sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa različna. Mnogi menijo, da bo večina pivcev alkohola sedla za volan ne glede na to, kaj bo pokazal test, oziroma testa sploh ne bo uporabila. Medtem ko je z zakonom določena meja v Franciji 0,5 promila alkohola v krvi, ima kar 80 odstotkov tistih, ki zaradi alkohola povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, v krvi v povprečju 1,2 promila alkohola. To pomeni, da so vozili, čeprav je bilo tudi brez testa očitno, da so popili preveč.
Krokodil za Guinnesovo knjigo rekordov
MANILA - Guinnessova knjiga rekordov je potrdila, da je ogromni krokodil, ki naj bi bil odgovoren za več smrtonosnih napadov na jugu Filipinov, največja žival te vrste v ujetništvu na svetu.Morski krokodil Lolong v dolžino meri 6,17 metra in tehta več kot tono.
Ujeli so ga novembra lani v kraju Bunawan v pokrajini Agusan del Sur, ki ga od takrat obiskujejo množice turistov. V kraju s 37.000 prebivalci so ob novici, da bo krokodil vpisan v knjigo rekordov, pripravili veliko praznovanje, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Zaradi komarjev policija prijela 53 ljudi
KOLOMBO - Šrilanška policija je prijela 53 ljudi, ker niso odstranili stoječih voda in drugih površin, kjer se množijo komarji. Šrilanka namreč skuša preprečiti mrzlico denga, s katero se je v letošnjem letu okužilo že več tisoč ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija agencija AP. Policija, vojska in zdravstveni uslužbenci so v nedeljo v prestolnici Kolombo preiskali 11.500 stanovanj, je povedal predstavnik policije Ajith Rohana. Aretiranim, ki niso počistili bližnje okolice, grozita denarna kazen in do šest mesecev zapora.
Zaradi mrzlice denga je letos v Šrilanki umrlo že 74 ljudi, okužilo pa se jih je 15.000. Zdravstveni uslužbenci pravijo, da se je število obolelih povečalo zaradi neprevidnosti stanovalcev pri čiščenju in odstranjevanju površin, kjer se množijo komarji.