Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skuta j te imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcevv Ameriki.
Telephone: CHeUea 3-1242
u nui VEČ KOT
2WA DAN DOBI? ATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (liiiH mM mM) ta mollwi).
:: Citajte, kar Vas riniirtl «1 }
q—m U*tt*T Hfptfhrr 25tk, l»4« ut the v—i Office a* New V«rk, N. J, under Act «f Cmmetcm March »rd, 187».
No. 254 — Stev. 254
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 30, 1941 -TOREK, 30. DECEMBRA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XL1X.
SPLOSNA OFENZIVA V SRBLII
NEMCI SE UMIKAJO PROTI BEOGRADU. GEN. MIHAJLLOVIC SKUŠA OBKOLITI UMIKAJOČO ARMADO. — ČRNOGORSKI CETNIKI PODIJO ITALJANE
Vojaški krogi v Ankari poročajo, da je stfbsba armada pričela splošno ofenzivo v o-sednji, jugovzhodtii in za patini Si^biji in se Nemci umikajo proti Beogradu. ••
V I s ta i vbu l in Ankaro so včeraj prišla, poročila, ki potrjujejo, da so se Nemci že popolnoma umaknili iz osrednje in ju«ozapadne Srbije.
General Draža Mihajlovič je s svojimi čet ni ki in redno armado prieei «trategičuo olbko-Ijevanje, da Nenioeni oti reže umik, ali pa pu>te vojni muter jal in ilrujre zaloge.
Po 'zadnjih poročil h je 'Kil
Hitlerju preti nevarnost
Vse kaže, da bo v Nemdiji nastala vojaška diktatura. — Armada ni zadovoljna, ker je Hitler proti njih volji napadel Rusijo.
Preko Londona prihajajo v ~	'
dal, so <ra okušali zvrniti v jarek in voditi uolitiko sami.
To je bilo letči 1934. Od tedaj naprej je Hitlerjeva moč naglo ra>tla. ITinoril je Erne-sta Roelmia, šefa scneralnega štaflm njegovih lastnih črno-srajčnikov. Te«aj je annada črnosrnjčnikov prešla v rajhjs-wehr. In tedaj je Hitler .še odložil svoj Obračun s častniki ra jhswehra.
Sedaj pa jo vojna. Hitler je inofjrxV prav mislil fdede Poljske, llolandske. Belgije, Fran-eije, Oehofclovatflte, Jugoslavije in <»rške in o demokratskih državah. In t m [1 ni mo«rel sla-bo računati, kajti Nemčija je bila pripravljena, druge države pa ne.
Danes pa je dhigače. Hitler je 11. pr. proti ijasvetu svojih generalov pričel Ko j no z Hu^i-jo. Tn pri tem s* je vračunal.
Z ruskega bojišča
Rusi nadaljujejo ofenzivo. <— Italijanske čete nimajo več poguma, da bi se še bojevali. — Slabo oblečeni Lahi se predajajo z nabitimi puškami.
Si nočno rusko poročilo pravi. * otenzivn tunini ju je in da
yo It us i i. a več krajih prebili vtvo n< n. ko obraiObno črto ter zopet zavzeli več vasi in tr-,gov.
"Sovražnik je imel težke izgube,"' pravi ruski informacijski uiad.
Včeraj so ]>o do!«?i odsotnosti zopet napadali tudi nemški aeroplani in v zračnem boju so Nemci izgubili tero-t planov, Rusi pa 6.
Moskovska radio postaja na y.nanja, da. sta Moskva in Toda, ki se nahaja 100 milj južno tod 'Moskve, i-zven neposredne nevarnosti, ker so bili Nemci potisnjeni daleč proti zapadu.
Nemci se še vedno drže pri •Možaisku, 57 milj zapadno od Moskve, toda se ne IkhIo mori) dolgo držati, ker so Rusi že dosegli več uspehov severno in •južno od mesta. Po zadnjih iv>-fročilih so se Nemci že .pričeli ^unikati od MrrŽaiska in Mal«-jaroslaveon, f>5 milj jugozapa-
dno od *Mns*lrre.*" ' '
Pri Kalininu, severozapadno
od Moskve, so Rusi zajeli glavni stan nekega nemškega in-fanterijskega polka. Nemoi *o 'bili ponoči presenečeni ni so pričeli bežati v nočnih Oblekah, toda Rusi so jih post Telili s .-trojmeami.
Poročevalec " Izvestja'' pravi, tla je neka nemčka divizija v 'bližini pričela močan protinapad, ki pa je bil odbit. Nemška divizija je i zguibila 1500 mož, ne da bi pridoibiLa le eno l>ed zemlje.
List 4 * Pravda" poroča, da Italjani na južni fronti igrajo £elo žalostno vlogo. Italjani, ki jih vodijo laški častniki, se v velikem številu predajajo z nabitimi puškami. Mnogi pa nimajo sukenj in so obrnjeni s plahtami. V šestih dnevih je bilo ubitih 800 Ftaljanov; v neki drugi ibitki sta bila uničena dva bataljoua in Rusi so zas'e-dli 106 vasi.
ANGLEŽI NAPADLI NORVEŠKO
Angleži so v nedeljo z morja, «j suhega in iz zraka napadli norveške ofbrežne kraje in so u-ničili dve nemški ga mizi ji. Potopili so 9 nemških ladij in velike naprave in vjelt Nemcev in 9 norveških Qui s lingo v.
Angleški vojaki so se izkrcali na dveh majhnih norveških otokih op zagrinjalom dima in hmlim artilerijskim ognjem z .bojnrb ladij in bombardiranjem iz iznaka. Bombniki so ibombadirali velifko nemško letališče 100 milj daleč od obrežja.
Bohinja bo izvedela o vojni
Japonski ministrski predsednik general Ritieki Tojo je odletel k velikemu templu v Ise, 25Q milj jugozaipadno od /Tokia, da sporoči sončni ibogi-iiji Amaterju o Mi Kami, da t«'e je pričela vojua in da jo £rosi za zmago.
T I • I • v. »
Lahi kričijo:
"Rim nazaj!"
Londonski list " People" pravi, da so se po vseh velikih italjan&ih mestih pojavili veliki plakati, ki imajo napise: "Pozabimo Tunizijo, Korziko in Nico — skušajmo dobiti na-7s\ j Sicilijo, Napol j in Rim!"
To kaže. da se je mišljenje ital janskega naroda po celi deželi obrnilo proti Nemcem.
Heinrieh Himnder, načelnik nemškega Gestapa osefono vodi preiskavo vanja v Italiji.
Mussolini iztreblja "komuniste"
Brni to Mussolini je včeraj izdal ukaz, da morajo biti čimprej uničeni dalmatinski "komunisti", ker vedno vprizarja-jo velike nemire.
To povelje je iMusotini dal generalu Arnbrosk), ki je prijel lk Mnssolmijn, da mn ipo'o-ča o položaju v Dalmaciji, kjer poveljuje drugi italjanski armadi.
Preko Londona prihajajo v ~ Washington zanesljiva poročila, ki pravijo, da ho kmalu |>o Novem letu, mogoče v pričet-,ku pomladi, Adolf Hitler strmoglavi jt-n in da ho v Nemčiji .vpeljano vojaško diktatorstvo.
Na vsak način so uiplomat-jski progi poti utisoni, da ravno sedaj v Nemčiji nekaj vre, inosoče ker so j»riš!i častniki do prepričanja, da je njegovo »vodstvo napačno in da vodi »Hitler Nemčijo v ]> rep; i ti, ali pa iz kaki'ga drugesja vzroka.
Taka poročila >*o pričela 1 prihajati v Washington kmalu I zatem, ko so se nemške armade pričele ^nmikati v Rusiji. Nemški častniki namreč nis.i bili zadovoljni s tem, kaj se irodi na ruski fronti in pripisujejo veliko krivdo Hitlerju za vse poraze.
Nato pa je Hitler še txlslo-vil feldmaršala Walterja von Bra nebi tscJia kot vrnovnegJl poveljnika nemAkih armad in
MMtt pi*4*v««4 stvo.
To so bila uradna poročila, med njimi tudi pt>roči!o, tla je von Brauehitsfh zaradi "srčne hžbe" sam odstopil. Temu po ročilu pa ni nI kdo verjel.
Sedaj pa f»o skrivnih potih prihajajo poročila t> notranjem položaju v Nemčiji. Po (eli poročilih morajo nemške armade v Rusiji prenašati stra hovite muke in veliko trpljenje in jih pri tem £e podijo nazaj mnogo močnejše ruske armade. Nekaj teli poročil je bilo celo poslanih po radio postaji v Berlinu v angleškem .Jeziku. Nevtralni obiskovalci v Berlinu pa tudi pripovedujejo, da so jim isto ]>ovedali nekateri nemški generali, ki sicer neradi govore o takih stvareh.
Tako se po Berlinu tajno govori, da nekdo zelo slatho votli nemške-zadeve in ta "nekdo" ni nikdo drusi kot Hitler. Seveda njegovega imena nikdo ne izgovori.
Pri vsem tem pa nikdo v Berlinu no misli, dn je Nemčija v neposredni nevarnosti in da se '1k> zrušila ali pa bo prišlo do državljanske vojne. Mnenje pa je, da bodo generali Hitlerja strmoglavili, nikdo pa -i ne more razlagati, zakaj take vesti prihajajo v javnost. Nekateri domnevajo, da. bo treba odstraniti "(blazneža.", ki je ves svet vrgel v največjo in najkmtejšo vojno.
Vi stiki i h ičastnikom Hitler ni bil nikdar po všeč i, toda sprejeli so ga za svoje orodje saj začasno, ker so ž njim hoteli doseči močan vojaški stroj, katerega jim je tudi dal. Dal jim je vse, k a so od njega zahtevali. Kako rli i t ro pa jim je vse
Poročila z Iztoka
Amerikanci, ki so prideljeni kitajski armadi, so uničili 36 japonskih letal. — Nizozemske podmornice zelo aktivne. — Japonci zavzeli Ipoh.
nerali, da morajo vso -zadevo vzeti v svojo roko, toda prej morajo strmoglaviti Hitlerja.
Za zaveznike v Aziji ne kaže nič posebno dobro. Japonci so včeraj l>om,bardirali vhod v pristanišče Misnilc, najbrže v namenu, da l>odo mogli transporti pripeljati vojaštvo.
Ameriške podmormee so potopile eno ja[K>nsko transor-tn ladjo.
Ameriški {Hiveljnrk na Filipinih general MacAthur j<» .-.poročil, tla jt* skrčil bojno črto severno otl Manile. Ta črta teče nekako med Lingavein in Manilo.
\rojni department naznanja,
da Jaj»oiM*i na Luzonu neprestano izkrcujejo vojaštvo.
Na MaiajsKeiti polotoku Japonci prodirajo proti jugu ter so zavzeli Ipoh, ml ko«ler ttV-e 290 milj dolga Cesta in železnica v Sin~apur. Angleži se umikajo proti jugu.
Vse japonske vojne operacije, tako na suh eni, kot na morju, kažejo, da se hočejo Japon-
Z;ap s;edaj injsUpu uetiwki ge- [ci -yoWtitii
inenujejo Gibraltar Daljnegji Iztoka in ki je baje še mnogo bolj kot evropski Gibraltar. Te
operacij«' pa tudi kažejo, tla ne mislijo močne trdnjave zavzeti s frontal mm napadom, temveč v velikih krogih na ta način, da jo bodo obkolili, zato so že izkivali svoje vojaštvo na nekaterih otokih Holandske Vzhodne Indije.
Holandske podmornice, odkar se je prieela vojna na Pacifiku, stalno postapljajo japonske transportne ali bojne ladje. Potapljajo jih tako pogosto, da je prišel že v govo-ri<-o izr«*k 41 vsak dan ena ladja." Samo en dan jim je u-neslo. včeraj pa so zof>et potopili eno transpotno ladjo v pristanišču Miri na otoku Sarawak.
Kitajsko poročil^ iz Hanaru-na v Burmi naznanja, da so a-meriški letalci, ki so -prostovoljno vstopili v kitajsko zračno silo, deeeinbra izstrelili 36 japonskih aeroplanov v bližini Ranguitii. * Tstega-rtfi«? ;fe so jayjonSkih aeroplanyv napadlo Rangun in ^o Itomhanlirali tamošnje let-i-Iišče.
JAPONSKI DIPLOMATI ODPOTOVALI *'
Jajionsko poslaniško osohje je včeraj odpotovalo iz Wash-ingtona. Kdo je bil ,pri odho-du bolj vesel, Japonci ali Washington*^ je težko re<'i.
Bilo je sieer nameravano, da bi odhod 80 Japoncev ostal tajen, toda t»b 10 tlopoldne se je po mestu raznesia novica, da Jaiponci odhajajo in po ulicah se je kmalu nrfbrala velika -množica ljudi, ki je žvižgala in se posnu-hovala Japoncem.
Prva sta prišla rz japonskega poslaništva na Massachusetts Ave. poslanik Nomura in posebni "mirovni odposlanec'' Kurusu, ki je 7. deeembra prišel v državni department, da predloži svoje zahteve in pogoje eno uro zatem, 'ko so Ja-iionci že napadli Pearl Hanbor.
Ljudje so ŽA"ižg"ali in sikali. ko sta stopila v avtomobil. Za njunim avtomobilom so se v najetih avtomobilih peljali po-slaniški uradniki, uslužbenci < in njihove družine, j Peljali so se na železniško .]«>stajo, od koder ?o se z via-|kom odj>eljali v Hot Springs. Va. JaxK>nske časniknrje bodo prihodnje dni zbrati in ilh bodo poslali tudi v Hot Sprint.
V Hot Springs 'bodo Japonci nastanjeni nedaleč od uem--škib in italjunskih diplomatov, toda zvezni detektivi bodo pazili, da ne bodo občevali med :»eboj.
Ameriškim letalcem poveljuje polkovnik Claire L. Chen-nault.
VOJNA V EVROPI IN AFRIKI
Čankajšek vnanji minister
General Čankajšek opravlja sedaj posle 'kitajskega vnanjega ministra, dokler ne priiie iz Washington^, poslanik T. V. Sung, ki je bil prejšnji teden imenovan za vnanjega ministra.
Na zemljevidu so v okviru označena mesta in pristanišoa, ki se nahajajo v nemških rokah in ki so jih zadnje dni angleški aeroplani ihouMbartiirali. Ravno tako so angleške bojne ladje v Sredozemskem morju v štirih tednih po-topffle 63 ladij osišča.
Na desni strani zemljevitla so glaviu predeli ruske fronte, kjer se Nemci že en mesec mnikajo od Leningrada pa do Ornega morja.
Spotlaj na zemljevidu pa je severna Obal Afrike, r 'm-Angleži stalno potiskajo Nemce in Italjaue iz Ls v TripoHtanijo.
nek nemški oddelek, ki je napadel neko postojanko četni-kov v Cniigori, odrezan v go-iali severno od Cetinja. V sled neprestan Hi napadov Črnogorcih četnikov in hudega sneženega viharja, ki divja po celi Crnigori, je tamošnja nemška armada v nevarnosti, da bo popolnoma uničena.
Italjanske gamizije v <Vni-'*ori so se umaknile v Cetinje "n Baraujo. SH>,-ka in črnogorska vojska ill eetn'ki ;-,oq>opohii gospoclarji v i'rnieo»"i, nazun v večjih mestih. Ravno tako j'1
v rokah ecttnikov velik del Bosne in Hercegovine.
^CL AB N A BO D A" - New York
Tuesday, December 30, 1941
V S f A N O T L J I N L. 1 t 9 S
GLAS NARODA
(TOICB OF THB PtOPUl
*m»a ano inbUsfaed t»y Slateaic Publishing Gwpur. (A Oorpormtloa). Prank •Hher PmMKt; J. tjQiwbt. 8*«r — PItce of bnslneu of tb* WTWWtlBB IM Iddmrn of above officers: 21« WEST 18th STRUT,
NEW TURK. N. T.
49th Year
Naroda" )■ ^»ned every day except Saturdays, Sundays
and Rolldaya	. .
*abecrlpttoi leariy M—Advert I—cat on Agreement.
Zm cam teto vel jo Iter ■■ Amerik« fn Kanado «0.— ; ma pol leta. $3,—; ■■ lot rt leu $1.50. — Za New York u celo leto ; u pol leto $2 SO. iDoo^metvo m nelo leto $?.—; u pol leta $JU$G.
«las Naroda" fcbajs rwki don UvzemM »hot. nedelj In praanikor.
-«HA« NftRmir IH WWW l«tb STREET, NEW YORK, M. f. Telephone: CHelaeo t—1242
Julijska krajina
(Iz knjige dr. Lavo Čornuelja, ^Lil'e and Death Struggle of a National Minority."
AMERIKA V VOJNI
Sedanja vojna se za Združeno države ni pričela srečno. Tudi drugače ni bilo pričakovati, točk nespametno bi (bilo vsled tega obupati* kajti Amerika ima vse potrebne vire, s katerimi more poraziti svoje sovražnike.
Japonska je 7. decembra nenadoma napadla Havajsko otočje, pototpila je tudi dve zelo veliki angleški bojni ladji in vsled te^a imajo Japonci za sedaj položaj v svojih rokah.
Po 14-dnevnih junaških bojih je 'bil otok Wake izgubljen; (jKiam je bil izgubljen že prej.
Angleži so morali predati Hong-Kong, 'ker so Japonci razbili vodovod. Singapur še ni padel, toda padec Houg Konga 4X>meni zanj veliko nevarnost.
Tudi 11a Filipinih ne izgleda položaj kar najboljši za Ameriko. Manila je bila razglašena za odprto mesto. General MaeArtfhur je s svojo armado zapleten južno od Manile v velikansko bitko s tanki. Po zadnjih poročilih so izgube na obeh straneh zelo velike. Ker pa je general MacArthui Manilo razglasil za odprto mesto, pomeni, da se boji, da bodo elednjič izgubljeni tudi Filipinski otoki.
Toda če Združene države tudi izfnibijo Filipine, s tem se ni rečeno, da so tudi izgubile vojno.
7*e več desetletij so bili Filipini zai Združene države zelo ranljiva „ točka. Imenovali so jali daleč v Pacifik iztegnjen vrat, kjer sploh iie bi smel 'biti.
Pred nekaj leti je ameriški kongres sklenil, da Filipinom da svobodo in neodvisnost in sicer leta lt*46, kar je bilo Filipineem ,popolnoiua prav, ker svojih ameriških gospodarjev ni^o nikdar imeli radj, dokler ni pričelo postajati jasno, da Japonci cede ^ine po otokih.
Pred letom dni je bil na Filipinske otoke poslan najboljši ameriški častnik generalni poročnik Dougla-s MacAr-thur, da bi branil Filipine proti morebitnemu japonskemu napadu. C pal je, da bo kos svoji nalogi, toda samo pod pogojem, ako bi ddbfl zadostno množino vojnega materjala in tako bodo mogoče Združene države izgubile zelo zmožnega generala, junaške vojake in tudi otoke.
To bi bil hud vdarec za Ameriko in njen .ponos. Toda še vedno upamo, da se to ne bo zgodilo.
Toda izguba Filipinov ne bi bil poseben vojaški udarec, kajti otoki nisobistvenoga pomena za Združene države. Vendar vsiea te izgube bi bila zelo otožkočena cforamiba Singapura iti Holandske Vzhodne Indije, toda vsled tega naša pacifiška obal ne bi bila v nobeni nevarnosti kot pa je sedaj. ; -
Kje se nahaja pacifiško vojno brodovje po napadu na Pearl Harbor, ne vemo, pa ko bi vedeli, ne bi smeli o tem poročati, ker bi (bilo sicer samo sovražniku v korist.
Upamo pa, da se lx>jne ladje nahajajo okoli Havajskih otdkov, ki so uajpoglavihiejša točka- za obrambo Panamskega prekopa in cele .pacifiške obali. Dokler Združene države drže Havajske otoke, tedaj bodo lahko ameriške bojne ladje in ae-ro$>lani zadržavali Japonce daleč na Pacifiku, da ne bodo pričeli trkati na vrata zapadne obali.
JERBY KOPBIVŠEK in njegov orkester na ploščah
Teri-zitiba Polka ■ -Na plati incal^—vt^lCek Št v. M 575 in DtiaCESKE UNIVERSITY TAMBCRICA — »tv. M 571
Z-i t oz. eenlk in cene ploSC se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street, New York
To in I
Malokaj se sliši od starega kraja, in še to kar pride po o-viirkih, ni nič kaj razveseljivega«
fAfalo pred Božičem se je, kot piaVi neko poročilo iz Londona, dogajalo naslednjo: ' J*re,|suji teden so iz Jngdsfši-vije prnfla poročila, "ki, pravijo, da je bilo v^Sloveni^i irino-so otrok pomorjeni?h, drugi pa fco bili neznano kam odpeljani.
1.2 okolice Ptdja in Brežic" je bilo odpeljanih toliko Slovencev, da' tam skoio ni več nobenih ljudi.	j ?
V ptujskem okraju so polo-vili vse otroke izpod desetih let in jih poslali v neznane kraje. Nemci sta rišem, ki so jih milo prosili, naj jim povedo, kam gredo njihovi otroci, niso hoteli povedati.
Iz Celja in okolice je bilo zadnje tedne odpeljanih 7.500 otrok nekam na" "vzhodno fronto." '
Na Dunaju so Slovenci razdeljeni v skupine, kjer so samo ;žene, mlada dekleta, otroci in moški in vsako Skupino pošljejo na kak drug krij in nikomur ne povedo, kam gredo. ★
Voljo naroda ni mogoče tako lahko zlomiti. Nemci so se prepričali tega po neprestanih zračnih napadih na London : Japonci pa pri butalnemu napadu 11a nezavarovano mesto Manila.
DRŽAVNA GARDA POTREBUJE MOZ
Ptfveljujoči častnik 12. infanterijskega polka ne\ryor®ke državne garde nam je v objavo poslal naslednje:
Garda države New York takoj potrebuje 10,000 mož v nujne s vrhe. Gardaf bo mogoče tudi pokKeaua na naše "občutljive točke." Kdor pa je pri državni gardi, Še ni izključeno, da ne bi mogel biti draftau, toda njegovo vežbanje je kot pripravljanje na voja-ško službo. Ako delate v obrambni industriji, ali pa sei še niste prostovoljno z glasili v armado ali mornarico, tukaj imMe najboljšo priložnost, da služite svoji domovini in obenem še dalje opravljate svoje sedanje delo.
Vcabanje je vsak pondeljek in četrtek zvečer od 8 do 10.— Mnogo mož vseh jioklicev se j« že zglaeflo. So uradniki, trgovci, delavci, dijaki, glasbeniki in iz raiZnih drugih poklicev. Zglase pa se naj samo AMERIŠKI DRŽAVLJANI.
NabJS ni urad je na 120 W. 62nd St., New York City, bllru Columbus Avenue v poslopju 62nd 0t, Armory.
Med dosed a j priglašenimi je tudi Vlado Kcflič, poznani hrvatski vijolinist, ki bo v nabornem uradu vsak pondeljek in četrtek zvečer oil 7 do 10 — ter bo .pomagal vsem Jugoslovanom pri vpisu. Vojaka na straži vprašajte po nabornem uradu (recruiting office). V nabornem iiadu pa vprašajte po
KUPUJTE
ililllllllllUHltlMUlIlllliltlllll
NAZNANILO Želim naznaniti, da «tm otvoril avoj urad kot
ACCOUNTANT AUDITOR
kakor tudi za izpolnitev listin za DOHODNINSKI DAVEK
NA NASLOVU 0 THIRD AVE. T1MMINS. OXT. Xad AVoolworth trgoriuo.
Gordon C. Strickland
DEFENSE BONDS i n STAMPS

Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
a a % % ^ % ^ ^ ^ ^ ^ ^
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo O 11 ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*5^!
i) \\
NEMCEM SLABO PREDE V LIBUI
, , Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so?1 JJ tndi v jeriku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil,
^ Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zaf i li knhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in#i» <'i izpopolniti.
Angleški zelo gibčni oddelki pritiskajo na nemške in italjan-ske čete okoli Agedabije, SO milj južno od Bengazija. Nemci so v teh bojitfi izgubili (i tankov.
\*eliko deževje je pre menilo pušča \o v veliko biatno poljano. Xa\-zlie slabemu vremena pa so angleški <aeroplani bombardirali in obstreljevali nemško in italjansko annado, ki se
je ob obrežni Bengazi-Agedi'-jia cesti umikala v Tri polita ni jo.	Wff	MB
Armada okoli Agedatoije je tamu št1 ostanek ta učne di^lzi- Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo, je generala Erwrna Romroela. ...	I * ■ 1 1 ."j". ■■ n	J m ' ■ n mi i n
^Naročite pri ^
KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York, N. Y.
S
Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 167 do 50. in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ g| Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Aye., Chicago. III.
£= S
Tu<li nemškega ozuanjeval-ca na radio v Berlinu je za Božič prevzel božični duh, ko : je i ekol: *' Ka>kor nam vi Ame-Jrikanei želite vesel Božič, tako
vam ga želimo tudi mi." ' ★
. i
Koliko sinov >lovenskih
starine v i 7. newyoififce naselbine je v vojaških suknjah? Xaj jih 1)0 kolikor že, Strrru Sauiu >'o vsi v ponos. Četudi'"Stric f>am doJjro skrbi za svoje sinove, se večkrat prigodi, posebno ob
božičnem ča^ti, da pred 4tpej-do" marsikateri bolj na kratko vleče.' Ker srno ravno ob Novem letu in ket- želi društvo "Domovina" razveseliti nave fante, namerava prirediti na Silvestrov Večer izvanredno pireditev. Društvo hoče vsakemu slovenskem« vojak« v a-meri-'ki armadi, ki priče ix New Yorka in okolice, poslati primeren d«r, in dobiček te j^rireditve je v la namen. Več ko-ix» obiskovalcev, večji bo
"darilni pafeet."
Veselica je v Slovenskem Domu na 253 Irving Avenue,
Brooklyn na Silvestrov večer. *
Na Žiberšah se bodo odslovili od starega Ičta. Da bo od-hodniea tem slavnejsša in da bodo ^staivu*" zadnje 1 nrice bolj kratkočasile, so Littlefall-čani povabili rojake iz bližnje iii daljše okolice. Priprave so ie več časa v tek« in odpotoval bo brez težav. Po odbodni-ei bodo rojaki sprejeli mladega nadomcščenica., Iti obeta mnogo dobrega. Rojaki bodo imeli priliko pozdraviti doštega v veseli družbi. Petja, plesa in •Veselja fbo dovolj. Pridite tudi Vll.Osta je odprta, pot je gladka do Slovenskega Doma na 36 Danube St., Little Palls. New York.
f'RN \THAR
Cm vihar po sk&tah bije. od obzor|a gre bufc^rije, ' ' težko, težko vzdihovanje — živ mrlič k iiebesom vpije.
Kaj bojtm se, poln nemira! Za življenjem in grobovi ve^no pojejo' zvonovi v slavi angelskega plzm. . •
— Cvetko Gola v.
Ozanxljc. — Z mirom, skle- i njenim med Italijo in Jugosla- t vijo 12. novembra 1920, je lta- i lija dobila ozemlje približno 1 10.000 kvadr kilometrov z vie' i kot pol milijonom Slovencev in ] Hrvatov. Ozemlje obsega celo i ibivtso ždfpnijo Gorica in Gradi- < £ko, t. j. 294.582 ha ,s prebival- i stvom 253.670 (po štetju iz leta 1921); Trst in okolico s poviši- i ]no 9.589 h t in 238.655 prebivalci; istrsko obmejno grofijo (ra-y.en delov v občini Kastav 5n brez otoka Krka) s 443.093 ha in 339.037 prebivalci; del bivše vojvodine Karniol , t. j. upravno pokrajino Po-stojne (Adels-borg. Postnmia) in o<^ek Idrije (brez občine Žiri in malih i j delf.v ofHčin Grčar;pw-o. Pla-ni-. |na in Locratec) s površino 127.-, 350 ha in 54.414prebivalci; del , vojvodine Karintije, t. j. pokrajino T- bi ž (Tarvisio) % de-i lom načine Pod^lo«tpr in nihri-tB In Pe^ ("Wpis'senff»ls> in Rntečo (ki ivprnvno .^pada pnkrnjini Rnd ovij ice v >iiv«ij Camioli) p 36.403 ha in 8.2241 [ prebivalci,
(Po italijansko --jugoslovanj fikfm sporazumu marca 1924,! je bilo temu ozemlju dodano! ^ mei^to Reka, ki je prej bilo pod ^Cadžarsko in si je z rapalsko1 1 pogodlbo pridobilo svobodo. To je pomenilo 1750 ha ozenrlja ' več (350 ha manj kot ga je pripadalo prejžnj mn "corpus se 1 j para turn") in 45.857 prebivalstva (po štetju v januarju leta 1 1925).
j Nnttalft je navada da se po 'načelno italijanskem imerm te pokrajine "Venezia Giulia" 1 v«a ta pokrajina « 924.371 ha in 947.221 ,p'ebivalci imenuje s sltyvanskim imenom "Julijska Krajina" kajti to ozemlje je v vstakem pomenu besede 44marka,'1 to je ofomejna de-
' žeja.
Narodnost. — Po uradnem
' italijanskem štetju decemlbra 1. ' '1921, je Julijska Krajina (brez Reke, ki .ie bila prikliraeena šele leta 1924), štela 901.363. Od teh je bilo 258.944 ali 28.7 odst. , Slovencev; 90.262 ali 10 otl^t.
-	Hrvatov; 467.308. ali 51.3 odst. i Italijanov; 51.458 ali 5,7 odst. I Fnrlanov: 4.185 ali 0.5 od-i.
Xenncev. 1.644 ali 0.2 odst. Ru-i rrmnov in 32.234 ali 3.6 odst.
i Tako je skupno število vse-|ga slovanskega prebivalstva i, (sodeč po tem štetju) 366.348 i ali 40.6 odst.
Statistike tega italijanskega štetja pa so daleč od resnice. Predvsean jim manjka potrebne nepristrafiosti. Poglavar rodbine nikdar ni smel .pregledati in morda popraviti popis, ki ga je italijanska oblast vnesla v spisek. S takšno metodo
-	*o tse pripet H e nmoge napak^t kar se najboljše vidi iz ^lede-
-	čili zgledov. V popisu prebi-
■a____'
vateev Trsta ni omenjena ne ena oseba, da govori srbo-hr-vatsko. Vendar je v Trstu velika srbska pravoslavna občina, ki so mnogi njeni člani italijanski državljani. V posameznih predli ik> t jih je število otrok- ki so ■zahajali v s loven-rko osnovno "šolo (ki takrat se ni bila zaprta) enako številu odrasli'h, ki so uradno navedeni v popise prebivalcev sloyen-skega porekla. V cisto hrvat-ikik občini M^sčenice na vzhodni tfbali Istre omenja uradni popis 13 odraslih Hrvatov in 3 Slovenci s skupno 3060 otroci m
Po štetju januarja meseca 1. 11925 je bilo prebivalstvo Reke 45.875 prebivalcev in rnl tegn števila jih je samo 6.644 oine-njenjh. da govore srbo-<hrvat->-ki jezik. Popolna nezanesljivost teli podatkov se kare v samem dejstvu, da je ]0.553 prebivalcev med temi 45.857 bilo jugoslovanskih državljanov, >i
i i:ma j o prejkone navado govoriti svoj lastni jezik. Celo .štetje dec rrfbra leta 1918» ki ga j je izvedla italijanska naro<lna zbornica tistih dni. ki prav goli toVo ni bila, naklonjena Jugoslovanom, je. bila dalpč boli (pravična kakor to prvo in zadnje štetje narodne manjšine, v Rimu. Kajti po tem štetju je v tfstem ča«n R ka imela 46,-264 -perihivalc.v, od katerih it 9.092 bilo Hrvatov, 1.674 Slovencev in 161 Srbov — vsega <flmpaj 10.927 Jugoslovanov ali 23.6 od<t. prchiralstva. Ce vzn-nwoio te italijsnske statistike kot podlae-o, je bilo v vsej Julijski Krajini v marcu 1921 naH
377.000 prebivalcev Jugoslovanov.
Po zadnjem avstrijskem štetju leta 1910 in zadnjem madžarskem štetju leta 1911, je bilo na ozemlja Jnlijske Krajine 487.200 prebivalcev Jugoslovanov. Prave številke pa bi morale biti najmanj za 50.00C večje; kajti slovansko prebivalstvo je tiste dni protestira Jo proti avstrijskemu načinu štetja; in da je bilo za to upra vičeno. je dokazalo novo št tj« kot posledica tega protesta \ Trstu. Tam je štetje najpre. izvršil italijanski olbčinski u-rad in .Število Jusroslovanov, k jih je navedel, ic bilo 36.208
Čeprav'se je novo štetje dovolilo samo v dveli distriktih, je } bilo število slovenskega pretn- 2 VaK-tva sedaj 56.916. : '' ' !
Ne moremo torej biti . daleč od resnice, če pri štetju ^lovan- j fkega prebivalstva v Julijski j Krajini navajamo okroglo vze- j to, .število 550-000.	j
" Pri žadnjeni italijanskem , št it ju leta 1931, ni bilo zac?na- , mov glede materinskega ali olK-evalnega jezika, ker se je fašistična vlada postavila na stališče, da je v Italiji samo en narod in en narodni.jezik.
'I-tečn^no pa se število Jugoslovanov v Julijski Krajini na-w.lic številnemu pnsilm um izseljevanju ni zmanjšalo, kar dokamijejo uradne italijanske statistike, ki kažejo veliko naraščanje prebivalstva v teh. skoraj čisto slovanskih pokrajinah naraščanje, ki nadomešča, če ne celo prekaša padanj' obljudeno-ti zaradi izseljevanja. Celo padec na račun raznarodovanja ne prihaja >*es-no v poštev. navzlic nasilnim metodam, ki so ga z njimi skušali povzročiti in pospešiti.
Jezikovne, meje — Teh 550 tisoč Jugoslovanov tvori pove-; zano prebivalstvo v kosu na-j rodnestno enotnega ozemlja, ki meji na Jugoslavijo ob vsej dolžini svoje vzhodne črte in se( na zahodu nadaljuje z odsekom ki v iijem prav ta'ko prebivajo Slovenci v sevei-novzhodnem delu stare pokrajine Videm (Udine). Za to ozemlje ki <ra je Avstrija odstopila Italiji leta 1S66. so Slovenci dole:o časa upe rahljali ime t4Bme3ka-Slcvenija" in vse do zadnjega" <ja«a so ga Italijani imenovali *'Slavia Italiana**. Po italijanskem štetju lota 1921 so bile ; sledeče občine vse skupaj slo-)venske; Ahten, (Attimis). Dre-' ka {rfcrenchia), Grmc;k (Grlma-crr>) Roiiac (R«4ia) So vod a ji < Sa VQgna), Sre^ nje (S tre trn ° ) fit. Lenart (St, Lionardo), fit. Peter (San Pietro) Brdo ("Lu-seVora) Platišča (Plati-sclli^. se-Jda5 Ta i,rana) i« Rezi ja' (Re-^ia). M'mo tecra je bil si oven-j ski jezik v rabi v oltčinab Poj-č*r (Faorlis). P rape t no (Pro-potto). Terjan (Torreano) in
Gorjanci (Alontenars). Vsega ^ ! kupa j je bilo 47.461 Slovencev naštetih leta 1921 -v Beneški Sloveniji, tako dp je kot uradno število slovenskega in hr- ' vatskega prebivalstva v Julijski Krajini 600.000. Meja med4 Slovenci in Hrvati pa je zelo I i nejasna.
V tem narodnostno nepretr-" ganem ozejiilju 9.100 kvadr.
km, ki ga naseljujejo Slovani. "(Zastopajo italijansko narodnost kvečjemu jezikovni otoki, tako ? v Gorici in V Trstu ter v neka-* terih rnesTib ob qbali in notran-1 josSti Istre in na Reki ter na - Otokih Cies in Liišinj. To italijansko pre^bi\-alstvo obstoji 1 deloma iz potomstva benečan-" t^kih naseljencev, a največ iz ^ poitalijanŠčenih Slovencev iiii 0 Purlanov, kar ,je natančno raz-} a vidno iz rodbinskih imen (ki n si sedanja fašistična vlada sedaj mrzlično prizadeva, da bi )- jih s silo poitalijančila.) i- V nobeni točki to povezano slovansko ozemlje ne meji na-r ravnost na italijansko ozemlje,; e temveč, je nied njima širok pas,! i- v katerem prebivajo Furlani., i- Etnoaraiska meja mir d Slovani ( i- in Furlani poteka v glavnem] -- od severa proti jugu. Začenjaj i- se pin vrhu Sjiika ab,avstrijsko j italijanski meji ter c:re p»eko; n vrhov Kanina in Velikega K r-j »-mana (M. Ciamfpon.) do Taj/*-n ta. nadaljuje se pa skozi Nem i- (Nimiš) A'htrn in Fojdo do reke Nati^one severno od f'eda-! q da (Cividale); potem crre dalje: , < nl) levem brega Na t i-one do j viKormina (Conmons") in pride, .-do SoČe (Tsonzc) južno od G o-) ^j rice: zapušča Sočo ravno r>od, e Grndiško ter č- z kraško ravni-, n I n o Doberdob korrča ob obali! o malo vzhodno od Tržiča (Mon-| „ faleonn.) . »
■GLAS NARODA" — New York
Tuesday, December 30, 1941
VSTANOTLJEW L. 1M»
Kratka Dnevna Zgodba
—---■■.■"' i	'mi---■-.-'
FRANKJE BEVK: _ ':.'-*
Odprto okrio
ISVctie stejie salona so pričelo dobivati temnejšo barvo. Xa. obraze nann jo padala senca. Skozi odprto okno se je jel us=i-pati mrak v sobo. Obrnili »no t»e tja.
**Zaprem okno. Mrak je.'*
"Xi treba. Pustite!"
4'Xe, zaprem. Ni dobro tako!"
"Xe! Prijetno je tako!" je pritrdil moj temni prijatelj in gospa se je oddaljila.
Zunaj cesta in o*b cesti die-vje, ki ve je belilo v cvetju kakor po Mit o s snegom. Za cesto polje in skoraj se ni več lomila iz mrtlka njiva od njive,. Le bele lise cvetočega drevja po se se svet;le in umirale kakor pas-tir-ki o srn ji na širni planjavi. Zadai holmi, kjor so sc posameznosti popolnoma izgubljale' v mrak. Samo na vrhu naj-MiTi.ifttra liolina m> je svetilo nekaj beleča in luč. Na na jvisL j* m hribu zadaj je blestel zadnji >led snega in po levem pobočju se je razlivala ogromna višnVva senca. Nad obzorjem j tlela lalinn rdts-lcaeta -svetloba. ki je prehajala v ozkem pp«u za debel sklad oblakov, raztfgnjenih nad gorami v f*u-dovite ravni č'ti kot tram, na katerem leži temino nebo. Na »lesni na je izza trore lizal v oblake plamen, trrozno rdeč in miren. kot- okanr: nel.
(Prijatelj je sklonil glavo in zrl skozi okno. z lahnimi gubami na čelu; oči so se mu sve-j tile v tajnem zadovoljstvu. Na enkrat se je zresnili. Pogledalj me je naglo v dno uči, pagla-! dil ise no bradi, stremel glavo in 1 v lase.
"Gledam," je dejal čez nekaj trenutkov, "glodam, vidim! in čut i nI. Z vsem tem, kar se! dotraja tam zunaj in kar je za, nas tal:o tiho. samovoljno in! brezbrižno, primerjam sel^, naš rod in vse. Dostikr?t je težko najti tisto nit, ki vse veže med sffboj; pa > nekje; irmivla tako blizu, da ie radi bližine ne najdemo. Kaj vidiš evetne"' ognje v morju liwaka. ootemj
j nebo zadaj, tisti plamen . . 7 VWe skupaj, vfi&'tca stvar posebej pada na srce. En- sani neznaten rdeč cvet, ki ga vzamjeft na roko, ima zate morda in »t vse ljudje toliko vsebine življenja. da bi ti polnil srce in glavo do smrti. In ta £orak, ki ga slišiš no cesti. In ona luč tam. Če nima za koga vsebine, je sam prenizek, da ne vidi v sre-dC:č„ vsega. Največji genij bi -e mogel naslajati nad enim samim praškom celo večnost."
Najina obraza >Ja postajala temnejša in temnejša. Prizor tam zm.aj se je umikal. I*e £e komaj vidne linije so se pojavilo iz mraka in nama kazale vso prel st svoje zagonetpe forme. *
"Kaj čutiš nocoj? Kaj misliš?"
"("'utim." sem zajeclial Mkje je v-emu izraz? Ce ti pokažem -kozi okno in pogledaš moj ob-'
raz., veš vs»- . .	i
"Največji umetnik, "ki bi! hotel izraziti vse, bi moral tJitii pesnik, slikar, komponist in; nlesakc. ^Nerazumljivo je, vi kolikih formah se skriva vse. i kar je lepega in pomembnega,i večnega, kar beži mimo nas ini ira ne mor. mo Zgrabili Izraz,1 ki se rant zdi naj odločnejši, formalno in v-«biu*ko na mata lu-nejsi. ali ni mogoče naiba-naln;jšj in najpovršnejši. dobrodošel diletantskeirru zaeet-■ku in azostalemu mišljenju, o-mejnjooemu se le na posamezne predmete in n.i predpisane forme ? — Slikar lahko včasih z eno potezo pove? česar noIno-re p sink spraviti na doteo strani. Tn kako skrivnostna je roka v;rtuoza, ki sedi cb kln-viT?«! To, kar mene npiči vse ž»vHen|e in ^ra ne morem izraziti. spravi on v en >«m udarec. da za 'o<v-e in zavpije vse v Človeku: srce in mls^l. En sam gihljaj plesalca nam razodene nekaj velikega, tako ne-razlcf-neT« «ieer, knt ie t« mrak tam zuna j in plrpolanje te ^vet-lobp. pa vendar tako :a»H'tr*» I kot smo jo-ni sami v sobi. Ali
ne vidiš, za kaj je prešla naša doba s svojim izrazom preko slike v glasbo'*
{Temni prijateljev obraz je bil že čisto črn hi po njegovih kretnjah sem spoznal, da je raTftnirji n. Z roko ;e -«eget hlastno v lase in jo de val zopet. na mteo.
"KJaj ti je? Ali .
44Ne! Am$ak dopoldni bi ti rad to. kar se ne da dopovedati in kal- *am čutiš in razu-n>eš. zato, ker tegti ne momr. dopovedati drttgim, ki bi u ga ne čutili in 1m? razume!' —Zakaj •sem omenil glasbo ? Ta vo-čer, vidiš, ta večer! Pokliči človeka. naj izraz! to. kar je v tistih cvetočih ognji h mraku, ki ko zdaj ugasnili. Kaj t' fco vedel * svojo široko filozofijo in kflMi bo s tisto lepo, točno formo? Slikar bo odprl'glavo in molčal, ker ni solhca, ki je zanj življenje. Tn vendar šta r«-tVa, in misel bogata. tTdari na klavir, ki ilna bogastvo Vseh občutkov. Poroči akord, ki bo tfdfiueval v te1>i! Kaj me ule-dalŠ? Saj bedo to besede, ki bodo v eni sami vrstici vsebova le v«e — brez filozofije? -— m , misel >premija vsak prodttn-t, kot človeka senca —- večno vtele.šeni trenutek, ki bo razo-rl-f val sobe in tebe in \ -e ve-Koljstvo. Akord . .
IS cest. je prodiral nas svetlobe v so!h>.
i
"Najncizraznejše stvari so v akordu, ki je človeku najbližji in pristopen najnižjemu. Oe-t?ar «?rce je resonančno- da za-t rope t a ob vsakem gHbljajo, ta L*a ražuni?. Nekaterim je večno -zaprt. — Ne more «e ponoviti,/ne peti, ne de&lamirati, w mpisati, kot ^e opiSe slika, ampak je in govori sam in se razodeva. To j<* iZnrz vsega onega n cljajočiega. ki se drngafr ne da izra-ziti in ima v nebi samem s*voj izraz ter se zdi nerazuml jivo in neumno t istemu, ki išče ja^nosw, ki pc je .^tna nn sebi nepopolna in nnešnn. ker sli-ka nrr<* v živMi barvali, bodi z gotovostjo }>o pokrajinah, ki jih je komaj slutnja dosegla. In v znak omejenega mišljenja ponati^knjf jo na zathi.fe strani svojih revij liAjmarkautnej-še iKnnMftisti v ogledi kako M ne bi smelo biti tako da stvar njim samim re?i i srrozo zarezano satiro v obraz."
'Smejal se je s prisrčnim smehom in spustil roko na mizo. Lfwje šo sse nra nsnli na čelo. Ojerfomna senca na zidu se je zganila. Na nebu je gorelo nekaj zvezd.	. ■ ,.
4*Gorje ittu, kdor bi- se objemal s t-stirni, ki capljajo,, se branil z onwni ki gredo, trt se dirjal pol eg vel ikega breztelesnega jezdeca, kateri ima sam nesm<*tiiost in življenje v očeh — Čas. Ampak tako je brez telesen, da vsaka misel v človeku trepeta, ali, ali se ni oddaljil". ali ni daleč pred nama."
Ta trenutek so Ve od-prla vrata; luč--se je razbleščaia salonu, da sva za hip zamižala. Potem* •smo okno zaprti..
= VA2NO ZA NAROČNIKE 1
Poieg uaalov« je razvidno do kdaj Uut« pUteoo ntročuise. Prva I Številka pomeni mesec, draga dan In tretja pa leto. Da nam prihranile nepotrebnega dela,in stroškov, Vre prosimo, da akuiate naročtU- I no pravoCa.no poravnati. P«UJU« Baročni no aaravno«t mun aU Jo pa plavajte nagemu aastapnUcc w Vaficic. krajo ali pa kateremu lamed •a^topnlkov, kojlb Imena so tiskana * debelimi Črkami, ker bo opravi- j
Ceni Obiskati turn druge naselbine, kjer je kaj oaiib rojakov----
Ijenlb. Zaatopaik-bo.Vam ImoCU potsdM« ^a^piačaco
__.-- r^—^r—^^^rr-v-^——------—......... ................,
CALIFORNIA:
Ban Francisco, Jacob Laaabln
COLOKADO:
Pueblo, Peter Culi«. Walaenbnrg. A. J. Barab
INDIANA:
Indianapolis: Frank ZnpanCifl ILLINOIS: Chicago, J. BevCU Clcero. J. FaMaa < Cbicago, Omn
In Iillnola) Jollet, Jennie Banblcb Lm. Salte. J. SpeUcn Mascoctab. frank Aognatin North Chicago tn Wankegan, me*. Waricb UAHILAND:
Kltamiller, Fr. Vedoptvee MICHIGAN:
Detroit. I* hlllj) MINNESOTA:	\
Cbisbolm. J. Lukanicb Ely. Joa. J. Peebel Kveletb, Loo Is Ooole ..Gilbert, Lonls Veaael Bibbing. John PorSe MONTANA:
Bonndap. M. M. Panlu Wasboe. L. Cbampa NEBRASKA:
Omaha. P. BrodeHe* •ODW TOR*«
Brooklyn, Aatbany Bvel Oowaiwi«. Karl BMAs . TJttle Falls. Prank Made Worcester, PeUjr Kode OHIO: BarbertoOi Prvak Traka
otevetasd. An tea Bobsk. Chaa Bar l^pger, Jacob Resnlk. Job« Slapnla Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Badant. John KnmJe Youngstofrn, An too KlkdS OBEGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA:
Wuspimut, John Jevnlkar ,	,
Coaemaogh. JL Breaavee Corerdaie in okolica. Mrs. Ivan
ttxpett. Imb ^3Msll Ftrreli, Jerry Oko»
Fr. Blednikac Greeoeborg, Frank Norak
Homer City. Fr. Ferencba*
Imperial, Vepee Palcich
Johnstown, John (Slants
Krayn, Ant. TaoSelJ Loaeme. Frank Ballocb Midway, Jinxri 2oat Pittsburgh In Qkollca, Pbiiip Pvagat Steel ton, Hrem .TorUe Creek, fr. SekOrar West Newtoa, Joseph Jot an M ^ .. WISCONSIN.
Milwaukee. Weat Ailia, Fr. Vhak Sheboygan, Joseph fihi
WYOMING: Ro**k Springs, Latii XMchtfP Dlamoadrllle. ioc loMM
Vsak hiImA lds patrilla aa m ta. ^katers^)e preJeL Uihpfti tapta
OUTI 'SUI MM*A-
Rojaka pteštote}
poiljejo za naročeino, . da m poaloiuJejO —
tnmrrosTATBB -
(WihitTH a
*k*šk him
POSTAL MONET • ORDER, ft tko !• nun U pTtMt&ff
Atiunral Hyia je pn^el do prepričanja,'da jv bha Autaik-tide nekoč tropska gorata dfw.-la z visokim gorovjem okrog Jttžnojicu tvH-aja in s pogorji tudi ob obalL BynJ veruj«, da bo ta "'nova celina" uokoč %o-t>ct mbl.^udiTia, w no nastane nova ledt-na dobil. Ledu je od leta do lota manj. Na Južnem tečaju je'sicer loH	>v pot
tisocV čevlje^ na obali pa 1000 čevljiv, toda fjola^oma še topi. Bvrd je naSol tlokazo mnogo debelejšega ledu v projš-njHi Htoletjili. Prei»i ir-an jo tu-di> da pr>sta,ia podnebie v Oliile in Augentini vedno topleje;. Pastirji v .južni (Vile pravijo, da gore ni>o vet* takf> zasnože-ne in pokrite z lodom kakor so' bile prt^t 40H11 50 letS. "j
if'ini bolj fotpi led v oblasti i hJužnega tečaja, torn liolj sel dviiga' tcplota in toni toplejši I je najbrž tudi Htamboldtov tok.[ kf prinašal doslej -ub t ropi o-' nim oblastem diilo In Peru o-j bladitev. V Grahatnovi zemlji je nasol B\-rrl jezero, ki sra jo
pckril led šilo pfed 10.000 alf j 20.000 leti. V ledu na tem jezeru so namreč ua-^li zmrznjena žrva bitja. . ' Ha je bita Antarktida nekoč trdi^ka krajina, dokazuj« to.' da ;e našla Bvrclovn t kspediei-"a tri fosili je, ki jih pa seveda ni mogla opredeliti. Ko je z dinamitom razstrelita plasti pn-mo^a. je nrfšla t\ifli fosilne li-te. Mtd panogami vede. zastopane r Bynlovi ekspodi-c-aji, je bila tudi magnotologija. 24i.-tt pana po Manili Camegle-jevegn zavoda. Xa najboljših acmrljovidih >o začrtane štiri razliTne lege južnega magnetič-nega polja. Bvrd jo pa ilfišol če neto.' • ' ■ '
Ta kratek izvleček iz Bvrdo-vega poročila .spominja na Znanstveni spor o VvetovnJh katastrofa ali nekako sredi petnajsti ga stoletja, ki jo dal Willi olnru BoWlm pobnffo za liK^-' rijo o vesoljnem potofp'u: Bilo/ jt l«*ta 1lfH2. ko jo" izšla v Fran-1 eiji knjiga pariško^a-prbfosor i ja AlpliOrisa J. Adliomnra. za a-i nega tudi po dobnh n^H-nikih.1 Ttnji^a naj bi no bila>amo end prvrb, t^tnveč tmli najzanimi-j ivcjsih del o teoriji Vesoljnega "j potopa. V tej knjigi je bil ;pr-; viČ oo^njon ponrrn pi>x*e^ije za ioorijo svetovnih katastrof.
i." {Kaj jt- preeesija* Pot nase izentlje jt- prav tako nialo to-; ren krog, kakor jt zemlja točna krogla.' Teh najčistejših 'ideatnih oblik tudi uarava ni sanogla v svojih sijajnih koz-iničfiih nlnot^mh. Pot naše zenit je je elipsa," pri kateri solneo ne stoji točno v srednii. Posledica tega je, da se zemlja na vsaki c*bieajni letni poti | na eni njeni polovici-nekoliko približa'solnem, na drugi oddalji od njega." Zdaj vaalvo leto ugotavljamo pri takem običajnem kroženju določeno' iz-premetrAio toplote. Veliki deli nase zemlje imajo poloti m pozimi v malem vročo in ledeno dobo.
Vse bi bilo v redu. če. bi imeli na zemlji zimo, kadar smo oddaljeni od solnca in poletje, kadar*se mu približamo. Toda tako enostavno to ni. Za nas.' se začenjata poletja in zlnia .prvič zatJo, ker se zemlja premika po svoji poti poševno. Zato ne nudi sohicu iwed svojim krože-aj^m vodno proste fronte, tem-, več dve poč»viu polobli, od ka^ terih dobiva od	do časa
: samo ena na svoji polovici poti polno svetlobo in-toploto. Kako je ta položaj neodvisen vidimo najbolje po tent, Če imamo na severni pohiti najlepše poletja prart takrat, ko smo od sokKta oddaljeni. Bre« pomena pa bližina i* oddaljenost od solnca nikakor nista. Čim bližja je zemlja solnem, tem več toplote -dobiva od	Po vernih- zakonih vesio^stva zemlja ti^olikio bolj tiiba, če j« edd*-Ijelia od'sotoea. kakor ee se nw pribija,-tako im.vde* zero-
lid. tri ima dni mrt 00W in. . i n
Nov vesoljni potop
bližje zime. tudi daljša )>oletja in topleje zime. Zdaj ima to pridnost naša v.ui'na ipoluta.
Pa se nekaj posebnega ima svoj pomen. V ciklu nekaj nad 20.000 let privlači šolnina in lunina teža iabočeni .trebuh zemlje, tako da se pdlnta, ki je imela tako in tako cfolg obrat od solnca v ižtem trenutku obrne in začne približevati. t**e ga ima z<l a j sev&r, pra ddbi v priliodnjili ti-sočletjiili velike svetovne uro jug. Ta vrstni retl se imiMiujo procesija.
Vsa'ko izmed raadofeij precedijo, ki jih računa Adheniar z gotovo razliko na 21.000 leiL je mbjela po vrsfti zdaj severno zdaj južno polufo z daljšimi in nirzk'jsimi zimami. Tako .se jo kupfčil zdaj tu zdaj tam bolj |xdami lod. To pa pomeni po Adihemarovem mnenju za do-tično poluto ledeno dobo. Ko xuio imeli zadnji eiklus. so «e razšinli severuf ledeniki. Zdaj se nam po tisočletjih zoy>et krči joi na*pi"otiio se pa led v oblast i jiiftnecr« t<čaja širi. To vt do«^nja na zemlji že od pra-davnHi časov. S prihodnjo procesijo jwi dolrtnio ledeno dobo zopet na severni poluti.
Ta stvar iimi pa še 011 pogoj in tu pridemo do dramatičnega monaenta. Vsak tečaj, ki ima d belejšo pla.«t lodu. izpre-»neni s tem težišče zemlje. Po--kdic« tega je, da pritisnejo vc<k» .pvoti tečaju, če pride k nam letlona doba. se preselijo vod<' i« Južno morje bo zopet pritiskalo na severno polu-fc. Za d y ji akt takega prelivanja vode prihrumi vedno s straSnri silo. Zadnja ledena polja pokrfjo, težišče zemlje bliskovito preirtesti in v strahotni krftastrofi pritisne voda za njim. ^fe^^ zadnjo katastrofo na severni poluti je zaneslo slone z Matom tja (io sibirskega ledu. Zadnja katastrofa na Južni 'j>ohiti je bil pa po vseh znakih sodeč, svetopisemski vesoljni potop. Zdaj se jeziček tehtnice zopet počasi vrača proti severu. • 6.300 let bo človeštvo »opet doživelo •-trahovito pokanj« anstarktič.-
nega hvhi in1 not' Vesoljni1 potop. seveda če bo še živelo na ZvTrtlji. Tako trdi francoski učenjak.
Nas seveda- prav malo zaiti-itia, kaj bo na svetu čez £.300 'let, ker živ into od danes do jutri; skrb na človtištvo v daljni bodoeno?»ti pa prepuščamo u-čonjakom.	. .	,
HIGHLANDERJI STARI 180 LET.
■"^Stoletne tradicije Highlander je v" bo je btl-važeii ife^vor Škotskih "častil i ko v. Hijglildn-derji bodo mogli kmalu obhajati svojo 200 letnico. Prvi škotaki polk je bil ustanovljen v začetku 7-letne vojne, in njegovo ustanovno listino je podpisal sam veliki William Pitt. Že od «ačefka so se ti vojfrki ion en oval i Higiilanderji; to so "ljudje z visoko planote" in to se ji'h je pri.jeto. Otl začetka s« nosili "kilh-", škotska k rila, in v*ako krilo je bil poseben znak določene družine. Medtem, ko s«> vojaki MacPJiar sona iz Aberdeona imeli zeleno , rdeča križala krila, j*<Vse Mae-.r)onakk-i iz Edinbnngha oblačili v mmono-modra krila, ^^ae Stiff ovui iz Edinburgh a pa se spoznali .po sVr>jih vijoličastih krilili. In prav od začetka, od «edem letne vojne dalje, so imeli Highlander j i išo **no po-Kelmo«t: .-tvoj "dudelza k " pikajoči meh. svoje narodno glasbilo, ki je zmeraj donelo na čelu njih čet.
IŽe V do-bi Williama Pitta -o st Iliizrhlamlorji prklo<>ili ^las. da so iiajbotjši vojaki brit^k^ pehote. Odlikovali so v Kanadi, premagati so prefeocUška gorska plemena v Indiji in so odločilno segli v bursko vojno. V svetovni vojni je služilo več ko četrtina Sltfotov pri Hiili-landerjih. PotoriK-i Škotov ki so se izselili v kolonij*, niso hoteli služiti pri kanadskih: avstralskih in sličnih edinicirh. Potolažili so se Šele, ko jo vojaška oblast dovolila še posebne "preko:itorske Skotie", ki so se potem v rrstah svojih' bratov iz «tare domovine na vso moč hnibro vojskovali.
whirls Hiarhlanderjev je nu-- dil pogled, ki je bit nt>kaj prav posesbnoga. Njih pisana krila, ki jih je bilo že od daleč vido-ti, so frfotala v vetru. Njihova divja ph^čalska godba je pregiusila ceh? najbolj divje vojno li rumen je. Ni cadno, da so jim Nemei deiari.da so "satani v kiklah" da so ,fcgosp^ rt pek^a,^ Izmed" v>eli edin io angleške pehoto so imOli ti škot-
»4?i	največ, fegnft, največ-
ji bojni pb-Ti in največ vojaških odlikovanj.
SPOMINSKA VOŽNSA ^
PRVE LETALM,
> Prva žen-ska, ki se je dvignila Tr letalom v zrak, je bila A-moričanka Mrs. Edith Druce. To se je zgodilo leta 190S v framro^kem mestu Le Mans.
Note !
■i	S
za
P I A N O -i HARMONIKO ^ ali KLAVIR
srxrvfcnlax d'akcb- . VASI)A t»OL.KA_ j
ro
K O Ij o____ ;
OH i O V ALUbl'
.SYLVIA PofJvA ' ' " - r ; TAM >fA Vill*Ni CiftEDl
MAtdB^R WAf.TZ _ |
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WftLTZ__ ;
nKKiJc itA	, T |
OJ. HfARIČ»KA. PBCŽIJ-AJ_ :
Ž IHANA MAttlCLA. tpaliui >-' -- - ■ VKSKKT hratci fnmzurtnt	j
P.AJtČlC.V	~ i
,MT;ADI KArEl ANR__i
ko ptrnr^ "Ta mala ZVKnKl. S KM XRK A.1__j
I'OJT>I 7. IfBXOJ 1 K>T.; S 1'I.ANIN'K • fiRKMd NA ŠT A .1 KRŠKO št A.I Kit Iš ,
35 centov komad 3 za SI.
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA	j
Po 25r,komad:	j
Naročite pri	: KNJIGARNI
SLOVENIC Pilil. 1SIIIN«; CO.	:
21« West tStti	New• Yorti	=
Mrs. Druce je tvegala pi*\'i ženski polet na nia.fhnem h sonojn letalu tvrdke Wrhrht, one prvih letalskih tovarn na ^vetu.
Vodil ga je lastnik Wilbur Wright saan. Letalo <se je majavo dvignilo 55 zemlje« se povzpelo do višine'100 metrov-in je ostalo cele tri minute v zfra-kti. Ko je pristalo, so priretli-li pogumni letal k i navdušeno ovacije. Xjeno ime je t>ilo objavljeno v vseh časopisih.
Ni dolgo od Kg«, ko je--pri-nujila neka amerikanska letalska družba- letalski dan v Now Vorku. Pri tej priliki se je spomnila prve letalke in jo j<* povaiiila na-"spornin^ki izlet." Kudila ji jo volika,n-k« iu<J<kr-no potniško letalo »i polet nad
\r Yorkom. Mrs Druce je vabilo ljubeznivo sprejela. K<t je letalo krojilo nad nebotičniki. pe .postala naenkrat zaskrb Ijcna. Vsa bleda napisala na listek nekaj l)esed in jih izločila pilotn. '"To-' s©"bilo -besed«* prve junakinje zraka: "NVpiv-hitro mladi mož, hi no previso-ko."
Poučni spisi
'.-'1 .5« ; '■"- r	, •*»*-' ■ '	' '	" ■■ I	*	"v" ~
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SegtvUi <liv . KŠTJKJA O DOSTOJNEM
f. j. Eern. v«unr	Cena $2.00 VEDENJU. 111 strani	Cena 50a
MLEKARSTVO. Spinu Aotoa Pere. 8 itUcaiol
BODOČI DRŽAVLJANI mj -Mnr kojiiie« —	Knjigm n mlekarje in ljubitelje mlektratra
"Hew to becMBe • «U1mb «t the Unitc*	splon.
fitoto." '	Ceft" *50c
v tej -O ^ poa.«!!« U	OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 itnuk VA...
ni Baseljenoe Cen» 35 eenttw	Knjiga Je ntmenjCT« t prrt Ttttf rt m*.
> - J	smetDO ln strojno ključavnic*rat™ tmt iele-
UOMAd ftVINOZDRiVNIK, spisal ftfl4> ttm-	Mllrantro.
Mr. 7TB strani. Cen* trta rtm _ Cena $1.50	Cena $1,—
telo »orfctna knjige m Tsakega Bviaevejea;	_
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. opia runih boleaal in BdraTlJenJe; slika.	,
loo strani.	v • • .
* v	Cmm
GOVEDOREJA. Bptaal &. wait. US MrasL	...	.• . . ^ . ,-,•-
8 slikam*	i*- ~ XDEAVILNA KEUSČA. C2 stnud. -
II-—	Cena _26c
Naročite pri:
Slorenlč Publishing Company
216 W. 18th Street	f	New Yorfc, N. Y.
"O L A g WAK ODA" — New for*
Tuesday, December 30, 1941
G
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
158—
• •
j
Xa vogalu Babenberšjce ceste in Rurgringa se je postavilo teli >.istde«iet gospodov v ialni dbleki: knezi TrautmannK-<iort\ Sta rimi rt) erg, Schwai-zenberg, Windisoh-Oraete in Fug-ger, princi Liohtensttin, Ulraim in Taxis. Lolvkovitz in Holien-ioflie, nosilci vseh dcniečih pi o? laških inien so se postavili na cesti in spremil i mrtvaška voza na jKistajo. To je bila piva in zadnja dtmo»»tracija avstrijskega plemstva.
Na Zahodni postaji je bilo "dvornega pogreba" tretjega razreda konec; nadaljnji prevoz trupel in žalnih gostov >ta o«krbela dunajski mestni pogrebni zavod in taksij-ska drutaba "Zig", je bil Montenuovo izjavil, da žalna slovesnost zunaj IJunaja dvora ne zadeva.
44Postavim vam trupli na Zahodno železnico tur ju dam natovorili in odpeljali, potem pa delajte z njima, kar vaju drago," je rekelt zastopniku Belvedera.
\ lak s truploma *in žalnimi g<Mi je prispel ob dveh ponoči v Podila rp, zadnjo železniško postajo za Artstetten. Noč je bila vroča in sapama. Blagoslovitev' trupel bi se bila morala vršiti na trgu prod postajo. Visa veteranska in ga^il-t-kn društva iz Pochlaiipa in sosednjih krajev so se bila zbrala prt?*! ]>ostajo. Planieniee s o plapolale v .tenvi, iuul goretifi je visela nevihta. Železniški voz. v katerem sta bili krsti, so porinili na stranski tir, nato so odprli porrvna vrata in vzeli krsti iz voza. Ta ras, ko so ise uslužbenci dunajskega mostnega pogrebnega zavoda pripravljali, da bi odnesli krsti Čez "•p. fe izbruhnilo nrurje, kakršnega v kraju že nmogo let nis* •bili doživeli. Mahoma je zaorala nad postajo nenavadno huda ncvihta. Plamenice so ugasnile, voda, ki je lila izpod neba. je zaboihnala po krstah. Nosači krst, mahoma premočeni do kože, so postavili krsti na tla in pobegnili piod nalivom pod varno postajno streho.
Med tiroma, v šumenju dežja, v tuljenju viharja, sredi šviganja bliskov, sta ležal; kmti dalj kaikor uro.
^ toni čakalnici male postaje so stali žalni gostje. Nadvojvod inja Marija Terezija ja ljubeče tolažila otroke prestolu nais] edn i 3ke dvojice, ki so se ob vsakem groirtu prestrašeno /drznili in zaspani preživljali dogodke te noči kakor grozne sanje. Mladi Karel tfianc .Jožef, bodoči cesar, je sočutno gledal na siroto, ki z njimi ni vedel kaj govoriti. Nato je stopil k edinenm oknu mračnega m treznega prostora in se spomnil, oa stojijo zunaj, na temnem trgu pred postajo roteranci. O-brnil se je k baronu Rum-erskirohu in rekel:
. ^ eteranoi so vendar -ajbrž po večini stari možu-ki. teh pac ne aNe P ustiti, da l>i stali nekaj ur zaporedoma v taksnem svinjskem vremenu..1 Saj jih huhko spravijo tjale noter v postajno restavracijo."
Risnverskirch je šel prod vrata postaje in zaklical v< <te-rancem naj gredo noter. Vete ranči in gasilci so vstopili in boječe k rend i nilnm žalnih gostov v ^tajno restavracijo. Kjer je od o prostora samo za majhen del pritiskajoči h; ostali, lci niso hotel, dalj čakati v nalivu, so odšli domov. Vt te rane i m gasilci so najprej tiho raagovarjali, oplašeni po bližini vi-soke in najvišje gospode. Potem se je pa izkazalo, da je bil postajni gostilničar dobro pripravljen na veliki Obisk ter založen s pivom in klobasami. Veteranci in gasilci so začeli jesti m piti, nj.h razpoloženje se je popravljalo od minute do m j mi te. Cea pol ure je beseda barona Bumerskircha, ki jih }e opominjal, naj mirujejo, le še malo zalegla.
Ter™f > predala siroti neki nadvojvodi«ji v var>tvo m zapnstda čakalnico, da vidi, kje sta ostali kUv ^tajm nreelnik je spremil nadvojvodinjo pred vrata; kr-ti* •sta ležali nasproti vrat.	'
''Na žalost ju ni videti," je rekel, "stojita pa točno napi ot, na stranskem tiru. Nič se jima ne more zgoditi: zda i 1 * *amo »e vlak in ta zavozi kar na prvi tir."
Marija Terezija s* je zahvalila in ga odslovila. Obstala
TiHn^ril1'	varovana pred nalivom, ki ji je
P JU-Ual d. z v obraz Bhsk je mahoma razsvetlil trajn o pokrajino in Marija Ter-zija je zadala krsti. Ležali .-ta V veliki dez v ni nilaki, ki je grozila, da naraste v potok.
l(.."1Jfn J° tore-j	konec," je pomislila iliarija Te-
12 *1; v T 8° torej •liuno Mednje, skupne ure na tej Kemlj . N<, krsti ne smeta dalj ostati tu zunaj, treba ju ie zanest, v postajo." Poiskala je uslužbence pogrebne-f za" Jim je: ^	opite veterance. Zaklicala
"Piosim, nikar ne puščajte knst zunaj v nalivu, to je vendar nemogoče," in šla je za njimi pied vrata.
Ui-lužbenci >o prijeli za krsti in ju zanesli v postajno čakalnico. Med tem, ko so ne^li krsti v čakalnico, je prišel poslednji nočni vlak.
v Kn sa,u potnik je stopil iz vlaka. Bil je v žalni obleki, počasi, »ključen, v prasketanju dežja je stopil v čakalnico, zagledal žalne goste in v zadrngi obstal. Tedaj ga je opazila Marija Terezija, stopila k njem m in ga objela. Ferdinand Burg — tako je bilo zdaj ime bolehnemu, od smrti zaznamovanemu možu. v katerem je nadvojvodinia spoznala svojega najmlajšega pastorkak, bivšega nadvojvodo Ferdinanda Karla — se je sklonil nad rdko materinske mačehe-. Komaj šest in štirideset let mu je bile, a na oko je Vil podobeni šeetinšest-deseb tniku. ki ga je stila smrtna bolezen. • Njegova ietika je bila tako naipr<nlovala, da je bil zdravnik .bolniku, ki um je bilo živeti It- se leto dni. prepovedal to pot. Vendar je bil Ferdinand Karel odpotoval, ko nfu je cesar izjemoma dovolil prestopiti deželno mejo in se udeležiti pogreba Franca Ferdinanda.
"Kako se ti godi?" je vprašala nadvojvodi.nja in se ustrašila nesmiselnega vprašanja, ki je imelo nocoj tako pošasten zvok. "Slabo, slr.bo se vam je godilo vsem," je pomislila Marija Terezija, "teto. Otonu, teimile, ki leži zdaj tukaj v krsti. mo^ najljubši ctrok Neizrekljivo slabo se vam je go-ddo. ve pomislimo, kako vam je godilo, mi je kar težko ponižno verovati v božjo dobroto."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
T8TANOTIWEN L lili
Jezikovne razmere na Malti
Zanimanje zm Malto se kaže v Italiji že dolgo ne samo iz jezikovnih nagibov, tenTveč tudi v prvi vrsti iz političnih. V Rimu je bilo ustanovljeno malt sko založništvo, ki objavlja vse pulblikacije. njmašajoee «e kakorkoli na ^taftto. Nedavno je izšel obsežen zvezek "Maltska izobrajziba" v katerem najdemo razen dveh prispevkov študijo o jeziku, ki .se govori na Malti in sicer izpod peresa italijanskih jezikoslovcev E. Rossi ja in PasQualija ter neniškrh ro-manistov N. Wagnerja in A. Steigerja. Iz njihovih razmo-trivanj je razvidiOo, da je jezilk tega otoka prav -za. prav arabščina in «icer arabščina, ki so jo v 1<). stoletju govorili v Tu-nisu. Enak dialekt arabščine je »bil preiie1^ n približno v intern času na Sicilijo, ki jo prišla kakor Malta pod oblast A-ral>rev.
fTa prvotni temeljni jezik, ki i?a govore prebivalci >Malte, se je postopno mešal z izrazi latinskega izviora večinoma vzetimi iz sk-ilijanski-ga dialekta, čeprav najdemo y njem precej (španskega in tudi francostke-ira vpliva. To jezikovno mešanico si lahko razlagamo s politično zgodovino otoka Po A-raberh. ki .se tam naselili v 9. stoletju, «so prišli ob koncu 11. stoletja na Malto Normani. Ti so se morali urne k niti Spancem. ki so priključili Malto Siciliji. Leta 1530 je odstopil Španski kralj Karel V. Malto viteškemu redu sv. Janeza, ki se imenuje od tistega dne red malteških vitezov. .
fKo se je Bonaparte leta 1798 vračal iz Egipta, se je polastil tega otoka k*ot zelo važne strateške postojanke. Toda prebi-l valci Malte so se uprli in po-j klicali na pomoč Angleže. Ti i
so se po velikem obleganju polastili Malte in ostala je v njihovih rokah.
tBurna zgodovina Malte se kaže jasno tudi v jeziku, ki ga jjovore njeni prebivalci. Sedanji jezik na Malti ima nuio-<go skupnega z jezikom sabir, ki ga govore v Levantu in Alži-l-u in ki tudi obstoja iz arabskih, francoskih, italijanskih in španskih izrazov. To kaže, da so besede, ki označujejo konkretne predmete večinoma arabskega izvora, za ab«trafc<t-ne pojme se pa rabijo besede italijar*4kega. francoskega ali španskega izvora.
NADOMESTILO ZA KAVO IŠČEJO. '
Pred vojno je italijan. radio poročal, da je razpisala vlada natečaj za odkritja kavineg-a surogata. V sebi naj bi imel kofein, alkaloid, kakor je v kavi in čaju. Ta alkaloid ni samo v kavi in čaju, temveč tudi v drugih rastlinah, ki jih je odkril človek s t-vojim instinktom v raznih krajih sveta. Med te spadajo orehi kola, ki raste v Afriki ali paraguajska česmi-na- ki njeni listi kuhajo podobno kakor listi čaja in iz njih skuhan čaj se imenuje mate. Še prej so v Italiji poskušali nadomestiti kavo in čaj z rastlino korkade, ki ra«te v Italiji sami. Tz nje se kuha rdečkast napitek dokaj prijetnega okus?, ki pospešuje prebavo. V njem pa ni no*benega alkaloida, ki bi imel na človeške
možgane podoben raaburljiv u-činek kaikor kava ali čaj.
»Pozornost strokovnjakov je vzbujala zadnje čase še druga rastlina, rastoča v Italiji. IV) je celastruis ali kata edulis, znana v Albesiniji pod imenom khat. Ta rastlina ra»te v aibe-einskih krajiih Šoa, lOafa in Ti-?rre, zlasti pa v Harraru, kjer jo tudi pridno goje in kjer se rabi pri verskih obredih. V tej rastlini so raizni alkaloidi, ki njih učinek na človeški organizem spominja na učinek kofeina, deloma pa tudi kokaina. Poskusi na genovski kliniki so pokazali, da učinkuje Miat na vee žive celice pa bodisi človečke ali živalske podobno kakor kokain.
fanje kliata mamila je dokaj razširjeno. Iz Abesini-je je prišel khat v Arabijo in Jeinen. kjer žvečijo njegove liste ali pa pijo iz njega skuhan čaj. Kbat preganja spanec in lakoto.
Človek se počuti po njem blaženega. Toda občutek utrujenosti izgine, ee pijemo iz kliata skuhan čaj. Zdravniki so pa ugotovili, da škoduje khat ercu. Po večjem uživanju lahko nastanejo srčne bolezni.
Zato imajo mnogi prebivalci a-besinske pokrajine Harrar slabo srce. To neprijetno svoj-Htvo irnajio vsa mamila, tudi kofein, kava in čaj. Nekateri strokovnjaki trdijo, da povzroči neprestano uživanje khata v veliki množini tudi neplodnost. Nekoč ee je trdilo tudi isto o kavi. Izid natečaja, ki ga je razpisala italijanska vlada, pričatkujejo z velikim zanimanjem ne samo v Italiji, temveč tudi drugod po evettu.
Najvišji rudniki na svetu
KA7PRODAJA
SLOVENSKIH
knjig
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
3<?:e noti mali junak. (Dostojcrskij) Filozofska zeodba (Aloji Jirasek) K«J »e je Makaru sanjalo (V. Kor* lenko)
N» različnih potih (Frane Fri«h) Peter Pavel Cbvar (Dr. I. Precelj) Pravita Kladiva (Vladimir Levstik) »lika Doriaoe Gray (Oscar Wilde) Verne dufie v virah (Prosper Mirim«)
ZapiHki iz mrtveca doma (A. M. D«.
atojet-akl)
Po 7 Oc zvezek
»o Ohrida lo Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfecor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Felgel) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Rdeim Metla (O. R. Frieh)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. SeUger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be iebeUce Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvfnski otok (Anatole France) Pisano zgodbe (Janko KacJ
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlo«n in kazen (F. M. DostojevskiJ) Tigrov! zobje (Mavrice Labiane) Krištof Dimae (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge)
Po $2.50 zvezek
Viftnjeva repatiea (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street, New York. N. Y.
V Južni Ameriki so najvisrje ležeči rudniki na meji med severnim delom Chile in Bolivijo. To jk* m epleni rudniki na vrhu ugaslega ognjenika A*rn-canquileha v višini 6000 m nad morjem. Tu je nabralo iz ognjenika mno^o žvepla in nastal je edt»n najbogatejših žvep-lenih rudnikov na svetu. Do višine 3.700 nt laliko prisp^S po žehznici in sicer do postaje Ollagije.
IProf. Wurm pripoveduje, da je prispel do te postaje s tovornim vlakom in ugajalo mu je, rla se je niogt?l z voznim listkom
I. razreda voziti s tovornim vla'konL V Južni Ameriki vozijo namreč tovorni vlaki mnogo redkeje kakor v Evropi. V naselbini Ollajrije. ki je dobila svoje inie po bližnjem ognjeniku Ollagije peči, kjer to])e snrovo žvejjlo, ki ga dovažajo po žični železni**! iz vlsje ležečega rudnika. V okolici, kakor spltoh v Kordiljerih so belo blestiče solne pustinje in ra-t-lin^t~va tu skoraj sploh ni. Peei «a žveplo kurijo zaradi polila n.Tkan;fa lesa in premoga s posebno rastlino, zvano v domačem jeziku lareta. Ta rastli na ima v gebi drevesno smolo s katero se varuje usihanja in tvori na stalah goste blazinice. S tem da lah!ko tV>pe žveplo s pomočjo larete, imajo tovarne veliko prednost pred starejšimi žveplenimi rudniki na Siciliji, kjer rabijo za kurjavo del premoga, tako da ee pridobivanje znatno skrči.
IS postaje Ollagije .se pride do rudnikov, ležečih 2300 m višje v nekaj uraih, kar je orno-g*očeno s tem, da se pelje še naprej z avtomobilom do višine 5.200 m do delavskega taborišča, naprej pa z žično železnico. Tu pa lahiko vozijo samio močni Fordovi avtomobili in šoferji morajo imeti železne živce. Vožnja z žično železnico je sicer vratolomna, nudi pa krasen razgled .po kordiljerskSh gorskih volikaniSh. Žvepleni rudnrki se pričenjajo v višini 5 tisoč m in segajo do vrha ugaslega ocmjenika. torej do vi&i-ne 6000 m. Žveplo kopljejo t« na površini. V nekaterih krajih ga morajo kopati izpod gle-
denelega «nega. ki leži tu blizu meje večneiga ledu zelo dolgo.
V žvoplenih rudnikrh so zaposleni samo bolivij^ki Indijanci in sicer samo taki, ki morejo prenašati težko življenje visoko v gorah, kjer pihajo ledeno mrzli vetrovi in kjer povzroča uhlapevanje žvepla vnetje oči. Večina delavcev ima oči vedno zalite s krvjo, čeprav imajo vsi delavci zaščitne na-očnrkie. Navadnemu belokož-cu je tu življenje neznosno.
IProf. Whito pripoveduje, kako ga je napadla med postom rudnikov puna, gorska bolezen, ki jo povzroča razredčen zrak. Hotel se je povzpeti še 100 m višje, pa se je moral pri vsakem tretjem ali četrtem koraku ustaviti, da je nabral sape. Zdelo se mfci je, da ima pt-si ameflkane in dusilo je tako.
da niti govoriti ni mogel.
KAKO 2IVE ŽENSKE.
Neka, ameriška statistika u-gotavlja, da žive žene povprečno 75 let. Omožijo okoli svojega 26 leta, rode po enega otroka, ki tehta 550 same pa tehtajo povprečno* 120 funtov, gredo po tridesetkrat na leto v kfno, prespijo 26 let svojega življenje, osem let se bavijo z gospodinjskimi posli in 26 tisočlerat si umijejo zobe. Ta statistika se nanaša seveda v prvi vrsti na ameriške žene.	•
pevskim zborom
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih prani Izdala Glasbena Matica T
Clevelanda.
Cena — $1.5«
Emil Adami«—16 JLCJOSLOVANSKIII NARODNIH PESMI 71 miki
FEBDO JUVANEC:
Zjutraj.......................20
sioriDika ...................JO
PETER JEREB: Pelin roia; VA81-LJJ UIRK: Podoknloa........M
ZOit K O PttELOVEC:
Ko »o fantje proti rael tli....je« l> enkrat fte .................20
Sest narodnih pesmi n m-
Md tbor ....................M
ŠEST NARODNIH pesmi za metan! zbor ....................M
Franc Venlurinl—SEST MEŠANIH IN MOLKIH ZBOROV ......
Slava delo
.......M
HK. VULAHid: Rožmarin; JOS. PAVČlC: Potrkan plea ......M
IZ STARE ZA LOGE pa iiua uao Se naslednje pesmi, kAteriio smo znižali cene:
Amerifiha alovenafca Ura. (Hotear) M
Orlavzke himne (Vadepivee) J__M
8lovrnsld akordi, tt meianik in
aoeakib zborov (Kari AdamM) .71 Trije meianl zbori (Glasbena Matica) ------------------------------- m
V pepelntfnl no«l. kantala za Mle. zbor in orkester. (Sattner).... M
Mladini, pesmi za mladina s klavirjem (E Adami«) ------------- M
ferdo Juvanee—MLADIH IJET, moški abort .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i ikl >n meteni) .... .......
Moški zbori
OUKAfc DEV:
BarSca; OJ, moj Aocel ,e iov; Kam ml, Cantje, drav v vaa poj-
demo ......................JŠ
OfKAH DEV:
.8rečno. IJubca moja; Ko ptIA-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka mi konjKka dra; Dobi* Mm pl-
8loro; Je vplbnlla In« .4«
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka < be!r kranj«ka.. Z4
Vao noC pri p«»tocl ............M
Jnrjera ......................iS
Hodi Micka domo; Ka| d mite- -ga faočem; 7<dravlca ........M
VASILIJ liIRK In A. GRORMIXG: VetrlC; Pa fradlol ..........M
Dve pesni. (Prdavee) zbor in sala____________
.M
Nail himni, dvoglasne ____________
Geraki odmevi. (Labarnar), n. zrezek, maikl zbori_______ M
ZA TAMBURICE:
NA GORENJSKEM .IE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajok..............
Slovenske narodne pesmi sa tambn-raikl zbor (Bajak) ________
Bom šel na planince, (Bajnk).
padpurl .................
.75
M
ZA CITRB:
Poduk za eltro. — « zvezki _
(Koželjskl)
a__
ZA RLA TIR:
Bari pridejo. — Kurafnlra —___ M
1M narodnih pe«mi »a nra*kl in mešani zbor. Emil Adami? ____| _
FANTJE NA VASI. 1R narodnih aa molki ahor. Ciril Prelij.. M
€6
Naročilo pofljite na:
GJas Naroda
99
11« WEST 18ih STREET
NEW YORK. N. 1.
da zapuščajo stanovanja v stanju, ki že na zunaj kaže. da ni nikoarar d<jnia.
Takšno .stanovanje je te dni obiskal vlomilec v Budimpešti. Ta pa ni vedel, da je bil lastnik namestil svarilni zvonec.
ki bi mogel v primeru potrt be priklicati hipnega upravitelja. Tako so vlomilca zasačili na delu že tedaj, ko se je mirno pripravljal, da ei najprvo vse prostore ogleda. Vtaknili so pod ključ.
REŠILNI ZVONEC.
Med vlomilci so specialisti-'ki imajo v	ko so mestni
prebivalci na počitnicah, svoje glavne seaone. Dielo jim olajšajo na žalost pogostoma e tem,
V tem času narodne s t i -*ke potrebuje naša domovina vašo po* moč. Kupujte redno De* f enae [Stamps in bonde.
|
Poleg poučnih knjig, muzik&Iij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
x 3% inčev — 234 straol vezava umetno ............ 25e.
KVIŠKU SRCE — (it. 355)
2 Vi x 3% InCer — 22-1 strani v belem celolidu .....
KVIŠKU SRCE — it. M8)
2% x 3% inčev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (SI. 408) 2V4 * 4 1 nCev — 253 strcol TBteril Sr. Kriier Pot
Cena $IJ>6
RAJSKI GLASOVI — (tt. 41«) 2% x 4 Inčev — 255 atranl ntevii St. Kriier Pot
Cena $15« SKRBI ZA DUŠO <**• 4l6> 3x4% inčer — 512 strani
Cena $1.75
i NEBESA NAS DOM — (tt. 415)
2% x 4 ft inOer — 384 in čer
Cena 75c
SVETO PISMO
$3_
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po gori o-značenl ceni. Zaloga pa nI opsebno relika. zato Jlb naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-streči.
Angleški molitvenlld:
(ZA MLADINO)
Key •( Bearon
fino Tesano ......................S3
t nanje Tesano ......... .71
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino nanje rezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.