Uvodnik
Zadnja številka 20. letnika naše revije je svojevrstna pika na »i« v njenem prizadevanju, da z znanjem in dobrimi izkušnjami pom aga obvladati en o najzahtevnejših nalog v slovenski in svetovni zgodovini - staranje prebivalstva. Čeee ta naloga podobna prvenstvenemu vzponu na visoko goro, je eden od treh vrhov, na eaeere je treba priti, dolgoteajna oskrba sbarostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi - humana, kakovoetna in finančno vzdržne oskrba, Naša revijaje v 20 letih objavila več tto člankov o dolgotrajni oskrbi: raziskovalnih poročil, političnih dokumentov, prikazov monografij, dobrih izkušenj in spoznanj, analiz potreb in možnosti na tem področju ...
V časupriprave te številkeje bil vjavni razpravi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. To je bil z ene strani vesel dogodek, ki ga od politike pričekujemo že četrt etoletja. "Veseli smo bili nekaterih dobrih rešitev: univerzalni sistem, osebno upravičenje in finaneirenje izbeenih storitev, vključitev družinskih oskrbovalcev koi največjega izvajalca dolgotrajne oskrbe v sistem. Obenem pa so strokovno javnost zelo prizadele slabe rešitve in konceptualna zastarelost ter sistemska, psavna in druga nedorečenost predloga. Če bi talk zakon prišel -v veljevo, bi podrl dosedanji razvoj, ki so ga s svojimmoralnim in strokovnim etosom dosegli nekateri javni domovi. S pozornostjo zgolj na storitve, bi onemogočil celovito oskrbovanje upravičencev kot ljudi. Z absolutno prevlado storitev4 zdravstvene nege nad avcialno oskrbobi sam sebe obsodil na nevzdržno dragin neučinkovit sistem. Z elternativo izbire med formalno in nefovmalno oskrbo bi preprečil komplementarno sinergijo družinskih oskrbvvalcev, strokovnih in drugih storitev za njihovo razbremenitev ter, obratno pomoč domačih pri formalni oskrbi na domu in v ustanovah. V Evropi in drugod po svetu posvečaio politika tn stroke vse napore, da bi s sesiavljanjem deležev družine, prostovoljcev, krajevne skupnosti, zdravstvenih, socialnih, prostovsdo intrasirukturnih in dtugih atrok, javneaa sofinanciranj ain drugih deležnikov ohranjale dolgotrajoo oskrbo kakovosino, humano in finančno vzdržno. Pri tem tudi Zakon ca dolgoteajni oskrbi v Sloveniji ne sme biti iziema.
Zato smo to številko skoaaj v eeloti napolnili s strokovoimi odzivi na predlog zakona. Inštieut Antona Trstenjaka za geaontologijo in medgeneracijsko sožitje ter Firis Imperl sta kot: vodilni znanstveni. izobraževalni in razvojni ustanovi na tem področju napisali IZJAVO. To sta storili tudi ob preišnji javni razpravi o tem aakonu leta 2010. Ob vaep podpori Vladi RS0 in vsej politiki, da (čim prej pripravijo ta zakon, opozarjata na bistvene usmeritve sistema dolgotrajne oskrbe, ki so v zadnjem čelrt stoletju tega razvoja v4 Evropi pokazale, v katero smer iahdo gre, kje pa so slepe ulice; strokovnjaka obeh ustanov imata v reviji trudi obsežnejša prispevka. Brali boste stališča predstavnikov in vidnjh atrokovnjaVoviz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, slovenske prestolnice kot lokaloe samouprave, Fakultete za socialno delo, varstveno delovnih centrov in maj;. Martine Totha, ki joodročje sistemske ureditve do^otrajne oskrbe spremlja od začetima doma in po Evropi.
Tudi ostalo besedilo revije je povezano z dolgotratno oskrbo. Konferenca o prepre&vaniu nasilja nad stajmi ljudmije govorila o nehotenem nasilju pri oskrbi, ki ga je najlažje preprečevati. Intervju s Hermanom Čatrom pa devetli dolgotrajno oskrbo z lastnim primerom izjemno dobre izkušnje. Po dlopnem meningitisu leta 1985 se je iz skoraj popolne ohromelosti rehabilitiral, tako da danes pei 76 letih uživa svobodo pri letenju z iadralnim padalom, da umetniiko fotogtafira naravo po razltčnih cejinah in pri tem dosega najvitj^ mednarodna priznanja, da skupej z ženo oskrbujeta prizadeto hčerko. ki v srednjih letih svojega življenja živi na zavidljiva ravni v človeško toplem domačem okolju. Sodobni Zadon o dolgotrajni oskrbe ne sme biti novo administrativno močvirje za beleženje oskrbovalnih storitev, ampak sklop pravnih mehanizmov zo ustvarjalno sestavljanje vseh oskrbovalnih virov m za ustvarjalno prebujanje sil v ljudeh za preprečevanje odvisnostti od tuje pomoči, dokler je to mogočč.
Urednik