Kaf vse pišefo o učltelfstvu, šolt, prosvetl in JZ/U —1 »Nobena žena se ne more strinjati z amandmanom o učiteljicah. Mi žene moramo biti braniteljice družine in morale. Amandman je sicer že sprejet, toda mi lahko prosimo gospoda prosvetnega ministra, da se to popravi prihodnje leto.« Tako so poudarjale zborovalke na občnem zboru Beograjskega ženskega društva. (»Politika«, 12. aRrila.) —1 Minister Jankovič napov^^Jjje zvišanje uradniških plač. V osrednjem-jfeiteljskem klubu JRZ v Beogradu je dejal mifiister med drugim: Uradniški stan je moral i|);red letom prenesti žrtev, ko so mu bile znižane plače. Doprinesel je to žrtev in ni ropotal. Mi bomo to upoštevali in brž, ko nam bodo 'jrazmcre dopuščale, bomo z ozirom na dvig ceJ* zooljšali uradništvu njegov položaj. (»S*k>ven*;c«,' 13. IV.) —1 O inteligentnosti pri mladini je govoril dr. Karel Ozvald v ciklu predavanj »Pedagoškega društva«. Iz predavanja posnemamo: Največja lastnost inteligentnosti je iznajdljivost. Ta lastnost pa nima domovinske pravice samo pri boljših slojih, pač pa jc lahko tudi last najpreprostejšega delavca. Po dosedanjem opazovanju je med našo šolsko mladino 50 do 60 % normalno inteligentnih, 20 do 25 % pa jih je manj inteligentnih (1 do 2 % izredno) in 20 do 25 % pa jih je matvj inteligentnih (1 do 2 % slaboumnih). »SIovenski dom«, 12. IV. —1 Pedagoška centrala priredi od 12. do 17. IV. v dvorani Ijudske univerze v Mariboru svoj VI. pedagoški teden. —1 V Mozelju na Kočevskem je bil do- slej en slovenski in> dva nemška razreda. Kn nemški razred so zaprli in izpremenili v slo%venskega. (Gottscheer Z., 10. IV.) —1 Slovenska beSeda od 9. IV. kritizira v Domačih pomenkih občinsko upravo v Ljubljani, da je proflala parcelo, ki je bila namenjena za vodmatsko šolo. —1 Glede poenotenja šolskih knjig, ki se naslanja na zakon o narodnih šolah, polemizira »Slovenska beseda« s »Slovencem« in pravi, da je izšel ta zakon pod vlado Pera 2ivkoviča, ampak v času, ko je bil v tej vladi tudi g. dr. A. Korošec. Isti list polemizira tudi z »Domoljubom«, ki trdi, da podpirajo centralizem tudi sloven- ski jugoslovenarji, ki želijo, da se vsi trije jugofilovanski narodi zlijejo v enega. Da pri odraslih take mešanice ni mogoče napraviti, je jasno. Zato so se centralisti, ki vodijo prosvetno politiko, — nadaljuj.e — vrgli na mladino po šolah. Te hočejo pojugosloveniti in slovenskemu narodu odtujiti. Pri tem delu ima centralizem močno oporo v znatnem delu slovenskih vzgojiteljev. — (Polemični dcl članka je precej pobeljen.) —1 »Trboveljski Slavček« je imel na turneji po Bosni sijajen uspeh. (Razni listi.) —1 O šolski higieni, ki je še čisto na primitivni stopnji pri nas, piše »Pohod« od 10. IV. —1 O celibatu učiteljic polemizira »Pohod«, 10. IV. z »Domoljubom«, ki hvali odredbo, češ, da je bilo tudi v Avstriji tako. —1 Kakšna je vzgoja na nemških manjšinskih šolah ugotavlja »Pohod« od 10. IV. na primeru učenca Klemenčiča, v IV. raz:. osnovne šole v Ljubljani, ki je z navdučenjem govoril o Nemčiji in se klanjal vodji tretjega Rajha.