Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J»
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1,00, za inozemstvo $1.50.

GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
fr-

Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3,1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frank irana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 30. maja (May) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 22.
Nesoglasja.
Vodilni in uplivni voditelji kapitalistične politike vidijo v vsakem zakonu, ki koristi delavcem, “razrednia za.konodajstvo”. Vsi zakoni, ki koristijo kapitalistom in škodijo delavcem in malim farmarjem, so po njih mnenju pravični in ustavni. Ako opazujemo dogodke, ki se vrše za kulisami in izvem kulis v> kongresu in razumemo citati med vrsticami kapitalistične časnike, smo kmalu na jasnem, da je to resnica.
Prejšni kongres je n. pr. dovolil tri sto tisoč dolarjev, da se iz^ vede Shermanov protitrustjanski zakon le po tem pogojem, da se od dovoljene vsote ne sme porabiti centa za obtožbe proti far-marskim in delavskim unijam. Seveda je Taft, tedanji predsednik in republikanec stare korenine, uložil ugovor proti zaključku kongresa z motivacijo, da je tak' pogoj v protislovju z enakostjo pred zakonom, ki je zajamčena v ustavi. Vzlic Taftovemu ugovoru je sedanji kongres pod istim pogojem dovolil potrebno vsoto denarja za izv edit e v proti trust jan-sttega zakona. Vsakdo je bil radoveden, ko sta obe zbornici o-svojili prejšni pogoj, kašno stališče bo zavzel Wilson, sedanji predsednik in demokrat.
Iz oficielnih demokratičnih krogov poročajo, da Wilson ne bo ugovarjal pogoju, ki je združen z dovoljenjem. Ali obotavljal se je dolgo. Njegova buržoazna vest se ravnotako protivi ‘razredni zakonodaji’, kakor njegovega republikanska prednika. Poleg republikanskih časnikov so hujskali tudi vplivni demokratični1 časopisi, da je tak pogoj navadno “razredno zakonodajstvo''. Neki demokratični list je zašel v svojem sovraštvu do delavcev in ljubezni do kapitalistov tako daleč, da je poročal, da je mnogo zveznih senatorjev glasovalo za izjemni pogoj v interesu trustov, da bi pripravili ob veljavo in strmoglavili protitrustjanski zakon. To sumničenje zopet dokazuje, kakšne lumparije zmožnim smatra demokratično časopisje, ki vsekakor pozna svoje ljudi, buržoazne zastopnike.
Obotavljanje predsednika lahko razumemo. Do sedaj se še ni izrekel, da soglaša z izjemnim pogojem. Ako bo pa podpisal1 tozadevno dovoljenje z izjemno določbo, tedaj bo to storil, ker pri volitvah odločajo glasovi farmarjev in organiziranih delavcev, in da jih ne požene v socialistično stranko. Pred volitvami je dejal, da je prijatelj delavcev in farmarjev. Ako bi predsednik direktno nastopil proti strokovno organiziranim delavcem in malim farmarjev, tedaj bi stal v javnosti razkrinkan kot prijatelj velekapitalistov in velefarmrajev, in najlepše fraze na shodih bi ne prepričale delavcev in malih farmarjev, da je njih prijatelj.
Predsedniku ni cela stvar všeč. To dokazujejo nekateri njegovi izrazi, ki jih je storil v pogovoru s nasprotniki izjemne določbe. Izrazil1 se je, če bo podpisal izjemno določbo, tedaj to stori, da pro testira proti enakim bodočim izjemnim določbam kongresa. Poleg je še pridjal, da dovoljenje velja le za določeno vsoto in da so še drugi skladi na razpolago, ako bilo treba nastopiti proti organiziranim delavcem in malim farmarjem, ker so grešili proti trustjanskemu zakonu. Ni čudo, da se zadnji čas tudi v slovenski javnosti prikazevajo navihanci z dvojnim obrazom.
Naj večji nasprotnik te vrste “razredne zakonodaje” v korist delavstvu je senator Root; stari sovražnik delavstva, ki navadno ne zine najmanjše besedice proti navadnemu razrednemu zakono-dajstvu. Smelo in predrzno trdi, da daje ta izjemna določba delavskim organizacijam pravico,
da poljubno zvršujejo hudodelstva. Ta trditev je navadna laž. Senator Root prav dobro ve, da Shermanov protitrustjanski zakon nima najmanjšega stika z zločini in da imamo polno torbo paragrafov v kazenskem zakoniku proti požigu, dinamitarstvfu in drugim enakim rečem, ki pa zgubijo svojo moč, ako jih je treba uporabiti proti kapitalističnim dinamitardom, kakor se je zgodilo v Lawrence, Mass., in drugod.
Ves dirindaj je brez pomena! Nekateri' juristi v službi kapitalistov so iznašli, da se Shermanov protitrustjanski zakon lahko izrabi tudi proti delavskim unijam, da se jih lahko razpusti kakor troste. Noben zakonodajalec ni glasoval za protitrustovski zakon, da bi z njim zadel delavske organizacije aili pa zvieze malih farmarjev. Zakon je bil sprejet, da se v. njim zabrani snovanje monopolov potom kapitalističnih zvez. Ako bi bil zakon veljaven za delavske organizacije, potem je onemogočena vsaka zadružna organizacija.
Tu imamo zopet primero notranjih protislovij, na katerih je zelo bogat kapitalistični proizvajalni sistem in katerega morajo končno strmoglaviti. Kapitalizem je po svojem gospodarskem temelju individualen, vojska vseh proti vsem. Izžemaj, odiraj, je načelo kapitalizma. Ne brigaj se, kaj bodo drugi rekli, ako si stotine družili uničil, ogoljufal, glavno je, da se je tebi zredil denarni mošnjiček.
V svojih konsekvencah pa vodi do uničenja individualnosti. Gospodarska premoč posameznika, ki se druži zopet z gospodar skimi silami druzih pojedincev, ogroža vse. Ta ogromna gospo darska sila pojedincev je rodila posledice, da so zakonodajalci bili prisiljeni nastopiti proti nji. V človeški družbi bi radi oživeli in dividualzeiA, kakršen jie bil, ko se je kapitalizem pričel še le raz vi ja ti.
Kaj bi nam pomagalo, ako bi razdražili troste in se vrnili v ra zvojni stadij kapitalizma, ako bi bilo -sploh mogoče zvršiti kaj takega! Igra bi pričela z nova. in v nekaj letih bi bili tam, kjer smo danes. Proti kapitalizmu' pomaga le eno zdravilo — socializem.
cenah, da bi bil tako zabranjen ustop delavcem k obravnavi.
— V Long Beachu, Cal. s© je
pripetila strašna nezgoda. Na-krat se je zrušil miorski pomol, ki je bil po .ameriškem sistemu naj-brže zgrajen iz lesa, in 36 oseb je izugbilo svoje življenje, nad 160 oseb je pa dobilo težke poškodbe.
Na ukaz državnega pravdnika stražijo zdaj razvaline, da se do-žene, kdo je zakrivil nezgodo.
diti vspešne boje na gospodarskem polju proti kapitalistom.
Ameriške vesti.
— Nemška ameriška učiteljska zveza” je hčerki nemškega cesarja ob priliki njene zaroke poslala udanostno brzojavno če stiitko. Vsak Amerikanec bi lahko razumel, ako bi “Nemška ameriška učiteljska, sveža” čestitala tistim nemškim poslancem v državnem zboru, ki delajiO' z vsemi svojimi silami proti blaznemu oboroževanju in za svetovni mir. To bi bila čestitka boju za višjo kultu ro. Tako je pa v čestitki izraženo najnižje klečeplastvo, ker so dr žavljani republike čestitali članu cesarske rodbine, človeku, ki je največ ji nasprotnik ljudske volje in ljudovlade.
— “Ruzvelt” je postal občut 1 j iv kakor kašna stara in zarjavela devica, kar se. človeku, ki je v javnosti in napada svoj© politič ne nasprotnike, prav slabo poda G. A. Newett, urednik buržvazne ga lista, je poročal v listu “Isphe-ming Iron Ore”, da se “Ruzvelt’ verni napije, laže in preklinja “Ruzvelt” je uložil tožbo proti uredniku za $10.000 odškodnine in bo skušal pred sodiščem doka zati, da je urednik lagal. Po poročilu iz Marquetta, Mich. je pričela obravnava v pomeeljek, dne 26. t. m., ki jid vodi sodnik R. E. Flannigan iz Norwaya.
Za obravnavo se zanima vsa sodrga v svili in baržunu, ki bi naj-rajše videla, da bi se sedeži v sodni dvorani prodajali po visokih'’
— Iz Meadvilla, Pa, Doročajo, da je pri avtomobilski nezgodi obležal na mestu mrtev T. L. Riordan in E. Bender je tako hudo o-
pečen, da nebo: okreval. V avtomobilu se je peljal še neki .C. E. Kaer. Nafcrat se je avtomobil pre-kucnil in zvrnil v jarek. Pri nezgodi ji® dobil Kaer le lahke poškodbe.
— Država Pennsylvania uživa zdaj srečo proti-eigaretnega zakona. Vsakega, ki mladoletnim proda ali podari cigareto, čaka ostra kazen. Vsak fantek, pri katerem bodo našli cigarete, bo kaznovan z ječo ali denarno globo, ako ne bo povedal, kje je dobil “mrtvaške žeblje.”
Samoposebi se razume, da ta drastični proticigaretni zakon, ho rodil korupcijo. Ako se hoče 'odvaditi mladino cigaret, se to lahko doseže s primernim podukom. V mestih naj bi se napravila igrišča za otroke v takem številu, da bi imeli vsi otroci priliko pohajati na taka igrišča, mesto, da so prepuščam samim sebi na ulici. Sploh je pa nerazvitemu in mlademu organizmu ravnotako škodljiva smotka ali pipa kakor cigareta.
Vendar bo* pa čas prišel, ko taki “triki” ne bodo vlekli pri delavcih. Spoznali bodo, da najboljše varujejo svoje interese, ako so organizirani v močni strokovni organizaciji.
— 751etna Marija B. Collinseva iz Morrisa, III. s© je poročila s 35 let mlajšim L. Schauerjem. Pred poroko je v testamentu določila, da se njeno posestvo v vrednosti 50 tisoč dolarjev po njeni smrti razdeli med njene tri netjake. Na banki je imela 10 tisoč dolarjev.
Pred kakimi 14. dnevi sta Col-linseva in Schauer izginila iz Morrisa, Odputovala. sta v Aurora.
111., kjer sta se poročila. Po zvr šeni poroki sta. najela stanovanje v hotelu, v katerem je umrla stara ženica. Dr. Reber, ki so ga po klicali pred njeno smrtjo, je v svojem spričevalu zrekel, da je je umrla za pljučnico.
Šerif J. H. Francis in državni pravdnik za lokrai Grundy sta prosila policajiske.ga načelnika v Aurori, naj aretira Sehauerja, ker sumita, da jo starka umrla nasilne smrti.
— Iz Charleston, S. C. poroča jo, da je pri strelnih, vajah v forti Mouibrie razletel naboj za 4.7 palčni top in usmrtil kapitana in tri droge topničarje.
Na torpedolovki “Stewart”, ki je izvajala vaje pred San Diego, Cal. je raziopčila. parna. cev. Uhajajoča para je taki» nevarno poparila tri pomorščake:, da sta dva takoj umrla, tretji je pa dobil smrtnonevarne opekline.
— Iz Bostona, Mass, poročajo,
da sta bila pri obravnavi proti kapitalističnim dinamitardom, ki so vtihotapili ob času stavke, tek stilnih delavcev dinamit v stanovanja delavcev, da bi jih obdol žil dinamitarstva, predložena dva čeka, z katerih je bilo posneti, da je s čekoma v zvezi trust za volno.
čeka sta se glasita na ime Friderika E. Alteauxa. in sta bila napisana. na ukaz W. M. Wooda, predsednika American Wool družbe, Alteaux je tovarnar. V njegovi tovarni izdelujejo barve. En ček je datiran z dne 22. marca 1912 in se gl-asi z,a $505. Drugi ček je z dne 26. junija 1912 in se glasi za $2100. Na tem čeku je o-pazka: “Tirjatve do današnjega dne poravnane. Čeka so podpisali Wm. H. Dwella, blagajnik, W A. Currier, pomožni blagajnik in predsednik Wood ju je odobril.
Ako bi ne bito. druzega dokaza kakor čeka, tedaj je že jasno, da je med kapitalisti obstala zarota da bi z lopovskimi sredstvi spravili poštene delavce v ječo in tako uničili stavko delavcev.
— Na polletni konvenciji kovinarskih, delavcev iz države Ohio in Michigan v Colubusu, O. so se d© legatje soglasno izrekli, da naj se vse unije kovinarjev združijo celoto — v zvezo kovinarskih de lavoev, ki naj, se pridruži “Ameriški delavski zvezi.” Zaključek je dalekosežen, ker dokazuje, da tu di pri ameriških delavcih prodira sno-znanje, da se je treba po nemški metodi organizacije organizirati v močnih industrielnih organizacijah, ako hočejo, delavci vo-
— Za varnost v Chicagi govori najbolj dejstva, da so trije lopovi Dri belem dnevu napadli in oropali starinarja E. Pearlmana. Roparska trojica ga je potegnila z voza in vlekla v postransko ulico. Tam so roparji pretepli siromaka, da 'je obležal nezavesten na tleh. in mu pobraji deset dolarjev. Po storjenem zločinu so tolovaji izginili brez sledu.
— V Scrantonu, Pa. je izvršil samomor rev. John Jurca, star 39 let, pastor slovansko luteranske cerkve v Jessupu, nekem predmestju Scrantona. Odšel je na polj© in izpil strup. Mrtvega so našli dečki, ki so se igrali. Njegova soproga je izjavila, da, ga je spor v cerkveni občini pognal v smrt.
— Iz Martinsburga, W. Va. poročajo, da je vlak na Baltimore & Ohio železnici blizo Doe Gully-ja zavozil v gručo delavcev. Pet delavcev je vlak razmesaril na kose, šest drugih pa nevarno ra
nil.
— Iz Londona poročajo, da je prišlo do resnega boja med bolgarskimi in grškimi četami. Vsled prejšnih bojev so pri Solunu določili nevtralni pas. Ta pas so po i grškem poročilu baje prekoračile bolgarske čete.
Iz majhnega boja, j©, nastala prava bitka, pri kateri je sodelovalo tudi topništvo. O podrobnostih bitke — kdo j© zmagal ali se moral umakniti — miolče poročila.
Grki imajo v Solunu zaprtih 200 prejšnih revolucionarnih vstašev, katere hočejo postaviti pred vojni sod.
Ugovori srbskih in grških poslanikov zavlačujejo še vedno razprave1 pri mirovni konferenci v Londonu. Najbrž imajo pri tem tudi nekatere velesile svoje prste omes.
—McAdoo, tajnik zveznega za kladniškega urada je odredil, da je treba narodne bank© v Chicagu vsako leto dvakrat pregledati. Zadnja leta so, zvezni revizorji le vsakih devet mesecev enkrat pregledali banke.
— Znani Lorimer, dobro poznat, kako je prišel do senatorske toge in katero mu je zvezni senat končno slekel proti njegovi volji, j© bil največ kriv, da je bito v iliniojski legislaturi pokopana predloga za iniciativo in splošno glasovanje.
Dokler bo ljudstvo volilo take može svojim zastopnikom, pričakuj© zaman zakonov v svojo korist.
—Strašno smrt je našel pekovski delavec John Jasper v spring-fildski bolnici sv. Ane. Pri delu je padel v stroj za mešanje testa, ki ga je potegnil vase in strgal na kose, nredno je bilo mogoče ustaviti jeklenega ljudožrca.
— Kapitalisti so iz sebe, ker
je v New River Regionu, W. Va., zastavkalo nad tisoč rudarjev. Ru dar ji pripadajo 17. okraju “Združenih ameriških rudniških delavcev”. Razmere, so bile tako poniževalne za delavce, da niso mogli nadalje prenašati tiranije premogovniških baronov, in proglasili so stavko.
To je vzrok, zakaj premogovniški baroni oglašajo v listih, da po trebujiejo rudarje.
Premogovniški baroni vabijo rudarje, obetajo jim dobre plače soloh nebesa na tem svetu. Stav-kujoče rudarje so pa izgnali iz bornih koč in morajo sedaj bivati s svojo deco v šotorih, katere jim je prekrbela organizacija rudarjev.
Slovenski rudarji! Ne dajte se speljati na led in ne hodite v West Virginijo! Tam se vaši bratje bo jujiejo za človeške pravice in bolj še življenske razmere.
— V Baltimore, O. so se priče li cestni vslužbenei 1 organizirati Komaj je družba zvedela o tem je zboljšala plačo za en cent na uro. To je družba zvršiila že tretjič, ko je opazila, da. se hočejo njeni vslužbenei organizirati.
Inozemstvo.
ni mogla ž njim na pot, ker je baje iz strahu zblaznela v palači ob Nevi. Seveda se o tem ne sme govoriti.
Igralo se je slabo in pod vsako kritiko. Uredniki listov v Nemčiji se ne upajo pisati kritike o tej slabo igrani komediji na železniškem peronu, ker bi za prihodnjo izdajo gotovo pisali v špehovski in pod nadzorstvom državnega pravdnika.
— Ruski minister za javni poduk je izdal ukaz, da bo pri Židih v prihodnjem letu odločila srečka, kateri bo smel na univerzo. Prej-šna leta je odločevala pri židovskih dijakih sposobnost.
— V bitki pri Sidi Garbi, ki se je vršila dne 16. maja in o kateri smo poročali v zadnji izdaji, so bile talij anSke čete strahovito poražene. V boju so izgubili topove in nad tisoč mož. General Gabretti je bil prisiljen umakniti se v Der-no. Arabci so v tem boju zgubili po talijanski cenitvi, ki je gotovo previsoka, nad 400 mož. Talijan-ska vlada je o bitki uvedla strogo cenzuro, da bi ljudstvo ne izvedelo, kako nespametno pošiljajo generali kmečke in delavske sinove v klavnico.
Poraz je provzročila glupost generalnega štaba, ki je sedel Arabcem na limanice. Arabci so nekemu talijanskemu delavcu, ki so ga ujeli, napolnili žepe z napačnimi informacijami in tako zvabili ta-lijanske čete v zasedo, ki so štele nad 5000 mož.
— Med francoskim vojaštvom se čimdalje bolj širi nezadovoljstvo, ker je vlada uvedla triletno službovanje. V mnogih garnizijah so vojaki priredili burne demonstracije.
Največje demonstracije so se vršile v Toulonu. Demonstrante so po modrosti buržoazne vliide kot puntarje postavili pred vojni sod.
Francoska buržoazna vlada se igra z ognjem, ki se prav lahko spremeni v požar, katerega ne bo tako lahko pogasiti.
Nad 20 tisoč delavcev je v Parizu priredilo veličastveno demonstracijo proti, triletni vojaški službi. Vlada je koncetrirala vojaštvo in policijo, da bi ob najmanjši priliki razgnala demonstrante. Pri demonstraciji, ki se je završila mirno, je govorilo nad osemdeset govornikov, med njimi Jaures, stari socialistični vodja.
—- V panamskem prekopu v ta-kozvani zaseki Culebra so odstranile parne lopate od vzhoda in zahoda zemeljsko ¡steno, ki je ločila vzhodne in zapadne delavce. Nastalo je nepopisno veselje. Delo je počivalo skoraj dve uri in parne piščalke so oznanjevale, da se veliko kult. delo bliža koneu, ki je za človeško dražbo več vredno, kakor vsi sestanki in banketi kraljev in cesarjev.
Zdaj bo treba odstraniti še osem milijonov kubičnih vatlov zemlje, da bo prekop zgotovljen za plovbo. Mogoče da bo tudi sesedanje zemlje napravilo še kakšni nove ovire.
— V Londonu izhajajoči list ‘Standard” trdi, da so angleške sufražetke pred bankrotom. List pripoveduje, da je dobil obvestilo iz zanesljivega vira, da sklad $500.000 v resnici ne obstoji, da je trditev sufražetk, da so v zadnjem času nabral© $750.000 za iz-vojevanje ženske volilne pravice, navadna laž. V bojnem skladu imajo komaj $1000.
List je nasproten ženski volilni pravici. To pa pove vse1.
Iz Londona poročajo, da so Turki izjavili, da hočejo otok Ciper izročiti Angležem.
—	V Venezueli so odkrili zaroto proti predsedniku. Zapili so o-semdeset oseb, o katerih trdijo, da so zarotniki.
—	V Mehiki je položaj nespremenjen. Včasi zmagujejo vladne čete. da potem zopet beže pred vstaši.
Huerta obljubuje širokustno, da bo v Mehiki kmalu “red in mir”.
— Viljem, oče in cesar, je ob
priliki poroke svoje hčerke Lujze igral ulogo pravega klovna, ako sodimo po brzojavkah o poroki. Na kolodvoru, kjer je pričakoval goste, je imel skrinjo polno pisanih oblek z različnimi našivi. Ke-dar je prišel nov gost, je menjal obleko, kakor klovn v cirkusu, ki se skrbno pripravlja za novo ulogo. Da se je pri tej komediji, ki se je igrala javno na kolodvoru, dogodilo mnogo napak, se samo po sebi razume, dasiravno se te vrste ljudje že od mladih nog urijo v komedianstvu.
Teta njegova je n. pr. malo prehitro nastopila na odru. “Warlord” je popolnoma pozabil, da je nespodobno, ako nemški cesar'teče preko odra—železniškega perona. Gost iz Rusije se je pripeljal v oklepnem vlaku. Njegova soproga
— Pismena poročila pripovedujejo, da je v Bel gradu sijajno vspela majniška manifestacija, «dasiravno so možje od 18. da 55. leta pod orožjem. Po mestu je korakala nad sedem tisoč broječa ljudska množica, iz katere so prihajali klici: “Živel mir! Živela federacijia balkanskih republik! Živel mednarodni socializem F” Množica je korakala v redu po u-licah miiuio vojaštva z nasajenimi bajoneti na prostor, na katerem se je vršil shod.
S — Črnogorsko vojaštvo. Ko se
| je pričela balkanska 'vojna so imeli Črnogorci naslednjeJštevilo č©j,: j general Vukotie je poveljeval 10,-000 vojakom, prestolonaslednik 13.000, general Martinovič 8000 in pridružilo se je Črnogorcem še približno 3000 Albancev; vsega skupaj so torej imeli 34.000 mož. Odslej se je število moštva močno skrčilo in imajo Črnogorci le še 25.000 vojakov. Posamezni bataljoni imajo komaj po 500 mož. In proti tej peščici se pripravlja Avstrija! Škandal!
DOPISI
Oregon City, Ore.
Bezek je cvetel izpod njegovih vej klanjale so se nam višnjeve perunike in nežne kolumbine, rosne kapljice blestele so se po mladem listju in sočni travi, jaz pa sem ždel pri' oknu železniškega voza v ožjem družinskem krogu (sam z mojo Miss Bakso) praznoval desetletnico prve sweetheart-ske smole, ko me je namreč zarjavela devica, srpanovega spomina, prvič napodila z “smrkovcein” in metlo. Širši javnosti nisem hotel naznaniti moje desetletnice, ker 'vem, da bi od vseh strani, kar deževalo častitk in sožalnih brzojavk in kdo bo na vse odgovarjal! Sicer se bodo pa od sedaj naprej take desetletnice okisanega in solzavega spomina, ravno tako peri-jodično ponavljale, kot slabe letine na Slovenskem! — Mehka majnikova noč poljubila je zemljo in rahel dežek je šumljal po listju črešenj in jablan, ko sem dospel v mestece Oregon Cit,y. — Imenovano mesto šteje okoli 6 ti-■soč prebivalcev in med temi je kakih 100 Slovencev. Pacifiična obal, oziroma kraji v bližini, so po napadi sploh zelo lepi in prijazni, ali tako ljubkih mestec, kot je ta Oregon City, vidi se le malo; imenovalo bi se lahko mesto cvetlic. .Prostira se, deloma v dolini ob precej močni reki, deloma po več ali manj strmih gričih na obeh straneh. Skoro pri vsaki hiši je vrt, obsajen s sadnim in lepotič-nim drevjem, grmovjem in najrazličnejšimi cvetlicami. Vrtna kreša, potočnice, vijolice, marjetice, kolumbine, lilije, tulipe, hia-cinte in še mnogo drugih, katerih imen ne vem, nahajajo se v najlepšem cvetju, vrtnice pa kterih še nikjer nisem videl v tolikih množinah, pa so vse posute s popki, iz kterih se tu pata m, kot sladka skrivnost, kaže nerazviti rožni cvet. Poleg jablan, hrušek in črešenj, širijo se ponosne platane in magnolije, po balkonih in stenah hiš, pa se spenjajo plazeče vrtnice, bršlin in vrtni srobot.
Več tamkajšnih Slovencev ima prijazne lastne domove. Vpošleni so večinoma v tamkajšnih papirnicah, ki so si pridobile svetovno slavo s čudovito nizkimi plačami in mali večnosti podobnim delavnikom. Kdor rad za malo plačo dolgo dela, naj pride kar v Oregon Citv, če si trinajst ur ne bo nagaral do sita, pa ni božji! Tam bivajoči rojaki prihajajo iz različnih delov Slovenije, a vse diči ista prijaznost, gostoljubnost in ljubeznjivost, prav kot bi se na-srkali teh lepih lastnosti iz ljubez-njive narave, ki jih obdaja. Stanovanje so mi odločili v škofovem dvorcu, kjer sem se veselil prave škofovske postrežbe in vsestranske naklonjenosti. Njegova škofovska milost bila pa je celo tako prijazna, da me je spremljala na vseh mojih apostolskih potih po Oregon City, z zakrivljeno palico, na ktere tanjšem koncu je bil nasajen dežnik! (Upam, da mi rojak g. Škof, mojih izrazov ne bo vzel za zlo, saj zna, da me večkrat luna trkne, včasi kar sredi dneva, pri najlepšem solnčnem siju.) Kamorkoli pa sva se prikazala z blestečo ekselenco moje “bakse”, skoro povsod smo se morali kropiti z binkoštno roso, ponekod iz trebušnastih kozarcev, drugod pa iz frakeljčkov.
V kolikor sem miogel zvedeti ima jo v Oregon Citv dvoje slovenskih podpornih društev in sicer eno spadajoče k S. ¡N. P. J., drugo pa k S. S. P. Z. Tudi tamkajšni rojaki se zelo zanimajo za združitev slovenskih podpornih organizacij v eno mogočno skupino. Vsa znamenja kažejo, da bo želja po zdru žitvi v eno ali dve močni organizaciji kmalu prešinila vse ameriške Slovence in potem ne bo več daleč do vresničenja. Cepljenje, oziroma nesloga je star slovanski in posebej še slovenski greh, ki nam je že napravil in nam še dela ogromno škode, ktere ne bo nikdar mogoče popolnoma poravnati. V vrsto kulturnih in gospodarsko modrih narodov bomo stopili ■Slovenci šele, ko bomo vsi spoznali, da le v slogi je naša moč in v združenju naša rešitev — in seveda, ko se bomo po tem tudi dejansko ravnali.
Zlata Vesna se v dobravi smeje,
V tihem vetru šelestijo veje
Ah, sedaj se ljubi vse srčneje_____
v .. seveda, če bi bilo kaj! Ampak Oregon City je v tem oziru
od muh! Prosim, taka rožna dolina, pa niti ene slovenske cvetke ! Sam rogati šejtan, (Allah ga pahni v ponev najbolj razbeljene smole) zmislil si je tako pokoro za tamkajšne prisiljene Alojzije! V takih razmerah, mi v mojem prostem času seveda ni kazalo druzega, kot kak sprehod po okolici Oregon City, ktera je v resnici krasna. Po okoliških farmah pridelujejo zlasti mnogo jagod in malin, bavijo se pa tudi z zelenjavo, sadjerejo in hmeljem. Nad mestom vrhu strme skalne stene nahaja še lep naraven park, ki je toliko lepši, ker ga, kolikor možno malo, uklepajo v spone prisiljene umetnosti. — Sedel sem na z mahom poraslo skalo, pod košato smreko, skozi veje bližnjih hrastov kradli so se tiho in pritajeno zlati solnčni žarki, okoli mene ra-stla je bujna praprot in sladke koreninice, pa cvetele solnčnice, zimzelen in druge gozdne cvetke in kot sladka misel plavala je v zraku opojna vonjava mlade Vesne. — Domišljija zanesla me je doli' na skalnate obali jadranskega (nekdaj slovanskega) morja, od tam pa v kršno Albanijo, v mesto Skader, ki je bilo slavnostno o-krašeno in vse v pisane zastave ogrnjeno. Čudil sem se, s široko odprtimi usti, ker sem med drugimi videl tudi naše “Stars and Strippes”, naše zvezdnat zastave ! Pocukam za široke hlače nekega seljaka in ga vprašam, kaj pomeni to vrvenje ljudi, to cvetje in trakovi in posebno, kaj pomenijo slovenske zastave. Kaj še ne veš, efendi, mi pravi, da bomo danes kronali našega prvorojenega kralja njegovo veličastvo Teddy-ja I. iz slavne ameriške cesarske dinastije Ruseveltov s pridevkom Bull Moose !. No, sem rekel, srečo pa imaš Tone, vedno nameriš na kaj posebnega ! Ker je bil naval ljudi v mesto vedno hujši, odidem skozi mestna vrata (pokrita še s strjeno krvjo in cvetjem) na piano in kmalu nahajal sem se v šumečem gozdu. Komaj pa napravim par korakov zdrsnem se in nehote obstanem, kajti na kame-nu pod deviško brezo, opazim de-vojko tako čudovite lepote, da bi bil prisegel pri vseh koranovih surah in pri vseh kocinah Mohamedove brade, da je to prelestna gozdna vila, ki je prišla gledat ne navadno slavnost iz šumečih gozdov Rodopskih planin. Iz sladkih oči tekle sio ji solze, lepše kot najdražji biseri v padišahovih zakladnicah in se izgubljale v mahu. Zagledavši me, hoče zbežati, a jaz ji zakličem: ne boj se, ako si vila povej mi srečo, povej mi kje me čaka moja vila, ako pa si človeško bitje, povej mi zakaj jočeš! Nisem vila, mi pravi, ampak sirota Črnogorka, kteri je Skader požrl očeta in brate, ta Skadar pa nam bodo na komando sovražnih Švabov požrli razbojniški Arnavti ! Primem jo za roke in jo začnem tolažiti, kar najnežnejše sem znal. Kaj vse sem ji pravi, se ne vem spomniti, biti je morala gotovo kaj zelo lepega, ker se je začela smehljati skozi solze, bil je prizor, kot da solnce posije na deževne kapljice, ki padajo po mladem cvetju, v nje očeh odsevala je najljepša nebeška mavrica, naprej pa naj pove pesnik Zupančič :
“Čez ves obraz so ji pali lasje
kot črn oblak
In jaz sem stegnil tresoče rok'e
Y	ta gosti mrak.
In črni oblak je naju ovil - oba,
In v mraku tem gostem sem srečo pil — za dva.
O ljubica, tukaj je biti lepo,
Pod šatorom tem —
Pa če mi ponujajo Tabor goro
Jaz ven ne grem!’’
Y	tem trenotku zapojejo zvono-
vi po vseh skaderskih cerkvah, vsi turški' mežnarji zakličejo z mošej : Allah je velik in Mohamed prerok njegov, (v tistem hipu padla je namreč Teddy-ju I. na glavo “težka” albanska krona) godba zasvirala himno:	“There is
no king, but Teddy”, topovi za-grome, da se stresejo gore balkanske — ena granata pa je zgrešila svojo pot, zavila okoli vogla in padla meni ravno na glavo, kjer se je razletela. —
Zbudil sem se pod smreko, na vsaki strani mene pa je ležala polovica smrekovega storža, ki se je preklal na moji glavi, ko sta ga po nerodnosti sprožila z drevesa Mr. Yevemjak in dražestna Miss Veverela, loveča slepe miši po smreki! — Pisano na dan bezgo-
vega cvetja, pod smreko na griču, nad mestom Oregon City, Ore. U. S. A.
A. J. Terbovee.
Virden. 111.
Prav prijazno zgleda mestece Virden, ki leži 207 milj naravnost južno od chikaške linijske postaje. V sredini mesteca je z drevjem lobsajeni štirikot (square), ceste 'so prav tako z drevjem zasajene ob strani. Na severo-zapadni strani štirikota se nahaja “West Park”. Večina hodnikov je tlakovanih. Mestece je staro okoli 50 let, kar tudi dokazuje velikost in starost drevja ob cestah in parkih, ki je bilo očividno zasajeno, ko so pričeli graditi mestece. Res krasno se je sprehajati po senčnatih in tlakovanih hodnikih in tudi zemlja je precej rodovitna, kar nam povtspešuje veselje do obdelovanja vrtov. Razmeroma, je tudi precej Slovencev tukaj, ki posedujejo svoje hišice in vrtičke. Vsi so tudi družinski očetje. Navedeno je pa tu «se, kar nas še zadržuje v tem krasnem Vir-denu.
Pred dobrimi tremi leti so tukaj delali še trije premogovniki; to je'pa tudi edina, industrija tu-kajišnega okraja. En rov je že tri leta podrt. Zapuščen za vselej. Pred dvema tednoma so ustavili baje za več časa stari rov, tako-zvani: “North mine”. V “West mine”, v kateri smo zaposleni do malega vsi tukajšni 'Slovenci, je dne 16. t. m. ubilo enega premo-garja, rodom Italijana,, ki zapušča eno siroto in ženo v blagoslov ljenem stanu. Padla je nanj na lici mesta, kjer je delal, škrlovina. Bil je na mestu mrtev. Spremili so ga k večnemu počitku v pon-del.jek dne 19. t. m. Delali smo potem še 20 in 21 tega. Dne 21. t. m. en četrt na sedem, ko so se ravno pri rovu rudarji zbirali za ponosno delo, je pričela parna piščal piskati, naznanjajoča — ogenj, ki je izbruhnil v perilnici za droben premog tik rova. Da je bilo dovolj delavcev pri rokah takoj, ko je ogenj izbruhnil, bi ga bilo mogoče še pravočasno zadušiti, da so bili ljudje tozadevno izvežbani in imeli gasilno o-rodje pri rokah. Toda teinu ni bilo tako. Družba vse varnostne naprave delavcem tako prikriva, kakor evropejske vlade — vojne — tajnosti. Baje zato, ker je vse tako površno prirejeno, da če bi bili delavci o vseh nezadostnih napravah poučeni, bi mogoče rajši zunaj počasi gladu umirali, kot pa podajali se v tako nevarnost nagle smrti. Kaj ni nezaslišano čuti. da so brli ventili in cevi zaklenjene in nihče pri rovih ni vedel za ključe. Če je to resnica, potem je odprto vprašanje, ali je to lahkomiselnost, ali naravnost hudobija. Vsoričo takih razmer ni čudo, da je perilnica velikanska stavba, bila, naenkrat žrtev ognja, ki je preskočil na poleg stoječe iihodno stavbo rova in tudi isto uničil. Marsikdo bo rekel to se kompaniji nič ne pozna, niti eden kompanist ne bode radi tega šel lačen spat. Res je tako, toda stvar ima vendar še drugi lice. Radi požara je začasno okoli 600 delavcev ob kruh. Sploh ima-j jo pa delavci do podjetja, v ka-I tereni, so zaposleni simpatijo, ka-* kor bi bili že v socialistični družbi namreč so čutijo, kakor da bi j bili solastniki. Brezdvomno je pa,
I tudi res. da bode družba za vso zgubo, če jo zavarovalnina ne pokrije, se na vsak način hotela pri delavcih odškodovati. V pravem smislu smo delavci pogoreli, ne pa družba. Čuje se, da družba prične kakor hitro mogoče z novo stavbo, toda gotovo bode nekoliko mesecev minulo, predno se prične zopet z delom v rovu, dasiravno nekateri odmerjajo le na tedne in ne na mesece čas za novo stavbo,.
Tukaj že lahko nekoliko razvi-dite, kakšen je1 naš položaj v tem krasnem Virdenu. Stop or move! Zima se nam je res še precej spodnesla. smo še primeroma dlobro delali in tudi toliko zaslužili, da nam ni bilo treba stradati. Večina slovenskih družin se je zadnjo zimo za eno glavo pomnožila in polni upanja smo zrli v bodočnost. Skrbno smo obdelovali vrte, toda mladi sadež je že zveni! na suhi grudi. Zaslužek so nam obetali vse poletje izvairedno dober, toda vse je pogorelo. Veselje je bilo le kratko. Sedaj kamor se ozreš, vidiš samo otožne obraze. Celo ljubko solnce se očividnio sramuje naše otožnosti in že dva dni nam zakriva svoje mile žarke za
temne oblake, kateri pa tudi nam nočejo rositi potrebnega dežja. Fantje jemljejo od nas slovo; sreča je l'& še ta, da imamo še tako majhna dekleta, da so še le v reditelje zaljubljene, dokler dobivajo kruha. Drugače bi bilv grozno slovo. Nekateri bomo še začasno na mestu tičali, po možnosti vragom kljubovali in v krasnem Virdenu pričakovali sreče. Vrag vedi, koliko, časa? Vizite uljudno sprejemamo in so nam dobro do-šle. Nikar ne hodite začasno v Virden iskat dela!
S. K—č.
So. Chicago, Ul.
Z delom gre tukaj prav dobro. V društvenih ozirih smo tudi vsestransko preskrbljeni; druge razmere so pa vse bolj pri starem. Toraj posebnih novic ni.
Poročati hočem o veliki slavnosti in vrtni veselici, katero priredi društvo “Delavec”, štev. 8. S.
N.	P. J. dne 22. junija o priliki razvitja svoje društvene zastave.
Povabljena so vsa sosedna društva, kakor tudi iz okolice in Chi-cage, pripadajioča k vsem slovenskim in hrvatskim jednotam, zvezam in zajednicam, kakor tudi samostojna društva. Povabljeni so tudi slovenski in hrvatski “Sokoli” ter pevska društva “Slovan”, “Orel”, in “Zora”, katera nas hočejo razvedriti z našimi milimi slovenskimi in hrvatskimi pe-smarni. Omeniti moram tudi, da se bode novo ustanovljeno “Dekliško samostojno društvo sv. Veronike”, katero šteje čez 50 slov. deklic, korporativno udeležilo obhoda in veselice.
Naše društvo in belo'obleeene družice, kakor tudi podočnik, pobočni ca in pokroviteljica nove društvene zastave, bodemo pričakovali vsa povabljena društva na “Columbus 'Square”, vogal So. Chicago Ave in 92. ceste. Tukaj je torej zbirališče, kamor se lahko pripelje vsakdo s poulično železnico iz Chicage, Pullmana, So. Chicago ter od vseh strani. Igrala bode naša slovenska godba “Zvezda”, na pihala, katera se prav marljivo vadi pod vodstvom novega učitelja. Korakali bodemo po 92 do 96 ceste in Ewing Ave. v “Lake Side Grove”. Vrt je prav velik, pod senčnatim drevjem je dovolj prostora za vsakovrstne zabave.
Pri razvitju društvene zastave bo dr. predsednik pozdravil vsa navzoča društva, na to zaigra naša godba, narodno himno in naše pevsko društvo “Slovan” zapoje krasno pesem: “Naša Zastava”. Na to se razvije zastava v navzočnosti piobočnika. pobočnice in pokroviteljice, družic in druzih zastav, kar bode zelo ginljivo videti. Kdor je podobne slavnosti že videl, mi lahko pritrdi. Za tem nastopijo govorniki udeleženih društev, kakor tudi izven teh. Potem nam bodo zapela pevska društva : “Orel”, hrv. pev. društvo “Zora”, kakor tudi naš “Slovan” nekaj svojih krasnih pesmi v razvedrilo, na to se začne ples, kegljanje na kegljišču in razne druge zabave.
Pozabiti seveda ne smem, vam poročati, da bo preskrbljeno za sveže pivo v 'buteljkah, kakor tudi v čašah. ‘Vsakovrstni prigrizek, banane in sladoled, za moške pa izvrstne in lepo dišeče unijske smodke bod/O' na razpolago. Vabim vas toraj, pridite vsi: daljni in bližnji, stari in mladi, da se skupaj razveselimo in razvedrimo naš duh.
Imejmo za vzgled naše brate Jugoslovane — Balkance v vzajemnosti in slogi ter stojmo trdno kot naš Triglav, ne oziraje se na desno ali na levo. Toraj pustimo barvo na strani. Naredimo zvezo med nami Jugoslovani in pozabimo na strankarstvo in o-sebnosti, ker le tako nam je mo-'goče priti do' cilja-, ter računati, da nas tudi druge narodnosti pripoznajo. da smo vredni ravno istega spoštovanja, kot oni sami In tako bodo prestale krivice, ki se nam kot takim včasih gode.
Delo naše zastave smo izročili br.: in ustanovitelju naše dične jiednote br. Baehmanu za ceno: $145.00 Delo bode vse ročno in iz najfinejše svile. Nabralo se je za to potrebno vsoto pri društvu in drugih rodoljubih, za kar jim najsrčnejša zahvala.
Na omenjeni dan bode naše društvo na zgoraj' omenjenem prostoru pričakovalo vsa društvr in udeležence točno ob enajstih dopoldne.	Za odbor:
Frank Špan.
Springfield, 111.
Tem potom opozarjam vse člane društva “Illinois”, štev. 47. na važnost dnevnega reda na prihodnji seji. Zanašam se, da se je polnoštevilno udeležijo.
Kakor vsakemu znano, je predlog bratskega društva “Francisca Ferrer” na splošnem glasovanju. To je odločilen korak: večina bode odločila ali naj se pred log sprejme kot dodatek v pravila ali ne. Kakor povsod, tako imamo tudi tukaj člane, ki so za ustnovitev razredov. So pa tudi drugi, ki trdijo, da bi bilo boljše, ako ostane pri starem. Na seji lahko vsak svoje mnenje pove in dokaže, m kaj bi bilo to ali ono koristnejšo. Po izvršeni debati bode članom lažje glasovati. Slišal sem tudi člane, ki sedaj pravijo: Ako se vstanovita dva razreda, naj bi se ustanovil še tretji. To naj bi bil razred, v katerem bi se dalo dvojno bolniško podporo in pa dosedajno smrtnino. Za talke, ki nimajo sorodnikov ali potomstva, bi bi! tak razred brez dvoma ugoden. Opombe enake vrste pa sedaj niso na mestu. Ko bi bili dotičniki svoječasno na seji svoje mnenje povedali, lahko bi se bila njih zahteva proglasila kot dodatek k predlogu društva “Francisca Ferrer”. Morebiti bi bili tudi podpirani in bi se sedaj tudi za tretji razred glasovalo.
Da ne bode pozneje zopet nepotrebne kritike, udeležite se prihodnje seje, Dano vam bode orožje — glasovnica, Z njo se borite, da se bode sklenilo in glasovalo, kar je za korist in napredek S. N. P. J.
Sklenilo se je tudi na predzadnji seji, da naše društvo napravi veselico dne 4. julija. Veselica se vrši v navadnem prostoru: to je v dvorani brata Silv. Repovša.
Vabim vsa bližnja bratska ter sesterska. ravno tako tudi vsa zunanja društva, sploh vse slovensko občinstvo, naj' naše' društvo počaste ta dan s svojim posetom Oh priložnosti njim njihovo prijaznost gotovo povrnemo. Skoraj gotovo je, da bode ta dan nas počastil šele pred kratkim ustanovljeni hrvatski tamburaški zbor s svojim posetom ter nam in zbranemu občinstvu zaigral par komadov. Mislim, da bode to prvi javen nastop tamburašev v Springfieldu. Za ta dan smo najeli “whole house”. Vsaki cent, ki bo zapravljen, bo kapljica zdravila v našo- hirajočo društveno blagajno.
Da pa ne bode kdo mislil, da v kraju, kjer se vršijo veselice, morajo biti tudi ugodne . delavske razmere, hočem še to nekoliko pojasniti:
Za neulčenega delavca so plače tukaj nizke. Slovenci smo, iz-vzemši par, vsi zaposleni v premogovih rovih. To se pravi, zaposleni smo le deloma : po eden, dva k večjem tri dni v tednu. Pa saj mislim, da je rod premogarjiev po celi državi Illinois v enakem položaju, kot smo mi. Vseeno pa ne svetujem rojakom, da bi semkaj za delom hodili. Delo se težko dobi. Mislim, da opis tukajšnih delavskih razmer ni nič novega. Tudi od drugod ne prihajajo nič boljše vesti. — Kaj je za storiti, da se to predrugači? — Solnce sije, Ali če hočemo njega svetlobo videti, je treba, da se otresemo spanja, v katerega nas današnji kaoitalistični sistem zmiraj iz novega sili.
John Podlesnk, tajnik.
East Moline, 111.
Tukaj je malo Slovencev. Večinoma smo vsi novi naseljenci. Le nekaj jih je že dlje naseljenih.
Kar se tiče dela, je prav po-voljno. Tukaj ni premogovnikov in delamo vsi v tovarnah, dasiravno smo do sedaj spravljali na svitlo črni diamant.
Tukajšna okolica je krasna. V bližini Mol in a so štiri mesteca, Delo s» lahko dobi, ker je mnogo tovarn. Slovenci smo večinoma zaposleni pri C. R. J. in P. dražbi. Zaslužek ni slab. Organizirani smo v delavski uniji, kar se tiče podporne organizacije, smo pa združeni v S. N. P. J. V kratkem ustanovimo svoje društvo.
Ant. Gradish.
Glencoe, O.
Tukaj se je ustrelil Frank Kravanja, samec, star krog 26 let in doma iz Soče na Primorskem.
Na Glencoe je prišel 1. 1909 in vstopil v jednoto, oziroma naše društvo 1. 1910 v februarju. Še isto leto je vzel prestopni list k
društvu štev. 4. v Neffs, O. Od tam je odpotoval v Illinois. Dne 17. t. m. se je vrnil iz Maryville, 11!. Vsakemu se je zdelo čudno, da nič ne govori in da je vedno otožen. V premogovniku na Var-nacku je dobil delo. Kupil je potrebno orodje aa delo v rudniku. Ali dan preje, predno je šel delat, je zvršil samomor.
Prosim rojake v Maryvillu, ako jim je kaj znano, zakaj je segel po samokresu in vrgel od sebe življenje kot težko breme, naj o tem sporoče. Tukaj ni hotel z nobenim govoriti in zato nam je vzrok samomora neznan.
Ignac Žlemberger,
12 Bx. Glencoe, O.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
V nedeljo dne 1. junija priredi društvo “Francisco Ferrer” izlet v Riverside. V senci stoletnih hra stov in gabrov se bo peklo jagnje na ražnju po črnogorskem načinu, svinja v pepelu se bo pražila po kuhinjskem receptu egiptovskih ciganov, govedina pa po navodilih najvišjega kuharja carja — batjuške in najvišjega evnuha iz sultanovega harema.
Pripravljalni odbor je pridobil za sodelovanje znameniti kvartet “Krokar” in mešani zbor “Vrana”, ki bodeta, z lepimi in krasnimi pesmami tekmovala med seboj za lavorov venec — pečeno j an j če vo steguj o. Kot solisti in solist in je nastopijo pri pevski tekmi Dlolgokrakarji in Dolgo-krakarice. Odlomke iz raznih oper poje mešan zbor “Naravni pevec.”
Na izletnem prostoru je čudodelen vodnjak, pred katerim o-tiemni slava pravega in znameui-tega Mojzesovega studenca. Pritisniti je treba na gumb in izreči čarovniško besedo “P-a-u-1” in položiti na čarovniški kamen desetico. na kar skoči iz njega steklenica najboljšega piva.
Črnogorec v družbi egiptovskega cigana, najvišjega ruskega dvornega kuharja in najvišjega evnuha bo s svojim kuharskim generalnim štabom že zjutraj ob osmih na mestu, da pripravi vse za “slavnostno izročitev” janj-ca, svinjine in govedine materi naravi. Ceremonije prično točno ob dveh popoldne pod vodstvom skušenega ‘1 trančirmaj,stra ’ ’ in osebnega prijatelja Jakata Štri-glja. kralja tajzov.
Izlet se vrši ob vsakem vremenu, ne oziraje se na to, če bodo padale z neba gnojne vile ali pa iz večnih indijanskih lovišč bojne sekire pristnih Amerikancev. Odbor je pripravil šotore, da polovi vse dobro, ki bi prihajalo od zgoraj.
Pravico do udeležbe imajo vsi člani' in članice društva “Francisco Ferrer’ povabljeni gostje, potem vsi tisti, ki so izročili blagajniku, br. Fr. Hrenu petdeset centov najkasneje do sobote zvečer dne 31. maja; 'Za tem pa prvih deset 'Slovencev ali Slovenk, ki so prišli prvi na prostor, ako od-računijo br. Hrenu določeni obu-lus.
Na veselo svidenje pri čudodelnem vodnjaku.
ODBOR.
East Palestine, O.
Sporočam članom društva “Slovan”, štev. 55, da prihodnja seja dne prvega junija prične ob pol dveh popoldne.
Priporočam članom, da se udeleže seje v najmnogobrojnejšem številu, ker imamo rešiti več važnih točk. Pridite vsi!
Frank Miklavčič
Buxton, Iowa.
Opominjam vse brate društva “Valvazor”, štev. 163, da naj se udeleže' bodoče redne mesečne seje, ker bom odložil tajništvo. Pre-oddaljen sem /od pošte in radi tega mi je težko zvrševati tajniški posel.
Frank Cerovac, tajnik.
Cleveland, O.
Društvo “Brooklyn”, štev. 135 ima vsako drugo nedeljo v mesecu /ob dveh popoldne svojo redno sejo. Priporočam vsem bratom, da naj bolj redno prihajajo k sejam in naj bodo že ob dveh popoldne na mestu, da se lahko točno prične z zborovanjem. Nemogoče je zborovati redno, ako nekateri prihajajo že ob eni, malo počakajo, potem pa zginejo, drugi pa še
le ob treh popoldne, ko so že rešene 'glavne točke.
Povsod je treba uvesti red in red mora biti pri dohajanju k sejam, da naša- posvetovanja in zborovanja koristijo društvu in jedli oti.
Frank Demšar, tajnik.
Black Diamond, Wash.
Društveni odbor vabi vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže v polnem številu prihodnje seje našega društva, ki se bo vršila dne osmega junija. Glasovalo se bo o dvojnem zborovanju in društvo se bo dalo slikati. Vsak član naj s seboj prinese društveni trak (regali jo).
Gr. J. Porenta, tajnik.
Great Falls, Mont.
Obveščam vse člane in članice društva “Narodni bratje”, štev. 202, da smo na seji dne 12. maja sklenili, da bodemo bodoče zborovali v dvorani Phelps Block vsako drugo soboto mesto 12. v vsakem mesecu. Seja bo pričela ob osmih zvečer.
Nadalje priporočam članom (icam), da se redno udeležujejo sej, ker bo vsakdo plačal petdeset centov v društveno blagajno, ki bo izostal od seje in se ne bo opravičil s tehtnim vzrokom. To velja za vse. da neki dan kdo ne reče: “Jaz plačam kazen, drugi pa ne. Zakaj se ni to uredilo tako in tako?” Da ne pride do takih oporekanj, je najboljše, da prihajamo redno k sejam in delamo složno za napredek društva in jedrn te.
Matih Urich, tajnik.
Chisholm, Minn.
Na seji društva “Slovenski rudar”, štev. 110 dne 18. maja, se je večina izrekla, da se mesečna seja vrši vsako nedeljo po 20, to je po plači. Zborovalo se bode ob devetih dopoldne v “Finski dvorani”. Mesečni prispevki se sprejemajo vsaki čas: pred sejo in po seji. Dokler traja seja, se razpravlja le o društvenih stvareh.
Prvi blagajnik br. L. Gondi, je odložil svoj posel. Na njegovo mesto je bil izvoljen br. George Bichanich.	„
Za preselitev v drugo dvorano so merodajni naslednji vzroki:
1.	IKedar se vrši seja, se zboruje, da. se razpravlja o vsem, kar koristi ali škodi društvu in jed-noti. Ako tajnik ni velik prijatelj alkoholnih pijač, ne bo branil drugim uživati alkohola. Pije naj vsak. kolikor hoče. Vendar bi pa bilo dobro, ako bi vsakdo razumel kakšni učinki prihajajo od preveč zavžitih opojnih pijač.
2.	Člani društva smo siromašni delavci, odvisni od požrešnih kapitalističnih izkoriišjčevalcev. Delavci, ki to priznamo, moramo delati za zboljšanje razmer, ker nihče drngi ne ho delal za nas.
3.	Dokler bodo delavci obdrža-vali svoja zborovanja v drugih dvoranah in ne v delavskih, so vedno odvisni od milosti kapitalistov.
Finska dvorana je lastnina delavcev. Zategadelj se je zaključilo, da se jo najame. Dvorana je po ceni — $2.50 od seje, in v nji je prostora za 700 oseh.
A. M—e.
Posebno pa poživljam dotične člane, ki niso bili že pri zadnjdn dveh ali več sejah, da se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 1. junija ob dveh popoldne.
Kdorkoli članov ali članic izpusti tri seje zaporedoma, bode v bodoče kaznovan s suspendaeijo. To zahtevajo pravila in stalni odbor.
Vik. Zupančič, tajnik.
La Salle, 111.
Opozarjam vse člane društva “Triglav”, štev. 2, da se naj gotovo udeleže piknika, ki ga priredi družba “Slovenski dom” v nedeljo prvega junija. Člani našega društva se zberemo v navadni dvorani ob pol ene popoldne'. Od tukaj odkorakamo z drugimi društvi na veselični prostor.
Naj ne bo člana, ki bi se neude-ležil tega izleta. Sicer pa upamo, ker gre za koristno stvar, da bode ves slovenski živelj iz mesta in okolice na pikniku. Torej na veselo svidenje!
L.	Z.
Razprava o jednoti.
Rock Springs, Wyo. ČLANOM IN ČLANICAM S. N. P. J. V PREVDAREK.
Livingston, 111.
Naznanjam vsem članom društva “Bratje vsizaenega”, štev. 96, da naj se v polnem številu udeleže redne seje, ki se bo vršila dne 1. junija točno ob desetih dopoldne, ker imamo na. dnevnem redu zelo važno točko, ki jo bo treba rešiti. Na splošno glasovanje pride predlog društva “Francisco Ferrer” štev. 131, ki je v smislu dovolj podpiran in predložen članstvu, da se po svojem prepričanju s splošnim glasovanjem izreče za ali proti predlogu. Upam, da nihče ne izostane od pe-je dne prvega junija, ako ga ne bodo zadržaveli tehtni vzroki.
Ant. Voučko, tajnik.
Clinton, Ind.
Naznanajm članom in članicam društva “Skala”, štev. 50 Clinton, Ind., da je prihodnja seja zelo važna, katere naj se udeleže. Imamo vieč važnih stvari na dnevnem redu. Samo splošno glasovanje je toliko važno za vsacega elana, da se seje udeleži in glasuje po svojem prepričanju.
Willard, Wis.
Vse člane (ice) društva “Slovenski Kmetovalec”, štev. 198
S.	N. P. J. v Willard, Wis. tem potom opozarjam, da se prihodnje društvene seje. katera se vrši v nedeljo dne 8. junija 1913. zagotovo vsi udeleže. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve, tičoče se zavarovanja za I, II, in III razred.
Vsak član naj se torej že v naprej odloči, v kateri zavarovalni razred se hode vpisal. Zavarovalnina za I. razred znaša $1200.00; a II. razred $1000.00 za III. razred $600.00.
Nadalje tudi opozarjam in vabim, vse cenjene rojake in rojakinje v Willardu in okolici, da pridno k našemu lepo se razvjajoče-mu se društvu pristopajo, ker se vam sedaj nudi najljepša prilika, zavarovati set v katerikoli razred, zia maJli mesečni prispevek. Poročeni člani (icel lahko zavarujejo svoje otroke, po za v to določenih pravilih.
•Kaj boljšega in koristnejšega, se rojakom sploh nuditi ne more, zatorej apeliram in vabim še enkrat, vse cenjene rojake in rojakinje, da k društvu pristopijo, ter sebe v bolezni zavarujejo, kajti nesreča nikdar ne počiva.
Agnes Marinčič, tajnica.
Manderfield, Mich.
Apeliram na vse člane društva “Michigan”, štev. 136, da se v polnem številu udeleže seje dne 15. junija. Kdorkoli članov ne ho prišel omenjenega dne k seji in svoje neudeležbe ne bo opravičil s tehtnim vzrokom, bo plačal 25c v društveno blagajno.
Anton Kroll, tajnik.
Glencoe, O.
Člani društva “Jutranja zora” štev. 54. naj se zanesljivo udeleže seje dne 8. junija. Na dnevnem redu je splošno glasovanje o dodatku k pravilom društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje. Predlog je ppmenben za jednoto in združitev vseh svobodomiselnih jedn'ot in zvez, Ako bo predlog sprejet z veliko večino, bo toliko ložje priti do združitve. S. N. P. J. in S. D. P. Z. si že podajata roke. Dolžnost veže vsakega člana teh dveh organizacij, da dela z vsemi močmi za združitev.
Članom našega društva priporočam, da naj plačajo asesment •do 15. junija, ker bo treba zaključiti knjigo in izdelati polletni račun. Živela združitev slov. naprednih in svobodomiselnih jed-not in zvez.
Ignatz Žlemherger, taj.
Predlog društva “Francisco Ferrer”, štev. 131. S. N. P. J. je na splošnem glasovanju, nekatera društva aa že gotovo v tem določila, več jih bo na še sledilo. Bratje in sestre; predlog je sicer dober, ne odgovarja pa zahtevam duhu časa; zakaj ne, hočem se tu izraziti.
“Glasilo” nam je na razpolago, zato v njim razpravljamo vse, kar se nam zdi, da je v korist naši jednoti in našemu narodu sploh.
Bratje in sestre! Naši daleko-vidni rojaki, kterim je naš narod pri srcu delujejo na to, da se jed-note združijo in morale se bodo združiti, če ne pioprej pa poslej, in če se ne bi združile, pretil bo pogin v nekaj letih tudi tistim jednotam, ki danes najlepše cve-to.
Mi smo mal nairodič, imamo pa toliko organizacij, da jih danes že težko seštejemo; vemio pa tudi, da vse te organizacij© ne bodo mogle več tako napredovati, kakor so sprva ali kakor še danes. Takrat, ko so se naše jedmote u-stanovljale, je naš narod najbolj trumoma prihajal v Ameriko, bilo je tako: ljudje so prihajali in zoret odhajali v staro domovino. Tako so naše jednote napredovale, vsak ki jie zdrav odšel v staro domovino, je kolikiortoli pripomogel eni ali druid jednoti, če je sploh bil pri kteri zavarovan.
Danes pa ni več tako. Ljudje manj prihajajo in manj odhajajo. Večina jih ostaja tukaj, in vsi, ki smo tukaj, se staramo; to zna-či da bodo slučaji bolezni in smrti mnogo gostejši, kakor so sedaj. In naši Dotomci tu rojeni, so vzgojeni bolj v ameriškem duhu kakor v slovenskem ali v njih narodnem duhu.
Naš narod je čimdalje šibkejši, tukaj nimamo svojih šol, v stari domovini je pa naš narod zatiran od nemčurstva, Zato moramo spreviditi, da se bo treba kooperativno organizirati — združiti se v vseh ozirih, in mal narod bo močan narod, ako bo združen.
Sedaj pa naj preidem k stvari, zakaj predlog društva, “Francisco Ferrer” ne odgovarja duhu časa? — “Slovenska Narodna Podporna Jednota se je izrekla za združitev jednot”, in kot taka mora ustrajati, odbor nje je pooblaščen, da deluje na to, da se jednote združijo. Ge mi sedaj odobreno dvojno podporo in dvoj no zavarovalnino, tedaj bomo storili nasproten korak združitvi, in to zato. ker bo podpora ravno taka, kakor bi dve jednoti združi-
li.	Dobro je imeti dvojno' podporo pri enem društvu, če bi šlo, stvari ne zanikam, da ni za enkrat dobra, rečem pa: stvar ni dobro premišljena in ne strokovno preračun j ena za, prihodnost, zato naj vsak dobro premisli predno bo oddal svoj individualen glas, in kdor je za združitev bo gotovo nasproten predlogu društva “Francisco Ferrer”.
V mesecu septembru t. 1. bo glavno zborovanje J. S. K. J. v Pittsburg, Pa. Tam se bode gotovo, veliko ukrenilo za združitev, ker odborniki J. S. K. J. so vsi precej dalekiovidni možje. Gotovo je. da bodo gledali bolj na koristi našega naroda, kakior na u-rade. Jednota katoliška ali neka-toliška, pri tem ni nič razlike. Povsod se gre le: za trajno podporo, in trajna, podpora bo še le takrat zagotovljena, ko bomo združeni.
Joseph Pishler.
beli dan. Ako se združimo, pa moramo imeti dva ali se tri razrede.
Vsak slepec mora uvideti, da se mora izvesti združitev, ker s tem znižamo upravne troske. Ako bi ne imeli druzega vzroka, je že ta tako velik, da moramo delati z vsemi svojimi močmi za združenje.
Vse napredne svobodomiselne jednote in zveze imajo skoraj e-naka pravila in načela. Le “Pen-zijsk-a družba” se loči v tem oziru, ker je njen namen različen od drugih podpornih organizacij; ker podpira do smrti svoje člane, oziroma invalide. Pri združenju jednot naj se gleda tudi na to, da se lahko rojaki, ki se žele zavarovati za podporo do smrti, tudi lahko zavarujejo v združeni podporni organizaciji. Na ta način bi ustanovili do skrajnosti popolno svobodomiselno podporno organizacijo,.
Da postane, vsem združitev slovenskih podpornih organizacij očividnejša potreba, hočem navesti primero. Ako bi se ameriške strokovne organizacije združile v eno Celoto, bi ta organizacija štela več miljonov članov in bi bila tako močna in silna, da, bi se lahko delavci vspešno postavili v bran, ako bi bil štrajk v kakšnem kotli West Virginije ali Colorada, ker bi jih podpiralo vse organizirano delavstvo. Zmaga bi bila na strani delavstva, kapitalisti hi morali ugrizniti v kislo jabolko in priznati zahteve' delavstva.
Kdor je proti združitvi in popolnosti slovenske svobodomiselne podporne organizacije, j© proti kulturi, in koristim slovenskega naroda, in ne more imeti nobenega vpliva za svoje koristi! Um nam je dan, in prišli bodemo do svojega cilja, ako nismo zaspani!
A. F. Jeršin.
Brereton, 111.
Apeliram na vse člane društva “Svoboda”, štev. 80, da se zanesljivo udeleže redne mesečne seje dne prvga junija ob desetih dopoldne v mestni dvorani.
Na dnevnem redu imamo važne točke, med katerimi je gotovo najvažnejša splošno glasovanje o predlogu društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje.
Bratje, zvršite svojo dolžnost in pridite vsi na sejo. Vsakdo naj pride in glasuje po svojem prepričanju.
Na svidenje na seji dne 1. junija ob desetih dopoldan.
Thom. Felz, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO,
— Starostna preskrba delavca.
Ljubljanska predilnica je delavca Lovrenca Lavriča, ki ji je garal od 5. junija 1871 do dne 31. marca t. 1. odslovila. Za preskrbo so mu dali sledeče izpričevalo: “Zur Zufriedenheit gearbeitet und tritt heute gesund und lohnbefriedigt aus unserem Diensten.” Če se moža pogleda, se vidi, kako je “gesund”. Taka je usoda starega delavca v kapitalistični človeški družbi.
— S poda je padel. Na Jesenicah je padel s poda 531etni žagar Alojzij Vončina iz Idrije ter si pri tem zlomil nogo.
Skidmore, Kans.
Pred peto redno konvencijo so člani in članice naše jednote v javni razpravi mirno, trezno in marljivo pretresali predloge v ko rist S. N. P. J. Tako so ugladilli in pripravili pot, da so delegatje in delegatinje 'hitreje prišli do dobrih in koristoniosrih zaključkov in so častno v vseh točkah rešili svojo nalogo. Za to je potreba, da tudi bodoče vedno razpravljamo io vsem, kar koristi ali škodi naši podporni organizaciji.
Zdaj je na splošnem glasovan-iu predlog društva “Francisco Ferrer”, ki že po svoji vsebini tvori nekakšno iniciativo za zdru žen,je jednost in zvez. Do združitve naprednih svobodomiselnih jednot mora priti. To je jasno kot
— Nezgoda na delu. V Domžalah zida Kurtaler enonadstropno hišo. Zidarska dela izvršuje tvrdka König iz Ljubljane. Pri sna-ženju pročelja so bili zaposleni trije delavci in stali na odru prav pod vrhom hiše. Naenkrat se zamaje oder in zruši z velikim hruščem. Vsi trije delavci so ostali pod razvalinami in glasno vpili. Ljudje so prihiteli in kar najhitreje rešili delavce-iz mučnega po ložaja. Eden zidarjev ima zlomljeno nogo in je močno poškodovan na glavi in životu. Druga dva imata k sreči le lažje poškodbe. Krivda zadene podjetnika, ki je premalo poskrbel za varnost delavcev. Oder je bil le z par železnimi kljukami zbit, kljuke so popustile in delavci so morali plačati za malomarnost podjetnikovo.
— Kako je lep vojaški stan!
Narednik Potokar od 3. kompa-nije 17. pešpolka v Ljubljani postopa jako sirovo z nekaterimi vo jaki. Tako je pred dnevi zaradi malenkosti s sabljo udaril po hrbtu prostakg, Vidica in ker je ta vsled tega hotel drugi dan k ra-portu, sta ga Potokar in rac. narednik Slapar enostavno spodila. Drugi dan je šel Vidic še enkrat k naredniku Potokarju, da ga vzame k raportu, sicer gre h bataljonskemu raportn sam. Sedaj je bil narednik Potokar primoran vzeti ga k raportu, a komandant stotnije Kanc je prisodil Vidicu — 10 dni “eincelna”. če se tako postopa z vojaki, potem res ni čuda, da se gode samomori.
— Žrtev alkohola. Iz Š.t Vii
pri Zatični1 poročajo: Alkohol pred kratkim zahteval žrtev. Ai Jeraj, (po domače Vidgoj) iz M lega Gabra se je z vozom vrač
z žage. Mož se je preveč nalezel žganja, med vožnjo pa je padel pod voz tako nesrečno, da mu je kolo šlo čez glavo, pri tem pa potegnilo vso kožo doli.
— V zmešanosti nevarno ranil ženo. Upokojeni železniški kurjač Matevž Langenfus na Glincah je prišel domov nekoliko dobre volje. Brez vzroka je zgrabil dolg, ostro nahrušen kuhinjski nož ter hotel ženo zabosti. Na ponovno ženino prošnjo je izpustil nož, katerega je v naglici zgrabila žena ter ga vrgla iz kuhinje v sosedno soho, katere vrata je zaklenila. Nato je žena zavpila na pomoč; v istem trenutku je pograbil Langenfus v bližini ležeč star čevelj ter s peto bil po ženini glavi tako, da je težko poškodovana. Lan genfus je oče šestih, deloma nepreskrbljenih otrok in ima nekaj nad 150 Iv mesečne pokojnine. Ponesrečil je Langenfus pred 11 leti na neki službeni vožnji in od tedaj se mu um omrači v presledkih. Žgamjepitje mu je močno škodovalo. Brezdvomno so njegovi napadi na ženo posledica železniške nesreče. Langenfus je bil aretiran in oddan deželnemu so-, dišču, a, primernejše mesto bi bilo zanj opazovalnica.
— Nesreča. Z Vrhnike poročajo. Proti večeru je posestnika Iv. Kavčiča, vnlgo Albrehta s Stare Vrhnike udaril v gozdu konj v trebuh tako nesrečno, da je ponesrečenec v groznih bolečinah prihodnje jutro umrl. Zapušča družino s petimi nepreskrbljenimi otroki.
— Strela je zadela med viharjem na polju posestnico Marijo Jerman iz Hrastja pri Kranju. Poškodovana je tako, da ne ho okrevala.
— Čuvajeva žena na Verdu podrl železniški stroj. 26. let stara Marija Marn, žena železniškega čuvaja na ,Verdu pri Vrhniki, se. je hotela na progi umakniti tovornemu vlaku. V tem hipu je pa za njenim hrbtom privozil drug železniški stroj, ki je ženo podrl na tla. Na rokah in ostalem telesu poškodovano ženo so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
— Oče in sin. Jurij Potočnik, 52-leti oženjeni mizar v Dolenji vasi, črti svojega; sina Valentina, kateremu hoče^ njegova žena izročiti posestvo. Že ko je sin odhajal k vojakom, mu je oče žugal, da naj se ne prikaže več k hiši. Dne 1. svečana t. 1. je prišel Tone od vojakov domov na dopust. Ko mu je pa mati povedala, da ga hoče oče ustreliti, je prenočil v drugi sobi, ne da bi bil obdolženec za to kaj vedel. Drugega dne, na Svečnico je Potočnik videl sina iz cerkve prihajati, kar ga je silno ujezilo. Ko se je vrnil domov, si je pripravil nabit samokres in ga pokazal svoji ženi, rekoč: “S tem bom sina ustrelil!” Kmalu nato je prišel tudi Tone domov. Obdolženec ga je pričakoval pri vhodu, držeč z eno roko kljubo od vrat, v drugi robi pa samokresi, s katerim je meril na svojega sina, ne da bi streljal. Tine je skušal pri zadnjih vratih priti v hišo, a so bila zaklenjena. Pri oknu poleg teh vrat je stal oče in meril s samokresom proti sinu. Ta je, da bi očetu izbil samokres iz roke, vzel poleno ter zamahnil po orožju tedaj, je oče dvakrat ustrelil proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Vendar sta pa šli obe kroglji tih sinovih prsi. Konec so napravili orožniki z aretacijo obdolženca. Tudi nasproti orožnikom je izjavil, da bo sina ustrelil. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 15 mesecev težke ječe.
ŠTAJERSKO.
— Izkoriščanje otrok. Graški “Arbeitenville” poroča: Pravzaprav misli človek, da so takozva-ni opekarski fantje, katere je te dni prignal opekarski mojster Vidovič svojemu gospodarju Krax-nerju, tovarnarju za opeko v St. Petru pri Gradcu, še otroci, ki o-biskujejo ljudsko šolo. Po vseh slovenskih krajih Spodnje Štajerske jih je nabral in izročil nečloveškemu izkoriščanju nemškega podjetnika. Nemških dečkov ne mara gospod Kraxner, ker bi
se ti vendar lahko domislili in š,e| pritožili uri starših ali drugih lju deh čez naporno delo in neprimerno dolg delovni čas. Vse drugače; je seveda s slovenskimi fanti, ki so na milost in nemilost izročeni tujemu izkoriščevalcu, ker ne znajo nemško. Uganka je bila do slej, kje in kako da Vidovič zbere te otroke. Sedaj se je pa le izkazalo, da se pečajo agentje z dobavo otrok in jih potem ponujajo opekarskim mojstrom. Pred par tedni je prišlo zopet dvanajst slovenskih fantov iz Spodnjega Štajerskega z železnico v Gradec, od kjer so jih transportirali v Št. Peter. Dečki, komaj iz šole ali so pa še celo dolžni obiskovati šolo, niso zmogli dela, ki ga je zahteval Vidovič, ker so preslabotni. Vidovič je zato nagnal otroke zopet domov; devet dečkov je imelo še nekaj denarja za pot domov, trem pa je morala oblast plačati potnino, ker se je občinski redar v Št. Petru zaman trudil, da bi spravil dečke na delo k drugim mojstrom. Najbrže so že na črnih listah šentpeterskih opekarskih podjetnikov. Vrnili so se torej dečki domov. Vidovič pa bo še nadalje sklepal kupčije z otroki, če se oblasti vendar enkrat toliko ne ojunačijo, da hi posegle v to nesramno početje. Drugače so 'oblasti soodgovorne za, kupčije z mladimi sužnji. (To panogo narodnega obrambnega det la slovenska obrambna društva, popolnoma zanemarjajo,. Op. ur.)
— Otrok je utonil. Iz Ptuja por, roeajo: Popoldne je šla viničarka, Marija Turčak iz Hrastovca v vinograd, ki je približno 600 kora-i kov oddaljen od hiše. Doma sta' ostala brez nadzorstva njena si-' nova, eden star poldrugo leto, a drugi šest let. Manjši je šel iz hi-' še in zašel v pol metra globoko-lužo, kjer je utonil.
GORIŠKO.
—	Polet čez Kras. Iz Gorice-poročajo, da je nadporočnik Ala-' dar Tauszig izvršil krasen polet! čez Kras. Dvignil se je na goričkem letališču, poletel čez Gradi-' ško in Kormin in se približeval \ tako Krasu, katerega je preletel, v višini 2000 metrov, čez Št. Peter se je vrnil v Gorico. V zraku je bil Tauszig eno in tri četrt ure.
—	§ 305. kaz. z.. Pred goriškoj okrožno sodnijo je bil obsojen Joisif Hafner iz Ljubljane na 14; dni zapora po § 305, k. z., ker je, klical “Živela 'Srbija, živela Črna, gora”. Ta kazen je bila drž. prav- j dniku namestniku prenizka ter je prijavil vzklic zaradi prenizko, odmerjene kazni. Vboga Avstrija! Kako gnila in trbla^si, da že trepetaš ob vzkliku: “Živela Sr-,, bi ja, živela Črnagora.”
— Smrtna nezgoda. Iz Červin-jana poročajo:	Vlak, ki odhaja
ob tričetrt na deset zvečer iz Čer-vdnjana, je bil še na postaji in sprevodnik Favot bi se bil moral peljati z njim 'v Trst. Stal je v razgovoru z železniškim uslužbencem za vlakom in ni zapazil vlaka, ki se je premikal in pripeljal’ za njegovim hrbtom. Favot je pri’ šel med odbijače in je umrl, vkljub takojšnji zdravniški pomoči, v najkrajšem času. Favot je bil star šele 29 let, njegova’ družina živi v Gorici.
— Tramvajska družba v Gorici je imela v pretečenem letu 36,-983 K 72 vinarjev čistega dobička. Delničarji dobe 6% dividendo. Koliko pa dobe delavci? Nič!
— Tatovi pred sodiščem. Tatovi Fortunat Ličen, kovač, 261etni delavec Anton Žvokelj in pa Florentina Geiger so stali pred goričkim okrožnim sodiščem, ker so obdolženi, da so kradli v vili Nor-dis v Solkanu. Ličen je bil obsojen na dve leti težke ječe z enim postom in z enim osamljenim ležiščem vsake tri mesece, in po prestani kazni se ga izroči v prisilno delavnico. Žvokelj je bil obsojen na 15 mesecev ječe z enim postom in z enim osamljenim ležiščem vsake tri mesece in po pre stani kazni se izroči v prisilno delavnico. Geiger je bila obsojena na 1 leto težke ječe z enim postom in z enim trdim ležiščem vsake tri mesece, in po prestani kazni se postavi pod policijsko nadzorstvo.
------GLASILO----------
j Slovene Narodne j Podporne Jeflnoie
tzbaja r.6d«a*k«.
LASTN-NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
Urodniitvo in upravništvo : 2821 SOUTH 40th AVB., O'hioago, Ui.
:«!}* 'm vse leto $1.00.
o k* a k or THB
iLÖVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENJO NATIONAL BENEFIT SOCIETY________________
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicajr-, 111.
Subeeriptien, $1.00 per year.
Proč Js socialisti! Doli z njimi!
Slovenski delavec dostikrat si že slišal ta klic v tovarni, na javnih prostorih in mogoče tudi doma. Nekateri ljudje smatrajo socialiste za največje zločine in prepisujejo ji mslabe lastnosti. Ali nočejo vse odstraniti s tega sveta, kar je svetega: lastnina, zakon, družinsko življenje? Ali nočejo uvesti “talengo” (delitev)? Saj so jih dolžili še hujših in večjih zločiniov. Ali niso- rekli, da-So to požigalci? Ali jim niso podtikali umore? Ali niso pripovedovali, da bo kri tekla v potokih, kedar bodo rdeči puntarji zavladali na svetu? Da, tako So govorili in pod tikali jim še mnogo več !
Mogoče so te besede tudi na te vplivale, slovenski delavec! Ako so te besede zgubile nate vpliv, so vplivale mogoče na tvojega tovariša v tovarni ali rudniku, ki je delal poleg tebe?
Zato je treba povedati, kaj socialisti hočejo. Spoznati moramo rdečkarje, da se jih ubranimo, ako so res tako nevarni ljudje, ki hočejlo uničiti tisočletno kulturo, pokopati vse narodne svetinje in ideale in uvesti na svetu občno klanje, da bi se nasičili človeške krvi. Ker so nam ti prekucuhi dobro znani, hočemo o njih povedati resnido.
Socialisti hočejo deliti. Upelja-ti hočejo splošno “talemgo”. To mora biti res, ker o tem pripovedujejo le "vplivni” ljudje, nekakšni slovenski meceni, ki imajlo> polne mošnje denarja. Tabo pišejo tudi časnikarji, ki so kot duševni delavci zaposleni pri teh ‘‘vplivnih” možeh. Torej na tem mora biti že nekaj resnice.
Pred vsem, prodno se bo pričelo z delitvijo, bodo morali ljudje «nositi vse na kup, da bo “talen-ga” bolj polna, da taateri ne bo premalo dobil. Ko bo ves naroden imetek na kupu, se bo pričelo z delitvijo. Pri “talengi” bo moral biti vsakdo navzoč, da ga ne bodo goljufali. Ko bo vsakdo dobil svoj delež, blo lahko z njim napravil, kar bo hotel. Ker eden potrebuje več, drugi zopet manj, bodo premoženjske razmere postale zopet neenake in zopet bo treba deliti. Ker se tekom 24. ur že spremene premoženjske razmere, blo» reba vedno “alaai”. Zjutraj bodo ljudje nosili na kup svoje premoženje, popoldne pa dobivali svoje deleže. Ljudje sploh ne bodo več bodili v tovarne, rudnike in plavže. Ustavili bodo delo na stavbah, železnicah in parnikih. Kmet ne bo več oral, sejal in žel. Kdor bo delal, ne bo mogel biti navzoč pri vsakdanji delitvi. Torej bo vse delo na svetu počivalo.
Slovenski delavec'! Ali si že ke-daj slišal človeka, ki priporoča tako delitev, ali ki tako delitev zahteva, ali pa uči, da se naj tako deli? Ne! Takih ljudi ni na svetu, ki bi hrepeneli po splošni delitvi. Taka deliev bi bila največ ja neumnOiSa in živi k vele jem v možganih kakšnega blaznega v norišnici.
Slivenski delavec razmišljaj, kako bi delili železnice, ladje, nebotičnike, stroje, tovarne. Zgraditi bi morali najprvo ogromen mo-žnar. Potem bi začeli voziti v mož-nar tračnioei, stroje, -dele nebotič-niklov, v katerem bi vse stolkli v prah, da bi lahko s tehtnico od-vagali vsakemu pravičen delež. No takih bedastoč si ne izmislijo niti norci v blaznican.
Ko so v Avstriji odpravili tla-
ko, so kmetje postali svobodni. Vsakdo je zase obdeloval svoje zemljišče in odpravljena je bila desetina. Ali kmetje so ostali siromašni, kakor so bili preje. V veliki franeloski revoluciji sp mislili na Francoskem, da bodo osrečili kmečko ljudstvo, ako razdele velika posestva. Kar so smatrali izai dobro so izvršili. Vzlic temu so pa kmetje ostali sinomaki, ki ponekod nimajo pri svojih bajtah ni oken, ali pa k večjem poleg vrat eno okno. Na Hrvatskem so zadruge razdelile zemljišča med zadružane. In nekdaj imoviti za-družani so danes sirloma-ki. Ako bi delili njive, travnike in gozde, bi tudi ne dosegli nič. Kako bi pa bilo. ako bi delili denar?
Vzemimo za. primero, da premore najilmovitejši človek v Zdr. državah tisoč miljonov in da živi v njih sto miljonov ljudi. V tem slučaju bi dobil vsak človek deset dolarjev. Recimo, da imamo deset takih bogatinov. Tedaj bi se delež vsakega- pomnožil od deset na sto dolarjev. Ker zopet ne rabi vsaki človek enalto živi jenskih potrebščin, bi vsaki dan morali deliti in lOldračunati denar bankam. Imeli bi skoraj isto sliko, kakor je očrtana v začetku. Ljudje bi bili na večnem potu v banko in iz banke. Nosili bi v nje in jemali iz nje. Tudi vsakdanja in večna delitev denarja je nemogoča. Do sedaj smo pretresli trojno delitev, pa povsod prišli do zaključka, da bi bila delitev človeški družbi škodl jiva!
Ako se razmišlja malo bolj o 1 elitvi, se pride do izaključka, da je nemogoče, da bi številni ljudje, ki se prištevajo socialistom, verjeli v take oslarije o delitvi. Gotovo imamo na svetu norce. A-li štirideset miljonov socialistov križem sveta ne moremo prištevati' blaznežem. Posameznik lahko znori, ne mogoče pa je, da bi štirideset miljonov ljudi hkrati ali v kratki dobi zblaznelo.
Vzlic temu da nekateri ljudje socialistom podtikajo taka neumna dejanja, se pa njih število vedno bolj množi. Danes ni kulturne dežele na svetu, da bi ne živeli v nji socialisti. Najdemo jih v vseh evropskih državah, v mali Aziji. Perziji. Indiji. Kitaju, na Japonskem. V severni, srednji in južni Afriki in v Avstraliji imajo svoje organizacije in liste. V severni, srednji in južni Ameriki razširjajo svoje nauke. Povsod jih preganjajo, kjer nastopijo prvič. Ječe, vislice, izgoni in masreglo-vanje ne more zajeziti njih naralčaja. Ob socialističnem nauku se razblinijo vsa nasilna sredstva in nauk pridobiva z vsakim dnem več pristašev.
V Zdr. državah je nekaj miljonov socialistov, ako štejemo moške, žene, nedorasle mladeniče, dekleta in nedržavljane. Pri zadL njih državnih volitvah so oddali miljon glasov. V socialistični organizaciji je nad sto tisoč elanov, ki plačujejo redno svoje prispevke, da z njimi vzdržujejo govornike, tiskajo letake in knjižice in tako razširjajo socialistične ideje. Vedno se pa število socialistov tudi v Zdr. državah množi, kar bi se gotovo ne zgodilo, ako bi u-čili take neumnosti o delitvi.
Socialističen nauk mora imeti veliko privlačno slio, v njem mora biti jedro resnice, ako se armada socialistov množi.
Ako gremo na socialistične shode poslušat govornike in čitamo njih liste in spilse, -se kmalu prepričamo, da nočejo socialisti uvesti delitve, marveč da jo hočejo odstraniti! To se glasi nekam čudežno. vendar je no gola resnica.
Socialisti so se prepričali, da delitev dandanes krasno cvete. Dokazali so tudi, da se krivično deli. Vendar pa niso bili socialisti prvi, ki' so pronašli, da se v današnji človeški družbi deli, in da je ta delitev do neba kričeča krivica. To so povedali možje, ki so nasprotniki socializma. Anglež imenom Milil, spoštovan učenjak in nasprotnik socializma, 'katerega slava je prodrla po širnem sve tu, je izrekel v svojih spisih naslednje: ‘‘Kakor vidimo, sedaj, se deli sad dela skoraj v nasprotnem razmerju z delom —, tako da največji delež dobe tisti, ki niso sploh nikdar delali; za njim pripade največji delež tistim, katerih delo je imensko, in tako ni-zidol se krči plačilo v enakem razmerju, kakor postaja delo težje in neprijetnejše, dokler tisti, ki opravlja najbolj utrudljivo in naporno ročno delo, ne more ra-
čuniti na to, da bi toliko zaslužil, da bi imel najpotrebnejše za življenje.	(Dalje prihodnjič.)
Svojstvo kapitala.
Zelo značilno je za današnjo dobo kapitalizma, da se bahajo ljudje s svojim bogatstvom. Nekateri kapitalisti lastujejo številne mijone, nekateri so celo milj arderji. Ako vprašamo, kako se nastala taka premoženja, potem bo odgovoril špisar, filister, delodajalec ali buržoa*) :	Prihranili
so jih. Priznamo, da so v bankah naložene precejšne vsote, ki so nastale s štedenjem. Vendar pa te vsote ne igrajo velike ulo-ge pri osredotočenju in naraščanju bogatstva v državah, v katerih se je udomačil kapitalizem.
Mnogo večji dobiček imajo kapitalisti od kapitala, ki ga ne porabijo zase, marveč ga naložijo v produkciji. Ako Irazmilšljamo o hitro naraščajočem bogastvu, tedaj spoznamo, da se je bitreje množilo premoženje kapitalistov, ki so svoj profit ulagali v nodjet-ja, kakor pa premoženje ljudi, ki so branili na obleki, stanovanju, hrani, sploh pri vseh življenskih potrebščinah in svoje prihranke nalagali v bankah, katere so zopet bankirji nložili v produkciji, seveida sebi v korist.
Pri naraščanju bogastva odloča vrednostni prirastek. Kar je bilo prihranjenega denarja in kar se je naložilo na novo kot profit kapitala, lahko kapitalisti izračunijo do centa. Vzlic dobremu knjigovodstvu niso kapitalisti nikdar na jasnem o stanju premoženja, kar priča naslednji dogodek.
Ko so v letu 1883 zastavka! i v Ameriki brzojavni vslužbenci, je Jay Gould, ustanovitelj “"Western Union Telegraph Co.”, ko so ga vprašali pri enketi, koliko je vredno podjetje, izjavil, da ne ve. Senator, ki je vodil enketo, ga je vprašal, ako ne vodi knjig. Knjige se mora voditi, ker to zahteva zakon. Knjige morajo dokazati, koliko se je plačalo za zemljišča, sploh vse brzojavne naprave, kolibo so naprave obrabljene. Jay Gould je odgovoril, da to vedo natančno, vendar se po teh podatkih ne more ceniti vrednosti premoženja. To bi bilo ravnota-ko, ako bi hoteli preraeuniti zem-Ijiščno vrednost New Torka in bi iskali koliko so stari Knickerbocker! dali Indijancem za otok Manhattan. Kar so pred dve sto leti dobili za nekaj starih zarjavelih pušk in pisanih cunj, je danes vredno miljarde. Ravnotako je tudi s -'«¡d jetijem "Western U-nion Telegraph družbe.
Vrednost kapitalističnega podjetja se ne more nikdar preraču-niti, temveč se lahko le ceni. Pri cenitvi se manj ozira na naprav-ne troske kakor na dobiček, ki ga dobiva lastnik. Ta izvajanja Jay Goulda so merodajna za kapitaliste vsega sveta. Kapitalisti so za to tvorbo kapitala iznašli izraz ‘‘idejna vrednost”. Pri po-' drobni preiskavi bi kmalu dognali, da največji del ogromnih premoženj sestoji iz takozvanih idejnih vrednosti.
Lastniki zemljišč v bližini Ohi-cage so svoja zemljišča pred sto teti mogoče dobili zastonj, ali so pa toliko dali za eno zemljišče, da bi s tistim denarjem ne mogli kupiti niti ene kokoši. Leto za leto so dobivali dohodke od tega zemljišča, ki so jih mogoče tudi porabili. Vzlic temu so pa danes vredni sto tisoč, milj-on ali na še vte-č dolarjev. Iz prvtoitne fortie Dearborn, ki je bila kraj deloma peščene, deloma močvirnate zemlje, se je razvilo veliko mesto. Ker se ceni vrednost zemljišča le po dobičku, ki ga nosi lastniku, se je ‘‘idejna vrednost” nekdanjih peščenin in močvirnatih parcel pomnožla več kakor tisočkrat.
Za najboljšo primero pa lahko služi takozvani ‘ ‘ Strett.er Land” v Chicagi. Pred mnogimi leti je kapitan Stretter s svojim parnikom obtičal v peščenim Mizo suhe zemlje v Chicago. Kapitan ie ostal na parniku, moštvo je odšlo na suho. Mišigansko jezero je prinašalo pesek. Zasulo je parnik, zasulo prazen prostor med parnikom in suho zemljo.
*) Rabili smo vse štiri izraze, da ne bo zopet kakšen slovenski časnikar trdil, ki ne ve. kai pomeni beseda buržoa v moderni francoščini, da v Ameriki nimamo buržoazije.
Nihče se ni brigal za starega kapitana, ki je živel na tej peščenini in si pri vladi Zdr. držav izposloval lastninsko pravico do peščenega ^emiliišča, ki ga je vstvarilo jezero. Zemljišče ni bilo takrat vredno počenega centa. Vsakdo bi se bil smejal staremu kapitanu, ako bi ga bil ponudil na prodaj. Mesto je rastlo in se širilo. Nakrat so kapitalisti izvohali, da je zemljišče kapitana zelo prila-godno za indnstrielna podjetja in ‘‘idejna vrednost ‘‘zemljišča je pričela rasti čez noč. Ker kapitana niso mogli prisiliti, da bi zemljišče prodal za skledo leče, so ga kapitalisti zakonitim potom prognali z zemljišča, ki je danes vredno več miljonov dolarjev. Kapitan ni dobil centa za zemljišče, njegovemu sinu so pa vrgli o-glodano kost, da ne more nihče trditi, da so mu ga direktno u-kradli. Tako se množi' ‘‘idejna vrednost” zemljišč, ki so bila pred 30. leti še poplavljena od Mšiganskega jezera.	,
Podjetja, ki nosijo mnogo dobička, se sprememe v delniške družbe. Delniška družba, ne plača cene, ki se računi po troških za proizvodnjo, zdradieuih poslopjih ali strojih, ki so ob času prodaje na njih. Tudi surovine, ki leže v skladiščih, ne odločijo pri kupčiji. Vpošteva se dobiček, ki ga je dajalo podjetje lastniku. Za' kupno ceno navadno velja dvajsetkrat toliko, kakor je znašal dobiček v enem letu.
Ako se pomnoži1 dobiček, ker so se podjetniki združili v trust, da tako lahko narekujejo odjemalcem višje cene, ali ker v višji meri izkoriščajo delavce, tedaj se množi tudi vrednost podjetja. V tem oziru nam lahko služijo za zgled delnice raznih premogovnikov, katerih lastniki tvorijo tako zvani premogovni trust. Po u-stanovitvi truista je šla vrednost delnic kriško in poskočila je tudi cena za premog.
Ker največ premoga rabijo na železnicah in v jeklarnah, so se železniški in jeklarski trnstovci zopet dogovorili s premogovniškimi kralji, kjer nimajo svojih premogovnikov, da se ni znižal njih dobiček. Že v nekem drugem članku smo povedali, da 180 ravnateljev raznih delniških družb, ki so vsi v medsebojni zvezi, razpolaga s 25,325 milj oni dolarjev, ali več kakor z eno petino narodnega premoženja Zdr. držav. Ker soi vsi trusti in večje samostojne delniške družbe po ravnateljih v medsebojnem denarnem sorodstvu', skrb e drug za druzega, da se ne zniža dobiček in da v lepi bratski slogi odirajo odjemalce, ki niso v denarnem sorodstvu z njimi.	#
Iz borznih poročil lahko spoznamo, kako se množijo ‘‘idejne vrednosti ’ obenem se pa tudi lahko prepričamo, da so delniške družbe v medsebojnem sorodstvu po ravnateljih in uloženem kapitalu, če tudi med njimi ni' nobene oficielne trastovske zveze. Po ofi-celnem razpustu trusta za olje, so naivneži pričakovali, da bo padla vrednost delnic posameznih družb, ilz katerih je sestal trust za olje. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi v človeški družbi, ki temelji na kapitalističnih načelih. Delnice so poskočile' v kurzu in Rockefeller, kralj olja, lastnik največjega števila delnic, je v enem samem letu obogatel za 50 miljonov. Na ta način nastajajo miljarde, ki niso pokrite s pristnimi vrednostmi:	zemljišči,
stavbami, hišami, stroji, tovarnami, blagom, temveč so le razmere take, da bo izkoriščanje delavcev ali odiranje odjemalcev prineslo tako velik dobiček, da denar, ki je naložen v delnicah talcih podjetij. nosi mastne lobresti.
Ogromna premoženja miljader-jev in miljomarjev se večinoma množe na ta način. Naloga kapitalistične države je pa zopet, da varuje taka premoženja. Cblnina izroča odjemalce na milost in ne milost takim združenim podjetnikom.: delavci so pa zanje le izko-riščevalni predmet. Da kapitalistična država varuje interese teh kapitalističnih mogotcev, mora v z država ti na morju in na suhem veliko oboroženo silo. Blazno o-boroževanje pa povečava nevarnost za vojno.
Nihče na svetu ni tako občutljiv za streljanje, kakor so “i-dejne vrednosti'”, ki tvorijo večni del ogromnih premoženj, kapitalistov. Komaj je prva puška počila na Balkanu, je šlo nekaj milijard teh ‘‘idejnih vrednosti” ra-
kom žvižgat. Zginile so kakor kafra. Kamitalizem zna vstvariti premoženje iz nič, ravnotako se pa zopet spremeni v prazen nič.
Kdor je čital evropski borzni kurz z dne 12. oktobra 1912 in ga primerjal z kurzom pred enim mesecem, se je lahko prepričal, da so miljoni ravnotako zgihili, kakor so prišli. Marsikdo j e bil bogat, predno so Črnogorci s prvi-mimi streli pozdravili Turke, po pozdravu s smodnikom in svinčenkami je bil pa berač.
Že vojna na Balkanu je pro-vzročila takšen polom na borzi. Kakšen polom bi bil še le nastal, ¿ko bi nastala evropska vlojna. Mogoče bo vojna na Balkanu spametovala kapitaliste, da bodo spoznali, da ima boj delavcev proti blaznemu oboroževanju poleg idealne vrednosti za narode tudi realno vrednost za kapitaliste.
Organizirani delavci se ne borijo le proti hujskanja za vojno, marveč se bojujejo tudi z vso silo proti izkoriščanju. Izkoriščanje delavcev je podlaga “idejnim vrednostim” kapitala. Vsi e d tega kapitalisti ložje prenašajo nevarnosti vojne kakor svetovni mir, osiguran vsled moči delavstva.	__________
Bogatstvo in beda.
Majhno število izvoljencev je do vratu zakopanih v zlatu, v pravljičnem razkošju žive, dnevi jim potekajo v skrbeh za nov'e avtomobile in drage toalete, tuje delo jim prinaša dan za dnem višje vrednosti — a na drugi strani trpka beda, dohodkov komaj za najpreprostejše življenje, skrbi za košček vsakdanjega trdega kruha uničujejo vsako življensko1 veselje, trdo dete za ono majhno število izvoljencev jih peha dan za dnem v globokejšo otopelost. To so pojavi, ki označujejo razvoj današnjega kapitalističnega družabnega reda.
V obratih, ki stoje na višini tehnike in organizacije, je donesek dela naravnost bajen .To je prav nazorno pokazal profesor Kam-merer v razpravah socialno polifonega društva na Dunaju 1. 1909 Nekaj primerov: pri strojih v tovarni je bilo zaposlenih 54 kurjačev in dva višja kurjača. I tona pare je veljala 19.8 vinarjev. Nato so vzidali verižne brane. 34 kurjačev jo bilo odveč, namesto teh sta prišla dva strojnika. I tona pare, vstevši obresti in odpis' za nove naprave, je stala le še
11.4 vinarjev. Razvoj v rudarstvu je povzročil, da se je zvišala množina premnoga, ki ga izkoplje radar na leto od 130 ton v letu' 1850 na 260. Stroji za dela pri zemeljski poglobitvi so se tako izboljšali, da opravi danes enako dete, ki ga je pred leti opravilo 25 mož, le devet mož in stroški za odstranitev enega kubičnega metra zemlje so se znižali od 90 vinarjev na 30 vinarjev. V modernih veleobratih vidimo v oddelkih, kjer je de delate pred' leti še 10., 15, do 20 mož, le še po dva do štiri. In proizvajanje narašča vzlic temu od leta do leta, pri strojih je še po nekaj mož, da jim strežejo. Ali še drage primere. Za 100 funtov preje, pri ročnem delu, je bilo treba 3117 delovnih ur in 458 K 40 vinarjev mezde, enako množino preje je zvil stroj v 19 uirah, stroški pa so znašali 6
K.	Za 1000 funtov šivank je bilo treba 475 ur ročnega dela, stroški so znašali 412 K 80 vinarjev; stroji so napravili enako množino šivank v 12 urah in stroški so znašali 10 K 80 vinarjev. 100 funtov žebljev za podkve je bite napravljenih z ročnim delom v 250 urah stroški so znašali 314 K 40 vinarjev, po upeljavi strojev je bilo treba za enako množino žebljev le še 63 ur in 114 K mezde, 10 plugov z ročnim delom je bite izgotovljenih v ISO urah, stroški so znašali 274 K 80 vinarjev; pri u-porabi strojev je bilo treba za 10 plugov le 37 ur in 39 K 90 vinarjev stroškov. Sto tisoč cigaret napravi delavka na roko v 990 lirah, mezda znaša 490 K 80 vinarjev; ko so uvedli stroje je bilo sto tisoč cigaret izgotovljenih v 97 urah in stroški so znašali 57 K 60 vinarjev.
Takih primerov bi lehlco navedli še nebroj iz najrazličnejših o-bratov. In vsi bi pričali, kako neizmerno se stopnjuje plodovitost dela, in 'lehko bi zapeljali do napačnega sklepa, da so izdelovate-ilji vseh teh stvari sami miljonar-ji in da se jim o bedi in pomanj-
kanju niti ne sanja. Brezdvomno je, in vsak nepristranski človek mora priznati, da bi živeli ob današnjem stanju tehnike vsi do zadnjega brezskrbno in založeni z najpotrebnejšim. Da temu ni tako, se imamo zahvaliti edinole kapitalizmu, ki poseduje vsa proizvajalna sredstva. Kapitalizem proizvaja le blago, nikakoršnih potrebščin, in tudi blago v toliki meri in takrat, kadar se najbolj prilega njegovemu nenasitnemu pohlepu po dobičku. Dostikrat ovira proizvajanje reči, za katere je močna potreba v najširših krogih, in dostikrat pospešuje proizvajanje reči, ki so brez koristi.
V kričečem nasprotju s proizvajalno možnostjo in s proizvajanjem blaga so delavčeve življen-ske razmere. Vsa nadvrednost njegovega dela teče po dveh širokih in globokih jarkih: kapital, naložen v industriji narašča do skrajnih mej in zemljiška renta se stopnjuje nevzdržena. Vidni znaki naraščajočega industrijskega kapitala so vsakoletne mastne dividende, ki jih spravljajo akci-onarji s tihim zadovoljstvom. Nemške akcijske družbe so razdelile v štirih letih od 1907 do 1911 4159 miljonov 500 tisoč mark dividend, čisti; dobiček je znašal v isti dobi 5989 miljonov 600 tisoč mark in rezervni sklad teh dražb je bil 55 miljard mark. Ob teh številkah se mora proletarcu skrčiti roka v pest. najmir-nejšemu mora zavreti kri, če vidi kaj so ustvarili njegovi žulji, kaj je dosegla njegova pridnost, ne da bi imel od tega kaj druzega, nego golo življenje od danes do jutri.
Drago skupino' kapitalističm-n. izkoriščevalcev tvorijo posestniki zemlje. En del od teh živi od stanovanjskih najemnin, ki jih ob vsaki priliki povišujejo; borzi-janci in veleposestniki, vladarji naid tisoči in tisoči afcri plodne zemlje, ustvarjajo umetno draginjo, vlada skrbi očetovsko zanje in tako imajo vso široko maso v svoji oblasti. In tako tišči proletarca od ene strani železna roka industrijskih baronov, od drage strani mu borzijanci vsak grižljej prodajajo za ceno, ki ni v nobenem razmerju z vrednostjo. Čim bolj dela ljudstvo, čim plodonos-nejše je njegovo dete, tem nesra-mnejše je izkoriščanje industrijskih kapitalistov in borzijanskih oderuhov.
0 redovih.
Kaj je ‘krepostnemu državljanu večji ponos in dika kakor redna njega patriotičnih prsih? In patriotje naj nikar ne bodo v skrbeh, da bi redov ne zmanjkalo! Zakaj višja roka pazno čuje nad njih naraščajem . . . Tako je ustanovil' lami cesar Viljem II. — i seveda — kar troje novih redov.v enem dnevu. In gotovo se ne bo nikomur zdelo naprimerno, ako radi te za patriotična srca tako radostni ustanovitve nekoliko o-gledamo statistiko redov. Čeprav imajo redovi skoro tisočletno zgodovino za sabo, so vendar v današnjem pomenu povsem izrodek
19.	stoletja. Kajti koncem 18. stoletja je bite samo 58 redov. Med tem ko znaša število vseh v kulturnih državah obstoječih redov in odlikovalnih znamenj 386! Prvi red je bil ustanovljen začetkom
11.	stoletja, toda že ob koncu tega stoletja so našteli 7 redov, v
12.	stoletju sta se pridružila samo še dva, v 13. stoletju 6,. v 14. stoletju 7, v 15. noben, v 16. stoletju trije, v 17. pa 32. Doba Ludo-vika 14. s svojimi dvornimi običaji je toraj zaplodila precejšnje število redov. Ampak venec slave gre 19. stoletju z njega 263 novimi redovi. Veliki nemški mislec Jakob Grimm je ob priliki dejal, da se ustanavljajo redovi zmerom v dobi političnega propada. Ko je Napoleon podil monarha za monarhom in jim pulil dežele, tedaj so se tolažili s tem,^ da so ustanavljali redove. In morda je tudi Viljemovo ustanavljanje novih redov izraz nečesa, kar Viljemu nikakor ni prijetno . . .
— Pol milijona za nezakonske matere. Pred kratkim je umrl v Monakovem zdravnik dr. Gartner V svoji oporoki je zapustil vse premoženje, 571.000 marlc. mestu "Wiesbaden, kjer je bil rojen. Obresti od te vsote mora mestna uprava vsako leto razdeliti med potrebne nezakonske matere.
Slovenska Narodna
Uat&norljena 9. aprila 1904
nim,” je dejal “daj sem.”
“Ah, pustite mi ga!” je prosil
vitez Ambrožu, in to izrekši je pogledal skozi neko okence, ‘svita se že, in v kratkem ... ali ne bo j e dno uro po
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
A ko se je prikazal dan, ko se je jel njegov duih zopet zavedati, ko je zopet padel v to življenje in je videl pred seboj določno in o-sorno istinitost v strašni puščavi svojega notranjega življenja, ga je mogla le jedna misel še nekoliko tolažiti, namreč misel, da more vendar nekaj storiti, da se more maščevati.
Zaklical je nekaj konju, in ta je zopet začel stopati; jezdec ga je obrnil proti nekemu zvoniku, kateri je molel tam v daljavi čez vrhe nekega gozdiča. Čimdalje je jezdil, tem bolj se mu je dozdeval znan tisti kraj. Ko je zavil po nekem kolovozu, kraj katerega so 'bile na obelh straneh zasajene vrbe, je srečal kmečko deklico s šibo v rolki, ki je gnala kravo na pašo in pela na ves glas. Vprašal jo je, ali je tista vas ondi blizu Roisate; toda deklica je le zavpila in stekla v joku po polju. Marko je sklonil glavo na prsi in jezdil dalje, dokler ni med drevjem zapazil stolpov rosatskega gradu, kateri, kakor že vemo, je bil njegov fevd. Videl je na najvišjem stolpu plapolati veliko ?ti-rivoglato zastavo, znamenje fevdnih vitezov, s kačo na sredi, in prišel je do prekopa, ki je imel razpokan zid. Z mečem je trikrat udaril po skovanem sedlu; vzdignjeni most se je počasi znižal, in Marko je šel čez.
Ko je stopil v drugo dvorišče, je srečal oskrbnika, kateri mu je stekel držat stremen. Bil je Pela-grua, tisti oskrbnik samostana sv. Ambroža, katerega so bili spodili iz Limonte, a ga je bil Marko, kakor smo že omenili, tamkaj namestil in potem določil, za svojega oskrbnika. Ta ni mogel postreči svojemu gospodu, kakor je nameraval, ker je Manko le hitro skočil s konja in prepustivši njemu vajeti, mu je ukazal, naj nikomur ne črhne o njegovem prihodu.
je v roke in pokazala ga očetu rekoč: “Tu je, tu”.
“Kaj?”
“Lupovo oproščenje. List za opata, ki ga je napisal Marko “Tedaj ga jaz ne razumem če ti je dovolil, kar si ga prosila . . . Da mi nisi le še kaj hujšega napravila! . . . Si li morda imenovala . . . Ottorina?”
“Saj me je on sam prašal njem.”
“In ti, kaj si mu odgovorila? kako si se vedla ?... Govori vendar ... razvozi ja j tisti jezik!”
‘1 Oh, pustite me ... že povem vse, povem svoji materi
“Vidite, kam pridemo z vašimi skrivnostmi. — Naj bo za sedaj kar je bilo, je bilo; a — zanaprej zapomni si dobro: tistega človeka nimaš videti več, razumeš, nikoli več ga nimaš videti!”
Biče se ni upala ugovarjati, in ker je bila še vsa omamljena, se ni dobro zavedala važnosti tistih be sed, njena duševna napetost je bila premočna, da bi mogla obču titi žalost, katero bi ji sicer bile morale provzročiti.
Celo pot je grof godrnjal in se hudoval sedaj glasno, sedaj na bolj potihoma. Ko so prišli preč hišna vrata, je rekel hčeri: “Daj meni tisti papir”. Ona mu ga je dala in sta vstopila.
Notri so ju čakali Lupovi stari ši, Ottorino in posli. Ko so ju sli šali vstopiti, so jima šli vsi napro ti z lučmi v rokah. A zagledavši Bicin in grofov namrščen obraz, so bili vsi iste misli, da je ubogi Lupo izgubljen; zato je nastal občen krik, splošno javkanje.
Grof je pustil Bicino roko; ta se je vrgla joče v materino' naročje. Na to je grof namignil Ottorinu, naj gre za njim, in ko sta prišla v neko pritlično dvorano, mu je podal Markovo pismo rekoč: “Tu je pomiloščenje vašega oprode. Pojta, Bog vaju spremljaj oba, a pazita, da jeden in drugi nikoli več ne stopita v mojo hišo.” Ko je to rekel, mu je obrnil hrbet in se je šel hitro zapirat v svoje sobe.
Ottorino je pogledal list ter
Ubogi nesrečnež! da, jedno uro po solčnem vzhodu”.
Slišiš”, je zopet poprijel Lupo, “ali nismo mi vojaki, ki moramo iti tudi v smrt, če'je treba? In torej ? — Ali naj že umrjemo, ker nam sekira razcepi glavo kakor dinjo, ali ker nas sulica prebode skoz in ¡skoz kakor žabo, ali... Skratka, če umrjemo, spol-nivši svojo dolžnost, je pač vse-jedno, naj umrjemo na ta ali druid način; in jaz umrjem, ker sem storil svojo dolžnost... To je, da po oravici povem, popolnoma vse-edno ni. Naj jo le skušam omečiti kolikor hočem, mi je vendarle nekoliko pretrda. Kajti če končuješ svoje dni zvezan kakor kak malovrednež, obešen na tri hlode, vnričo sodrge, ki se je stekla od vseh strani, da te gleda kakor kakega razbojnika, ni isto, kakor če bi umrl na bojnem polju sedeč na svojem konju, udrihaj© z vso silo na desno in levo, z odmevom godbe v ušesih in z nadejo zmage srcu.”
“Prav to sem si mislil tudi jaz”, je odgovoril stražar; “sicer pa naj umrjem danes ali jutri, to je le majhen razloček”.
I kaj misliš ti”, je pristavil Lupo, “če bi se jaz megel ogniti te smrti, da bi ne Storil tega rad?
A ker ni drugače, nego izpiti to grenko čašo, se moram udati in potrpežljivo prestati,, kar mi Bog pošilja”.
Vinceguerra je vzdihnil, napolnil zopet oba kozarca, sprazni svojega in na to pokazal z roko Lu-pu. naj stori tudi on tako.
“Ne, ne”, je dejal obsojenec, tisto malo pameti, kar mi je je
Iz zmedenega obraza, iz nereda, ki se je kazal na celi osebi go-j spoznal Markovo pisavo; naglo in spodarjevi, iz pomilovanja vred-; nenadejano veselje radi rešitve ne zunanjositi uboge živali je zvi-| svojega zvestega oprode ga je ta-ti lisjak marsikaj ugibal, vendar ko prevzelo, da ni mogel prvi hip
ni niti od daleč prave pogodil.
Petnajsto poglavje.
Ko se je Biče zopet zavedla, je videla, da leži na postelji v neki neznani sobi, in je hitro vprašala neko deklo, kje je njen oče. A ko je brž ugledala tudi njega na drugi strani, se je zadrla: na to je skočila na noge in oklenivši se očetove roke: “Pojdiva od tod”, je rekla, “pojdiva, pojdiva hitro ! ’ ’
Ko so bili na cesti, je prašal oče za pojasnilo o vsej tisti zmešnjavi.
Toda hči je le pospeševala korake, ne da bi kaj odgovorila; imela je jedino skrb, da bi mogla čim nrej dospeti v varno zavetje domače hiše. A čez nekaj časa, domislivši se Markovega pisma, ga je našla pod pasom; vzela ga
prevdariti pomena čudne in trde grofove izjave.
Stekel je v dvorano, kjer so bili zbrani vsi drugi, tam je dvignil Viscontijiev list in zaklical: “O-proščem je, oproščen! tu je Markovo pismo”. Vsi so ga obstopili, hoteči videti in v roke prijeti tisti dragi list;; vsklikali so veseli, jekali in se objemali. Lupov oče je segel pg listu in ga je poljubljal, močil s solzami in kazal zaporedoma ženi, Lauretti in drugemu sinu.
“Treba je takoj odriniti!” je zaklical Ottorino, “ker se jako mudi”. Brž sta bila osedlana dva konja, jeden za njega in jedien za sokolarja, kateri ga je vsekakor hotel spremljati, in hajd v dir proti Chiaravalli.
“Daj sem pismo, da ga shra-
Ambrož, “glejte, 'tu ga imam na solčnem vzhodu?...’ prsih; če bi ga ne čutil, če bi ne držal roke na njem, bi se mi zdelo, da sem zgubil srce”.
Naravno, da sta po poti govorila le o Lupu.
Ta je med tem hodil gori in doli do pritlični sobi nekega stolpa chiaravalske opatije. V sobi je bila uborna miza iz orehovega lesa, na kateri je gorela svetilnica.
Na steni je viselo leseno razpelo, a pod njim majhen pokleknik.
Štirje vojaki so stražili pri vhodu, a peti je bil v sobi z ujetnikom.
Ta peti vojak je bil Vinciguerra, jeden tistih, katere je bil vzel seboj Bellebuono pri svojem zadnjem pohodu v Limonti, kakor smo že pravili.
Obsojenec je korakal odločno, jasnim čelom ,in se je ravno razgovarjal v Vinciguerro o tistem dogodku, radi katerega je bil potem zgrabljen in obsojen.
Kako nam jo je naredil tisti topovski kmetač!” je dejal Viu-eisruerra.
“O, ne zgubljaj preveč besed o tem!” je odgovoril Lupo.
Kaj misliš?’”
Mislim, da hočeva (ostati dobra prijatelja, in zato mi ne smeš nič slabega govoriti o tistih vrlih ljudeh.”
I seve, vi st© vsi jednaki, drug za drugega držite kakor klešče; gorjan si, in s tem je že povedano vse.”
Da, gorjan, in ponosen sem na to; rajše sokol s pečin nego močvirna raca”.
Da, da, ti si iz Limonte, jaz pa iz Chiaravalle; a na vse zadnje sva jednaka, samostanska služabnika oba; čemu bi si torej domišljal Bog ve kaj?”
“Samostalni služabnik da, kar se dostaje mojih grehov; sicer pa jaz nisem tem ljudem še nikoli služil. — To ti mora biti pač kaj krasnega, ko vidiš prihajati pred se poveljnika z obrito glavo, kropilom v roki! O, to mora biti veselje!”
“Misliš-li, da meni ta služba kaj ugaja? Toda kaj hočemo! — Ali se še spominjaš, kako smo se bojevali skupaj pod poveljništvom Marka Viscontija?”
“Bog živi Marka!” je zavpil Luno, zaslišavši to ime, radi ka terega je vstrepetalo radosti srce slehernega lombardskega vojaka “Tisti je mož! On gre vedno prvi naprej in dela čudeže hrabrosti in pa kako je uljuden, skromen, pravi prijatelj vojakom. On, kadar je imel kaj cvenka, je delil z vsemi; a ko je bilo pomanjkanje je trpel tudi sam z nami. — kakošni so ti tvoji... ? — Siti in polni do grla ti kričijo iz obed niče: naprej! naprej!... Seveda naprej — iz ljubezni do tistih le pih obrazov, ni res ?da se bojo oni še bolj pitali! — In pa kakšna slavna, junaška dela počenjajo Kakor tisto zadnje proti Limonti nom! Oboroženi vojaki priloma stijo nenadejano po noči nad ne oborožene in nepripravljene re veže — to je kaj častno za vojake ne?”
Prav praviš”.
A rečem ti: če bi bil jaz do spel še 'o pravem času, da bi bil mogel vkup spraviti tiste siroma ke, to bi bila druga pela, in bi jo bili vi še skupili... Pa kaj se hoče, tako je, ne smem dosti misli ti na to, ker me odveč peče”.
Ubogi Lupo, bila sva vedno prijatelja, vojaška tovariša, a se daj glej, kako službo moram pravljati pri tebi!”
“Ti delaš svojo dolžnost!”
“Res, toda veruj mi, prav tež ko mi je pri srcu, da te moram tu stražiti in da te bom moral še po tem peljati...”
“Nu, nu, splakni to grenbost s kozarcem vina,” je rekel obso jenec in, napolnivši dve čaši iz neke velike posode, je prijel jedno sam, drugo pa podal tovarišu rekoč: “Na zdravje Markovo!”
“To ni nikak prestopek za me,” je odgovoril stražar, “kajti Marko je dober prijatelj samostana in opatov bratranec. Torej smem tvojo ponudbo sprejeti in piti s teboj — na zdravje Markovo in na tvoje zdravje!” Na to sta izpraznila vsak svoj kozarec z jed-nim duškom.
“Rekel si tudi na moje zdravje? ” je prašal Limontin, ko je iz-pil; “mislil si pač na zdravje in izveličanje moje duše, ni res? ker telesno zdravje v sedanjih mojih razmerah se ne vpošteva več. Glej
podelili Gospod Bog, hočem dobro porabiti v teh zadnjih trenotkih, ter skleniti svoje življenje kot dober kristijan pri polni zavesti.” “Slišiš, če hočeš, pokličem nazaj očeta Atanazija, katerega si prej poslal proč...”
“Ne, n usti, sem že opravil, kar je bilo 'treba. Sicer bi ga bil rad še imel pri sebi, a začenjal me je mučiti s takimi rečmi, katere ... Skratka, rekel sem mu zlepa, naj me pusti v miru”.
“I mi! hotel te je menda opomniti na tvojo dušo, da bi se spravil z Bogom, da bi kaj pomolil, ker to je potrebno za tistega, ki se napravlja na uni svet”.
(Dalje prihodnjič.)
OBISKAL NAS JE IN PRIPOROČAL.
de cena zemlji poskočila. Zato je najbolje, da si preskrbite svojo • malo kmetijo in si s tem zagotovite svojo mirno in samostojno življenje v lepi solnč-ni Floridi. Sedaj sie vam nudi lepa prilika. Nekaj plačate takaj, drucm pa na obroke — v 40 mesecih. Kdor kupi in želi sam iti doli ©gledati kraj, se lahko vozi za zelo nizko ceno z “homeeseekers excursion” vlakom in ako mu zemlja ne ugaja, se mu povrne njegov denar, kar je plačal gor za nakup. Sprejme s© tudi dobre in vestne ljudi za agencijo. Za vsa naidaljna in natančna pojasnila pišite rojaku Anton Flori, generalni agent za zemljišča v Floridi, 406% N. Broadway, Pittsburg, Kans.
(Advertisement.)
Zadnji teden je bil v Chicagi rojak A. Flori iz Pittsburg, Kans. Omenjeni rojak nam je pokazal oziroma pojasnil, da. j© generalni agent za farme v Volusio County-ju Floride. Zemlja je na prodaj v bližini jezera Ashby, samo kakih e n milj stran. Po njegovem zatrdilu je zemlja na zelo topem kraju in tudi pena ni previsoka: od $20 do $30 aker. Iz raznih pisem smo uvideli, da je že precej naših slovenskih rojakov kupilo farme od njiega: eni so vzeli 20' drugi 4’0 in več akrov. Rojak Le-pich je kupil zemljo in šel tudi ogledat ¡svet. Prišedsi nazaj, se je izrazil, da je dobil vse v resnici bolje, bot se mu je priporočalo. Rekel je, da se je prepričal in videl na svoj© oči, da tukaj raste vse, kar zamere rasti. Zemlja rodi dvakrat, tudi trikrat v letu. Tukaj rastejo oranže in drugo južno sadje. Trta zelo dobro obrodi v teh krajih. Brez dvoma bo-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja ljubljena soproga Marijana Erznožnik, rojena Matinčič, 11. t.
m.	po kratki in mučni bolezni za večno zaspala. V stari domovini zapušča mater in dve sestri, tukaj pa mene (soproga) in hčerko. Ker mi je nemogoče se ustmeno zahvaliti vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru, ]cabor tudi vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče, — Zahvaljujem se vsem, posebno pa društvoma “Spomladanska Vijolica”, štev. 164 S. N. P.
J.	in sv. “Roka”, štev. 132 K. S.
K.	J. za podarjene krasne vence. Srčna hvala vsem. Priporočam jo v blag spomin, bodi ji lahka tuja zemljica!
Žalujoči ostali:
Frank Erznožnik, soprog. Marija Erznožnik hčerka.
(Advertisemient).
Potovanje v staro domovino potom Kašparfeve Državne Banke )e najceneje In naj-===== bolj varno.
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse nafbollše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem Jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
Prekinjeno delo.
bitter-wine
TFtlNEROVO
HORKÉ vího
b/JOSEPH TBINtR 616-622 S.Ashland Av«
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in . pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
JOS. XRITSJER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Soot.
Poslovenil J. Z.
Prvič jih je nalagal, da je Tre-siljan kraljevski namestnik z Irske, ki potuje skrivoma na povelje kraljice, da bi izvohal temne načrte puntarskega Mae Mahona. Drugič jim je obesil na vrat, da je Tresiljan tajni agent nekega velikega gospoda, ki bi rad zasnubil kraljico Elizabeto. Tretjič jim je povedal, da je Tresiljan vojvoda iz Medine, ki potuje skrivoma pod tujim imenom, da bi poravnal spor med vojvodom in kraljico.
Tresiljan se je jezil in je kovača vzmerjal. ker so mu delali ljudje nepotrebne poklone radi pustolovskih prinovedk. Vendar se je pa Tresiljan kmalu potolažil, ko mu je kovač povedal, da bi vse eno povsod obrnili pozornost nase, ako bi tudi o cilju potovanja govoril resnico.
Končno so se približali glavnemu mjestn, kjer ni nihče bil pozoren nanje, ker se vsaki dan prihajali in odhajali tujci. Kmalu so bili v Londonu.
Tresiljan je bil namenjen direktno v Deptford, kjer je stanoval lord Suseks, da bi bil bliže Grin v i e a,naj 1 ubše ga bivališča kraljice Elizabete. Ali kovač ga je prosil, da ima nujne opravke v mestu in ne more takoj v Deptford.
—- Vzemi meč in ščit, pa pojdi z menoj, — je rekel Tresiljan. — Tudi jaz imam opravke v mestu in lahko drug drugemu krativa čas.
To je rekel Tresiljan, ker se ni zanesel na zvestobo svojega novega služabnika, da bi ga v tako važnem trenotku spustil izpred oči, ko so bili valovi nasprotujočih strank na dvoruElizabete razburkani.
Kovač je bil zadovoljen in je prosil svojega gospodarja, naj z njim vstopi v vse lekarne, v katere bo vstopil sam, ker bo nakupil potrebne reči. Tresiljan je privolil in je svojim služabnikom vstopil v razne lekarne. Pri tem je opazil, da je kovač povsod kupil le eno reč. V začetku je dobil kovač, kar je zahteval. Kasneje je pa marsikatero zelišče ali prašek porinil nazaj in zahteval drugo, ali pa odšel drugam.
Posebno neke reči ni mogel dobiti. Nekateri kemiki so rekli, da je nimajo, drugi so tajili in dvomili, da je sploh na svetu, ali da živi le v domišlji kakšnega neumnega alkemista. Največ' jih je hotelo zadovoljiti kovača z drugo rečjo,, katero je Vajland vedno porinil od sebe, dasiravno so jo lekarnarji hvalili, da ima še boljše lastnosti. Končno je neki star in suh lekarnar opozoril Vajland z besedami, ki jih Tresiljan ni razumel, da naj se obrne do Žida Joglana.
—	Pričakoval sem kaj takega, — je rekel Vajland.
Ko sta bila na ulici, je pa pristavil :
—	Gospod, prositi vas moram, da potrpite z menoj! Noben rokodelec ne more delati brez o-rodja. Joglana moram videti. A-ko bodeva potratila mnogo časa, tedaj vam obljubim, da vas bo ta prašek odškodil za vse. Dovolite mi, da grem pred vami. Zapustiti morava široko ulico ih napredovala bodeva 'hitreje, ako bom za vodnika.
Tresiljan je sledil kovaču v ulico, ki se je na levo obrnila proti reki. Stopal je1 hitro pred njim in tako varno, kakor da bi bil doma v tem labirintu ulic, dvorov, prehodov in križišč, dokler ni obstal pred neka hišo .sredi ozke ulice, ki se je zgubljala proti Temsi.
Hiša ni imela razločnega okna, kakor jih danes vidimo uri trgovinah. Pred njo je bil razpet dežnik iz platna za jadra, kakor so v navadi pri prodajalcih rib. Majhen star možiček, ki je bil po zu-najnosti vse kaj druzega kakor žid, je pristopil k prodajalni mizi in vprašal zelo uljudno, kaj hočeta.
Komaj je Vajland izrekel svojo željo, se je žid stresel po vsem životu in zijal vanj.
—	Gospod, v kakšno svrho vam bo služila reč, ki joi zahtevate in katere imena nisem slišal štirideset let, odkar prodajam tu zdravila? — je vprašal žid.
—	Nisem prišel, da bi odgovarjal na taka vprašanja, — je odgovoril Vajland. — Hočem le izvedeti, ako imate, kar zahtevam in če mi hočete prodati?
—	Moj Bog, kar imam, rad prodam. Saj sem lekarnar, plemeniti gospod.
Prinesel je prašek in nadaljeval :
—	Ali stane denarja, mnogo denarja. . . Kar imam, je vredno toliko zlata, kolikor vaga... Pa v dobre zlatu... In šestkrat toliko!. . . To prihaja z gore Sinaj, kjer smo dobili svoje postave. Tam cvete roža le vsakih sto let.
—	Nevem, kolikrat trgajo rože na gori Sinaj, — je pripomnil Vajland in gledal zaničljivo na prašek. — Ali svoj meč in ščit zastavim za vašo umazano srajco, da se toi, kar ste mi dali, lahko vsaki dan trga v grajskem parku in da prav nič ne stane.
—	Vi ste neuljuden človek, — je rekel žid. — Nimam druzega, torej vam ne morem prodati, kar zahtevate ... Pa če tudi bi imel, bi vam ne prodal, ako se ne morete izkazati, da ste zdravnik.
Nato je odgovoril Vajland v jeziku, katerega ni razumel Tresiljan in je Žida kar očaral. Žid je zrl v Vajlanda, kakor človek, ki v neznancu odkrije silnega mogočneža.
—	Sveti Elija — je vzkliknil žid, ko se je poleglo njegovo začudenje. Potem je pa sumljivo obnašanje spremenil v ponižno. Priklonil se je pred kovačem skoraj do tal in ga prosil, da naj prestopi prag njegove hiše.
—	Kaj hočete piti z vbogom Židom Joglanom!. . . čašo tokajca ali hočete. . .
— Vaše ponudbe me le žalijo, — je rekel Vajland. — Prinesite, kar sem zahteval, pa nehajte z nepotrebnim besedičenjem. . .
Ostrašeni žid je izvlekel iz žepa sveženj ključev in odprl oprezno omaro z zdravili, iz katere je potegnil tajno predalo, v katerem je imel malo črnega praška. Prašek je pomolil Vajlandu. Pri tem ga je opazoval z nevošljivimi in oderuškimi oogledi, kakor da bi mu ne privoščil zrna.
—- Ali imate tehtnico? — je vprašal Vajland.
Žid je pokazal na tehtnico v prodajalni. Vendar je pa to storil, kakor v zadregi, kar je Vajland opazil.
—	Potrebujem drugo tehtnico, — je rekel Vajland strogo in odločno. —• Ali ne veš, da svete reči zgubijo svojo moč, ako se jih tehta krivično:.
Žid je pobesil glavo in poiskal drugo tehtnico v jekleni omari, rekoč:
-—■ To tehnico rabin pri svojih poiskusilp Kocina iz brade naj višjega . duhovna, provzroči,- da se zaziblje.
—Dobro, — je' odgovoril kovač in odvagal dve drahmi črnega praška, katerega je 'skrbno zavil in priložil k drugim kupljenim rečem. Ko je vprašal po ceni, se je žid priklonil in rekel:
—	Ne stane nič . . . prav nič za ljudi vaše vrste . . . Ali . . . bodete zopet obiskali starega Žida? Ali bodete pogledali njegov laboratorij, kjer je . . . Bog mu pomagaj . . . suha in nagubančena buča sv. preroka Jonasa? Vi bodete imeli usmiljenje z njim in mu bo-te zopet: pomagali korak naprej.
—	Tiho, — je rekel Vajland položivši prst na usta. — Mogoče se zopet vidiva ... Ti imaš “šahmajin”, koit ga imenujejo rabi ji . . . splošno stvarstvo; zato čuvaj in moli in imeti moraš ‘al~ hahestel”, zdravilo S&meha, preden bom s teboj zopet občeval.
Po tem se je ¿a ponižne priklone Žida zahvalil z malomarnim kimanjem.
Gospodar je rekel Vajlandu, da bi bil moral Židu plačati prašek.
—	Plačal naj bi mu bil? — je vzkliknil. — Ako bi se ne bil bal vaše zamere plemeniti gospod, bi bil iz njega izvlekel še dve unči zlata.
—	Svetujem ti, da take malo-pridnje šale opustiš, dokler si v mojem spremlstvu, je pripomnil Tresiljan.
—	Ali nisem povedal, da sem ga radi tega varoval škode? — je odgovoril Vajland. — Malopridno šalo imenujete tako kupčijo. . . . Sestradani okostnjak ima toliko tolarjev, da lahko ž njimi tlakuje ulico, ne da bi imel kakšno škodo. Vzlic temu ga ‘kamen modrih’ zmeša popolnoma. Vseeno je pa hotel vbozega služabnika, za kar me je najprvo smatral, opehariti z ničvrednim praškom..
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
XIX.	Georgia.
Georgio, trinajsto ameriško naselbino, je ustanovila dobrohotnost. Angleške postave so dajale upniku pravico da je lahko dal zapreti dolžnika. Tisoče angleških delavcev je vsled nesreče, ali ker so podpisali pogodbe oderuških navihancev, zabredlo v dolgove. Bogatini so dali te siromake poloviti in pometali v ječe. Na tisoče delavskih družin je vsled krutega postopanja upnikov živelo v bedi in pomanjkanju. Žalosten položaj upnikov je slednjič vzbudil vest parlamenta. V letu 1728 je bil imenovan Komisar, ki je imel nalog, da obišče dolžnike v ječali in njih družine, po končani preiskavi pa predloži načrt za odpomoč. Komisar je izvršil svojo nalogo pošteno. Kmalu so se jetniška vrata odprla in dolžniki so se vrnili k svojim družinam.
Ali plemeniti komisar ni bil zadovoljen s svojim delom. Osvobo-deni dolžniki so vseeno živeli v svoji domovini v groznem siromaštvu. Tam za oceanom je pa ležala dežela, v kateri niso dolg smatrali za hudodelstvo. Komisar je zaprosil kralja Jurija II., da se za nesrečne dolžnike in preganjane protestante ustanovi kolonija v Ameriki. Kralj je ugodil prošnji in dne 9. junija 1732 se je organizirala korporacija, ki je dobila od kralja pravomoč, da sme med Savano in reko Altama-he organizirati kolonijo za siromake. Na čast kralju so imenovali novo kolonijo — Georgia.
Nesebični komisar je bil James Oglethorpe, znan človekoljub. Študiral je v Osfordu. Bil je človekoljuben človek, ki je v sebi združeval vse dobre lastnosti Johna Smitha in De Šota. Oglethorpe ni verjel v enakoprav nost, marveč je bilo njegovo načelo, da mora močnejši podpirati slabejšega.
Sredi novembra je bilo pripravljenih sto in dvajset izselni-kov, da odpotujejo v novi svet. Oglethorpe se je odločil, da spremi ekspedicijo in prenaša vse nadloge in trpljenje prvotnega naselnika. V januarju 1733 so nove naselnike pozdravili v Charlestons Ko so jadrali proti jugu, so se ladje za kratko dobo vsidrale pred Beaufortom; mejtem je pa governer iskal pripravno zemljišče za naselbino. Dne 1. februarja so položili temelj za najstarejšo mesto južno od reke Savanah, ki nosi še danes ime reke. Zgradili so lično selo s širokimi ulicami sredi iglastih, temnih jelk in vitkih smrek.
Tomočičo, glavar Yamacraw Indijancev je prišel iz pol . milje oddaljene indijanske naselbine, da vidi svojega brata Oglethor-pa. Sredi razgovora je pa indijanski glavar rekel: “Tu je darilo za vas,"” in dal mn je kožo bivola, ki je imela na notranji strani naslikano orlovo glavo in perje. “Perje je mehko in pomeni ljubezen; koža bivola pa pomeni varstvo. Zato se ljubimo .in branimo drug druzega,” je rekel stari glavar. Oglethorpe je ponudbo miru spretno izrabil. Povabil je vse glavarje Muskhogee Indijancev na posvetovanje v svojo naselbino. Konferenca se je obdrža-vala dne 29. maja. Glavar Oeona Indijancev je govoril za vse rodove svojega naroda. Pozdravil je srčno Angleže. Indijanci so pred noge naselnikov položili svežnje kož in druga vsakovrstna darila, ki so bila pri njih v navadi. Governer in njegovi siromašni naselniki so po možnosti zo pet obdarili Indijance. Slava Og-lethorpa je kmalu prodrla v oddaljene indijanske vasi. Glavarji iz oddaljenih tenesiških hribov so prišli pozdravljat človekoljubnega governerja Georgie.
Svetniki na Angleškem, ki so vodili upravo nove kolonije, so z liberalnimi ponudbami pospeše vali izseljevanje v Georgio. Švicarji in Škotje so bili med naselni ki. Protestantje na Solnograš kem v Avstriji so zapustili svoje domove in se napotili v novo naselbino. Oglethorpe jih je pričakoval v Charlestonn in vodil do Savane. Dvajset milj pu reki nav zgor jim je odkazal rodovitno zemljišče za naselbino, kjer so ustanovili čedno mestece Ebene-zer.
V	aprilu 1734' se je governer odpeljal na Angleško. Njegov prijatelj Tomočiči ga je spremil v London, katerega je predstavil kralju. Splošno so sodili, da še nobena kolonija ni bila ustanovljena. na tako pametnih prineipih. Uvoz ruma je bil prepovedan. Trgovina z Indijanci je bila prepovedana, ali pa uravnana s spe-cielnimi koncesijami. Suženstvo je bilo absolutno prepovedano, ker bi to škodilo angleškim in nemškim delavcem. Mejtem ko je bil governer na Angleškem, je prišla prva skupina moravskih bratov, ki je štela devet mož in jo je vodil evangelist Spangen-berg.
V	februarju 1736 se je vrnil Oglethorpe s tri sto naselniki. Med njimi je bilo mnogo moravskih bratov. Med prvimi naselniki je bil tudi John Wesley, ustanovitelj metodizma. Skušal je pridobiti Indijance in naselnike za svoje verske nazore. Ali po dveletnem brezvspešnem prizadevanju je obrnil naselbini hrbet. Njegov brat Karel je bil tajnik pri governerju. Kot pesnik se ni mnogo brigal za verske zadeve in ko se ga je prijelo domotožje, se je vrnil v domovino.
(Dalje prihodnjič.)
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča ¿e ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LOEAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. EOGHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGAEA S. S. LA TOUBAINE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik
139 N. Dearbom St., Chicago, Ul.
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HOEWAT, JOLIET, TT.T.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Hoja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam Btroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
(ADVOKAT)-	------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare B’l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrške in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-	-:-
Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, III.
Na j več ja slovanska tvornica za ZASTAVE, BEG ALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, čeeka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka-teremn so priložena zahvalna pisma od poznanih druitev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	1 JI
in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar <-.TX!brvvriil-r 'S"n **“ se je ustanovila.
Klinuit«» nn nn« umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-UU|>U|K pil lic» ne podpornice, podpornice za izvene-nenoge. Opravo za mrfvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno' dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse ortopedicne potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po ceniki
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
POMLADNJA ODA SIROMAKA.
(f Aškerc).
I.
In kamor obrneš pogled, Pri cvetju nasmiha se cvet. Dolina in hrib zelenita O lepi, o lepi ti' svet.
n.
In vsakemu se grmu sedaj, Opevata vesna in maj,
Vsa uka priroda na svatbi, Prečarana zemlja je v raj. III.
In kamor obrnem oči,
Svet tuj le pred mano leži, Ni, kar ga stopinja pokrije, Ni toliko mojega ni.
lldani prijatelj.
(Oskar Wilde.)
—	Eh, težak je bil dan, je de-.jal mali Ivanek, ko je legel v po stelj. Ampak veseli me, da nisem «mlinarju odbil prošnje, zakaj moj najboljši prijatelj je, in svo jo samokolnico mi je podaril.
Drugo jutro navsezgodaj je prišel mlinar po denar za prodano vrečo moke, ampak mali Ivanek je bil tako utrujen, da je le-.žal v postelji.
—	Oj, lenoba lena ! je dejal mlinar. Samokolnico ti hočem podariti, pa mislim, da bi bil lahko pridnejši. Velik greh je lenoba in ni mi ljubo, če so moji prijatelji leni in zanikerni. Odkrit sem le s svojimi prijatelji. Ali pa ni lepota prijateljstva v tern, da govoriš zmerom, kakor misliš ? Vsak lahko pravi ljubeznive reči, vsak se zna laskati in govoriti na srce. Ampak resničen prijatelj govori zmerom neprijetne reči, četudi bole tovariša. Še več. Resničen prijatelj dela z velikim veseljem tako, ker ve, da dela prav.
—	Nikar se ne huduj, je dejal mali Ivanek in si mel oči in snel ponočno čepico. Tako truden sem bil, pa sem poležal nekoliko v postelji in poslušal ptice. Mnogo bolje mi gre delo od rok, če poslušam nekaj časa ptičje petje.
—	To mi je všeč, je dejal mlinar in potrkal Ivaneka po rami. Zakaj takoj, ko se oblečeš, moraš k meni v mlin, da mi popraviš streho skednja.
Mali Ivanek bi bil od srca rad delal na svojem vrtu, zakaj že dva dni ni bil zalil svojih rož. Ampak mlinarju ni hotel odbiti želje, ker je bil tako dober prijatelj.^
—	Čuj, ali bi bilo zelo neljubeznivo, če bi ti dejal, da imam dela če^ glavo? je vprašal plaho in boječe.
—	Prav res nisem mislil, da zahtevam preveč od tebe, je dejal mlinar, če pomislim, da ti podarim svojo samokolnico; ampak če nečeš, pojdem in popravim sam.
—	Nikakor ne ! je vzkliknil mali Ivanek, skočil iz postelje, se oblekel in se podal na skedenj.
Tam je delal ves dan do solčne-ga zatona, in ob solnčnem zatonu je prišel mlinar pogledat, kako mu gre delo izpod rok.
—	Ali si že popravil luknjo na strehi, Ivanek? je vzkliknil mlinar veselo.
—	Vse je popravljeno, je odgovoril mali Ivanek in splezal po lestvi navzdol.
—	Oh, je dejal mlinar, ni ga prijetnejšega dela od tega, ki ga opravimo za druge.
—	Velik užitek je poslušati svoje besede, je dejal mali Ivanek, sedel in si otrl čelo. Velik užitek ! Ali nikoli, menim, ne bom imel tako lepih misli, kakor ti.
— Vse pride sčasoma, je dejal mlinar. Le potrudi se. Doslej poznaš le prakso prijateljstva, sčasoma obvladaš tudi teorijo.
—	Misliš? je vprašal mali Ivanek.
—	Čisto nič ne dvomim, je dejal milnar. Ker si mi streho popravil, ti svetujem, da greš domov in da se odpočiješ. Jutri te potrebujem, da ženeš moje ovce v hrib.
Mali Ivanek se ni upal črhniti besedice in drugo jutro navsezgodaj je prignal mlinar svoje ovce k bajti in Ivanek se je napotil z njimi na goro. Ves dan je hodil tja in nazaj, in vrnivši se domov, je bil tako utrujen, da je na stolu zaspal in se zbudil šele o belem dnevu.
—	Kako lepo bo danes na vrtu! je dejal in se podal takoj na delo.
Ampak nikoli ni šlo, da bi se bil bavil s svojimi rožami; vsak hip je prihajal prijatelj mlinar in ga pošiljal na daljna pota ali pa ga jemal seboj v mlin, da mu je pomagal pri delu.
Časi je bil mali Ivanek od sile raztresen: rože bi utegnile misliti, da je pozabil nanje. Ampak tolažila ga je misel, da je mlinar njegov najboljši prijatelj. — In vrh ut ega mi podari svojo samokolnico, si je dejal, in to je velikodušno od njega.
Tako je delal mali Ivanek za mlinarja in mlinar je pravil same lepe reči o prijateljstvu in Ivanek si je vse zapisaval v knjigo. In zvečer je prebiral iz knjige, zakaj učenje ga je veselilo.
Nekega večera je sedel pri svojem ognjišču, ko se je oglasilo močno trkanje na duri. Viharna noč je bila in veter je tako strašno žvižgal in tulil okrog hiše, da si je trkanje na duri izprva razlagal za šum viharja. Ampak trkanje se je ponovilo vdrugič in vtretjič, še krepkeje.
—	Gotovo ubog popotni človek, je edejal mali Ivanek in hitel k durim.
Zunaj je stal mlinar z laterno v eni in z debelo gorjačo v drugi roki.
—	Dragi Ivanek, je vzkliknil mlinar, ves obupan sem. Moj deček je pa^del z lestve in se poškodoval, pa moram po zdravnika. Ampak zdravnik je daleč in noč je strašna, pa sem se zmislil, če ne bi bilo bolje, da greš namesto mene. Veš, da ti podarim samokolnico, in zato je prav, če mi tudi ti izkažeš uslugo.
—	Seveda, je vzkliknil mali I-vanek, zahvalim te, da si se spomnil name in takoj se podam na pot. Ampak posodi mi laterno, zakaj tema je kakor v rogu, pa lehko zaidem v jarek.
—	Zelo žal mi je, je dejal mlinar, ampak nova je moja laterna, pa bi bila škoda, če se ji kaj zgodi.
—	Nič za to, pojdem pa brez laterne! je dejal mali Ivanek, pa je snel svoj kožuh s klina in svojo škrlatno kučmo in ruto si je ovil okolo vratu in si nataknil golenice.
Kako strašna je bila nevihta. Noč je bila črna, da Ivanek ni videl roke pred seboj, in vihar je bil tak, da se je komaj vzdržal na nogah.
Ampak hrabro je stopal dalje in po treh urah trde hoje je dospel na zdravnikov dom in potrkal na duri.
—	Kdo kliče? je vprašal zdravnik in pomolil glavo skozi okno spalnice.
—	Mali Ivanek, gospod doktor.
—	Kaj pa želiš, mali Ivanek?
—	Mlinarjev sin je padel z lestve in se pobil in mlinar vas prosi, da ga obiščete.
—	Dobro, je dejal zdravnik, poklical hlapca in dal osedlati konja, vzel laterno in odjezdil proti mlinu in mali Ivanek se je vlekel za njim.
Ampak vihar je bil vse silnejši in vse močnejši, mali Ivanek ni več znal, kod hodi in ni več dohajal jezdeca. Končno je zgrešil pot, blodil po močvirju, kjer je bilo mnogo nevarnih globelij in utonil. Naslednji dan so našli kozji pastirji njegovo truplo v veliki mlaki in ga prenesli v bajto.
Vsi ljudje so šli za pogrebom malega Ivaneka, vse ga je rado imelo. Najbolj je žaloval mlinar.
—	Ker sem bil njegov najboljši prijatelj, je dejal mlinar, se spodobi, da grem prvi.
Pa je šel na čelu sprevoda v dolgi črni suknji in od časa do časa si je otrl oči z velikim robcem.
—	Mladi Ivanek je vsekako težka izguba za vse, je dejal kovač, ko je bil pogreb pri kraju in so vsi samozadovoljno sedeli v gostilni in srebali kuhano vino in jedli sladko pogačo.
—	O, zame je izguba najtežja! je dejal mlinar. Svojo samokolnico sem mu skoro da podaril in sedaj ne vem, kam z njo. Doma mi dela napoto in tako slaba je, da ne dobim zanjo beliča, če jo prodam. Vprihodnje ne bom dajal daril, človek ima le škodo od velikodušnosti.”
“No torej!” je dejala povodna podgana po dolgem odmoru.
“To je konec moje povesti,” je dejala konopjlenka.
“In kaj se je zgodilo z mlinarjem?” je vprašala povodna podgana.
“Ne vem,” je dejala konop-ljenka, “in me tudi ne zanima.”
“Iz tega je razvidno, da niste ljubeznivega značaja,” je dejala povodna podgana.
“Mislim, da vam ni jasna morala te zgodbe,” je dejala konopljenima.
“Kaj?” se je zadrla povodna podgana.
“Morala.”
“Ali pravite, da tiči v tej zgodbi morala?”
“Kajpakda!” je dejala konop-ljenka.
“Tako?” je dejala povodna podgana jezno, “to bi bili povedali popreje, preden ste začeli, potem ne bi bila poslušala. —- Pf! bi bila“ rekla, kakor kritik. Sicer to še lahko storim.”
Dejala je na ves glas: “Pf!”, mahnila z repom in se skrila v luknjo.
“Kako vam ugaja ta povodna podgana?” je dejala raca, ki se je približala čez nekaj časa 'h ko-nopljenki. “Vse polno lepih lastnosti ma, ampak v meni so materinska čuvstva, in takega zakrknjenega samca ne morem videti, ne da bi mi stopile solze v oči.”
“Mislim, da sem povodno podgano razdražila,” je dejala ko-nopljenka. “Pripovedovala sem ji zgodbo z moralo.”
“O, to je zmerom nevarna reč,” je dejala raca.
Tudi jaz sem teh misli.
Iz tajniškega urada S. Z.
S tem prihajamo v javnost z drugim izkatzom dohodkov in si cer od 1. marca do 1. maja. Meseca aprila nismo ničesar izkazali in sicer iz sledečega vzroka: dne 29. marca je tajnik prejel iz tovarne znamke. Potem je dal delati knjižice «s pravili. Prej ,se ni moglo storiti tega, ker se ni vedelo za gotovo za velikost znamk, torej tudi ne za velikost knjižic, kamor se prilepljajo znamke. Čakali smo od dne do dne, da je bilo že pri koncu aprila, ko so došle na pravljene knjižice. Zato smo počakali še par dni j, pa izkazali za oba meseca skuipaj. To bodi v po jasnilo vsem tistim, kteri so ča kali mogoče prej, da se objavijo od njih poslane vsote.
Sporočamo tudi, da smo dopo-slali do zdaj na vsa društva, ki so priglasila svoj pristop, knjižice in zname in enako na posameznike. Pri tem nekaj navodil za tajnike. Knjižice imajo vse teko če številke, da bo mogoče kontrolirati. koliko članov ima S. Z Prvi del knjižic je razpredeljen za znamke. Znamke se pritisne pod tisti mesec, za kterega je kdo plačal. Zapišite na vrhu leto 1— pa je vse.
Več pisem prejema tajništvo prosim pojasnila, kako se pristopi k “Slovenskemu zavetišču” Sporočili smo že enkrat: poberite od vsacega po 30 centov, to je 25 centov za pristop in pet centov za prispevek za dotični mesec in pošljite vse skupaj tajniku Od «njega prejmete knjižice in to liko znamk, kolikor jih je plača nih. Vaše društvo prejme potem posebno številko za S. Z. — vse drugo pa ostane, kot je «pri društ vu. N. pr.: Društvo sv. Alojzi ja, štev. 36 J. S. K. J. Conemaugh Pa, se imenuje piri Zavetišču: št 10 Sv. Alojizij 36 J. S. K. J- Co nemaugh. Pa. In tako gredo te koče številke, kakor se priglasi društvo.
Poleg tega prosimo, da radi re da pošiljate vse prijave in denar tajniku. To je zaradi lažjega poslovanja, če bi tajnik prejel samo poročilo, blagajnik pa de nar, potem bi moral tajnik še vse lej čakati na poročilo od 'blagaj nika, ali je v resnici toliko poslanega ali ne. Tajnik ne menja no benih denarnih nakaznic, ampaJk jih samo uknjiži, izvrši naročilo potem jih pa pošlje blagajni ku, 'ki jih tudi podpiše in potem šele naloži v banki. To po-
slovanje je zelo enostavno in praktično, ker zadostuje mesto vsakdanjih pisanj med tajnikom in blagajnikom samo vsak teden enkrat poslati vse tje, pa je vse rešeno za dva centa. Poleg tega pa imata kontrolo od prejetega denarja dva: tajnik in blagajnik.
V odboru so praktični možje, in i so uvideli, da je1 ta način poslovanja najboljši itn tako tudi ostane, če ne delj, do bodočega januarja, ko se vrši konvencija. Tako poslujejo danes tudi nekte-re naše podporne organizacije kot S. N. P. J. in je najbolj pravilno, ker sicer ne ve tajnik nikdar z gotovostjo uknjižiti kakega zneska.
Nekteri sporočajo: smo poslali na ta ali oni list, da bode priobčil imena darovalcev. Večina listov deluje za S. Z. in ti listi priobčijo vselej poročila iz tajniškega urada. Torej pride «poročilo mesto v enem listu v več listih. Kar je bilo zneskov poslanih na tajnika, imate natančen izkaz, za kar je bilo poslano. Od drugam poslanih zneskov so pa samo imena in tajnik ne ve, ali so darovi ali pristopnine in mesečni prispev ki. Blagajnik rabi poslano pismo kot dokaz o «prejetem denarju, da bi pa iprepisaval vsa imena, pa ne moremo zahtevati, kar poslujemo vsi uradniki zastonj in moramo tudi gledati, da služimo poleg dela za narod še za vsakdanji kruh. Če je ktero društvo poslalo v zdaj ali «prej izkazanem znesku pristopnino ali asesment, naj sporoči nemudoma tajniku, da prejmejo vse potrebno iz tajniškega urada.
Popolnoma na tihem je naznanilo svoj pristop že deset društev v času, ko ni bilo nobene reklame za zavetišče. Kot razvidite, so društva izmed vseh jednot in zvez. Toda mi imamo tukaj blizu osemsto društev. Društva, ki imate skušnje z bolniki in poškodovanimi člani — ali ne bodete pristopili in podpirali plemenito podjetje, ktero je za vas? Vsaka opra-vičba je prazen izgovor razven v krajih, kjer ni dela, ali kjer je štrajk.
Kdo je tako slab da se bode branil dati za podporo naših revežev reci in beri: pet centov na mesec? To je tako malo, da zmore vsak in ee vsak stori svojo dolžnost, bomo imeli v par letih skupni dom vseh Slovencev. In tega potrebujemo. Tu se ne gre za nobena načela in nobena uprašanja, ampalk gre se za to, da vršimo svojo dolžnost naipram našim onemoglim. To ni naša iznajdba — to imajo drugi narodi že leta, prej. Če nismo bili prvi med prvimi, bodimo vsaj prvi med zadnjimi.
Pristopajte, društva in posa-meizniki, «prirejajte veselice in pik nike v ta namen. Pozabimo nas-protstva — uboštvo in pomanjkanje ne pozna drugega kot pomoči. Bodimo edini vsaj v tem uprašanju, ktero je «uprašanje nas vseh in kjer se gre za vse. Kdor je za to, tisti ne «pozna ne izgo-vo«ra ne kritike. Kdor pa ne misli dati. tisti pa ima v svojo lastno olajšavo vedno kak jalov izgovor.
Zavetišče je začeto — na vas pa je ležeče, ali se uresniči ta lepa in velika misel ali ne. Opustimo vse, kar bi škodilo nadaljne-mu razvoju. Kar rabimo za uresničitev ve«li«ke misli, je podpora in ničesar druzega ne. Pomagajte odboru pri njegovem velikem, nesebičnem in požrtovalnem delu, pa bode konečni vspeh zasluga vseh in na čast nam vsem.
Za odbor “Slovenskega zavetišča”
Frank Krže, tajnik, S. Lawndale Ave Chicago, 111.
Št. 5 SDPPD. 11 Conemaugh Pa. prist, in asesment .. $ 6.65 Št. 6 Dr. S. Z. v Black Diamond, Wat|h. .prist, in as.
sesment ................ $	8.70
Št. 7 Slavček 145 S. N. P. J.
Cliff Mine, Pa. prist, in
asesment .............. $	1.80
Št. 8. Dr. S. Z. Avella, Pa.
prist, in asesment .... $	3.85
Št. 9. Društvo S. Z. Washoe Mont. prist, in asesmnet $14.20 Št. 10 Sv. Alojzij 36 JSKJ. Conemaugh, Pa. prist, in
asesment ............... $10.35
b) Darovi:
Zmagonoisna krona. 84 S. N.
P. J. Springfield, 111....$1.00
Sv. Rok 20 JSKJ. Waukegan, 111.................. $20.00
John Pieman, Chicago. 111. povodom «srebrne poroke
cenjene družine ......... $	3.45
William Sitter, gl. 'tajnik S.
D. P. Z. nabral pri vese lem omizju pri br Kogoju
v Clevelandu, O......... $	3.50
Poslano naravnost na blajagnika: Matevž Zgonc, Ely, Minn. $ 2.00 M. Ogrin, Waukegan, 111 $30.15 F Sedminek, Marianna, Pa. $ 5.58 Frank Hochevar McKinley,
Minn.................... $	3.60
Jakob Ožbalt, Wakefield,
Mich...................  $	.60
M. Glavič, Gilbert, Minn. $	8.00
Od Narodnega Vestnika, Duluth, Minn.:
Nabrano od raznih....... $130.05
ljudje v Ahačičevo stanovanje, se jim je nudil grozen prizor. V posteljah sta ležala vsa v krvi, že mrtva 131etni Aleks in 91etni Maks. Ahačič pa je ravno umiral. Zena se mu je še pravočasno izvila in zbežala v sobo služkinje, se «zaklenila in klicala na pomoč. Ahačič je vse dejanje dobro pripravil. Zvečer, med tem ko je igrala njegova žena klavir, je spisal več poslovilnih pisem in oporoko. Pisma je potem lepo zložil in pritrdil nanje listek, na katerem je napisal: “Usmrtim ženo, svoje otroke in sam sebe, ker «se bojim, da ne bi zblaznel!” Ahačič je bil sin znanega ljubljanskega odvetnika dr. Ahačiča.
Skupna vsota, nabrana do 1. maja 1913 in naložena ob-restonosno na banki v Ely 1214.84 Potrjujeva resničnost tega izkaza s svojimi podpisi:
Fr. Krže, 1. r. Geo. L. Bro«žič, 1. r.
Tajnik.	blagajnik.
KOROŠKO.
— Obe nogi je izgubil. Iz Spitala ob Dravi poročajo: Kurjaču na državni železnici Ivanu Fran-kešu je odsekal vlak na progi Mal-nica-Špital obe nogi. Težko ranjenega so prepeljali v beljaško bolnišnico.
— Samomor vojaka 17. pešpolka. V “Waisenhaus-Kaserne” se je ustrelil prostak 8. stotnije pešpolka 17 Ignac Tomšič, doma iz Ribnice na Kranjskem. Izvršil je samomor iz strahu pred kaznijo.
— Strašna avtomobilska nesreča. V’ Pontablu se je pripetila ve- i lika avtomobilska nesreča. Avto- < mobil grofa Forti je zavozil v gručo ljudi in povozil štiri moške in dve ženski. Avtomobil je ostal nepoškodovan. Dva moška in ena ženska so obležali na mestu mrtvi, ostali pa so smrtnonevarno ranjeni.
— Strahotna rodbinska tragedija. Iz Beljaka poročajo: Ob e-najstih ponoči se je doigrala v Beljaku strahotna rodbinska tragedija. Revident državne železnice Ahačič je prerezal žile na vratu svojima sinovoma, ranil ženo in ustrelil s«am sebe«. Ko so udrli
Želodčne
bolezni.
Vsi zdravniki pravijo, da večina bolnikov imajo želodčne bolezni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj razne bolezni, rabite
Severov
Želodčni
Grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
cer se vzdržujte zdravega. O-krepi želodec ter vredi prebavo. Povrne vam tudi zdravo slast.	Cena $1.00.
Revmatizem,
nevralgija, odrge, otekline, bolečine hromosti, otekle žleze, okoreli sklepi in mišice, pokostniee, krči, bolečine v hrbtu, prsih in bokih rabijo [ kako zdravilo za vnajno rabo
Severovo Gothardsko Olje
(Severa’s Gothard Oil)
se priporoča za zdravljenje gornjih in njim podobnih ne-prilik. Cena 50 centov.
V vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih Vaš lekarnar nima, jih lahko naročite od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
2616
IZKAZ DOHODKOV SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA.
od 1. marca do 1. maja 1913.
Izkazana vsota meseca marca .
...................... $955.96
Zneski, poslani tajniku.
a) Nanovo pristopla društva: Št. 4 Sv. Barbara 96, ESP J pristopnina in asesment ........................ $5.40
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50$25.00
Vogal Bine Island Ave. in 18. ul.
Jelinek ln Mayer vlastnlka
HOME SEEKERS’ EXCURSION, WAUSAUKEE, WIS.
Poseben vlak za slovenske naselnike, dne 30. maja 1913.
Na ta dan bode nad 10,000 akrov rodovitne zemlje v neposredni bližini cvetočega in prijaznega mesta Wausaukee razprodane samo Slovencem. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno kravo za dober začetek.
Kaj je Wausaukee, kaj so farme in kak je svet? če hočete postati samostojni, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee, Wis.
Pridružite se rojakom, ki so že napovedali svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam primore priti do samostojnosti neodvisnega življanja na lastni zemlji.
A. Mantel, c. o. Grimmer Co., G. L. 133 W. Washington St., Cbieago, Iti.
Razne vesti.
—	Obvezna razsodišča za delovne spore na Norveškem. Norveška vlada namerava uvesti obligato-rična 'razsodišča za delovne spore. V zmislu zakonskega načrta sme vlada s soglasjem parlamenta v poedinem slučaju izreči, da je spor med delavci in podjetniki izročiti obveznemu razsodišču v razrešitev, DOd pogojem, ako so ogroženi tehtni družabni interesi. Kot razsodišče posluje sodišče, sestavljeno iz predsednika delovnega sodišča in štirih članov, ki jih imenuje najvišje sodišče. Razsod ba tega sodišča velja za dobo, katero je določilo, vendar ne več kot tri leta. Razsodba ne more siliti podjetnika, da bi nadaljeval svoje obratovanje, in tudi delav ca ne, da bi nadaljeval delo, ampak obe stranki morata opustiti vse priprave, ki merijo na ustavitev obrata. Prestopki se kaznujejo z globo od 1 do 5 tisoč dolarjev, ki se ne sme izpremeniti v zaporno kazen, pač pa jamči za globo organizacija. Nadalje ima kralj pravico prepovedati stavko ali iz-prtje, dokler ni končano postopanje razsodišča. — S tem zakonom bi vlada lehko prepovedala vse mezdne boje železničarjev, delavcev v plinarnah in elektrarnah in tudi druge velike mezdne boje. O delovnih razmerah ne bi več odločala moč organizacije, temveč mnenje več ali manj nepristarnskih juristov. Kaj-pakda bodo norveški socialisti in strokovne organizacije napeli vse sile, da preprečijo uzakonitev vladne predloge, ki jemlje delavstvu njegovo elementarno pravico in oblast nad lastno roko.
—	Naskok na Odrin. Dopisnik Lloyda” je govoril z nekaterimi r ah j enimi bolgarskimi vojaki, ki so se udeležili zadnjega naskdka na Odrin. “Odšli smo,” tako je pripovedoval eden ranjencev, “25. marca ob 8. zjutraj in smo neprestano do 4. popoldne prodirali. Pred strašnim ognjem turških baterij pa smo se morali u-staviti in smo šli še ceio nekoliko nazaj ter se skrili za okope. Vso noč nismo spali in v sredo ob 5. zjutraj se je začelo prodiranje znova. Ker je bila megla, smo prišli neopaženi do prvih žic, ki so jih turški infanteristi razpeli. Nekateri od nas so streljali na turške okope, ki so bili približno 20 korakov pre,d nami, drugi so z lopatami sekali žice ali ruvali kole ter potem prodirali z bajoneti. Štirikrat se je ponovil ta prizor: štiri jarke smo morali osvojiti. Turki so se krepko branili do zadnjega. Turški vojak, ki sem mu bil nastavil bajonet na prsi in ki me je prosil, da naj mu prizanesem, je v prihodnjem tre-notku ustrelil iz puške v me; zadel me ni, a jaz sem ga prebodel.” — Drug vojak je pripovedoval: “Naš kompanijski šef Sejrekov nam je dejal pred začetkom boja: Vojaki, kdor bi bežal, bo ustreljen; če bi jaz omahoval, ustrelite me. In potem smo šli dalje, vedno1 za njim, proti šestim turškim baterijam, ki so nam med obleganjem prizadjale mnogo škode. Vzeli smo jih in pokončali vse moštvo.” — Tretji je pripovedoval: “Življenje pred Odrinom je bilo že dolgočasno. Čez dan se nismo smeli geniti iz naših prstenih koč, če pa smo šli zvečer po vodo na reko, je turška artilje-rija streljala na nas. Ko smo bili v torek zjutraj že pripravljeni na odhod, nam je dejal poveljnik: Fantje, Odrin bomo zavzeli, ne bojte se teh ciganov, izčrpani so in se nam ne morejo upirati. Nato smo odgovorili: Naprej, svoboda ali smrt!” — Zopet drug vojak: “Ko smo prišli do zaprek iz žice, se je vrglo nekaj naših čet tik pred žico in so streljale, ostale mnogoštevilnejše čete so pa obšle zapreke in prišle do turških okopov.’
—	Beda najbogatejšega mesta.
Gospod Deakin, bivši ministrski predsednik v Avstraliji, je zastopal avstralske zvezne države pri kronanju angleškega kralja Jurija V. v Londonu. Gospod Deakin je pa v času razkošnih priredb videl več kakor le bleščečo zunanjost najbogatejšega mesta; na svetu, s katero je vlada pač le o-mamila kneze iz Indije in zamorskih držav. Ko so g. Deakina vprašali po vrnitvi, kaj da je napravilo med slavij em kronanja največji vtisk nanj, je dejal: “Neki večer sem se vračal od velike slavnosti. Polnoč je bila. Šel
sem proti domu in korakal skozi temno, tesno stransko ulico. Kar zagledam na pragu hiše 121etnega dečka, ki je držal objeto triletno dekletce. Fant je bil slekel svoj suknjič in ga ovil okolo deklice s svojo čepico je pa bil pokril dekleti! noge. Od vsega, kar sem videl med svojim obiskom v Londonu, mi bo ostala ta slika najjasnejše v spominu.”
Morajo delati kot delajo drugi.
Ljudje se navadno bahajo, da so imovitejšii in bogatejši, kakor so v resnici, rekoč: da morajo nastopati tako, ker ne morejo zaostati za svojimi sosedi. Na svojo nesrečo so pozabili na svo jo telesno in duševno moč. Ved-na nervozna napetost, vznemirjenje in skrb, težke jedi in močne pijače so morajo omajati njih zdravje in skrčiti njih življenje, dokler ne postanejo pozorni na to. Mi trdimo, da so- taki ljudje pazni, ki ne zanemarjajo nervoznosti iin vznemirjenja. Taki ljudje rabijo takoj Triherjevo ameriško zdravilho grenko vino ter si ž njim ojačijo svoje slabotno telo in podaljšajo s tem svoje življenje. Dober požirek zvečer pred spanjem in drugi v jutro prežene-iz telesa vso nesnago in ojači prebavne organe. To zdravilo je priporočljivo za želodčne bolezni, o-bisti in črevesje. Y lekarnah in Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Po vroči kopeli zdrgnite si telo s Trinerje-vim linimentom in vsa negibčnost po mišicah in glidih bo takoj odstranjena.
(Advertisement.)
KMETIJE NA PRODAJ!
Pred 5 leti je tukaj kupil rojak 5 akrov zemlje, katero je lepo očistil in napravil poslopje na nji. Sedaj jo želi prodati. Svet je na zelo lepem kraju. Zemljišča so na ravnem; poleg nje teče mala reka in tudi pristna pitna voda. Zemlja je dobra in rodovitna. Tu rastejo vse vrtne in poljske zelenjave, lepa prilika za kokošjo rejo in tudi za race, kar se tukaj prav lahko za dobro ceno proda. Na prodaj sta "tukaj še dve drugi kmetiji. Toda tam je cena bolj visoka, kmetiji sta krasno obdelani in posejani. Zimski čas pade tukaj jako malo snega, kar daje lepo priliko za rejo goveje živine, paše dosti vse na okrog po kom-panijskih prerijah prosto. Cena prvi kmetiji je $550 na letne obroke in sicer $150 se plača takoj, potem $100 na leto z 7% interesa. Na prodaj je tukaj tudi kos zemlje 2% akra, katera je ob jezeru; lepa prilika za ribji lov. Cena je $200. To priporočam posebno kakemu Slovencu, ki želi lepo in mimo samostojno življenje poleg lepega jezera. Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov John Werdi-nek, Box 32, Birmingham, Wash. (Snohomish Co.)	(Advert.)
KJE JE FRANC NEDELJA?
Pred 7. leti je bival nekje v Chicago, 111. Doma je iz Radeč pri Zidanem mestu na Delenskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo
ve zanj, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa -sam javi, kot bivši prijatelj. Franc Lipo-glavek, doma iz Boštenja, sedaj naslov'št. 20 — 36th Street, Mil-waukee, Wis. (Advertisement.)
1913! SVETOVALEC 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Naj-novejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave.. New York, N. Y.
(Advertisement.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov-.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2611 S. Lavvndale Av. vogal 26tb St.
CHICAGO, ILLINOIS.
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče: Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en do lar, srp 35 c, kosišče 50 c, obroček za pritrditev kose h kosišču 15 c, motika za vrtno delo 35 c, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
Advertisement.)
Prodajam
Concord vino sodček od -- $20.
Catabi....... - $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & Si. Clair Ave., Cleveland. 0,
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
4O6V2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago, 111.

Frank StonicFi,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zve*
FRANK S X O IV I C H,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 605, CHICAGO, TT.t.
v « *
« »
< » i '
< » < ►

Glavni urad : 82 Cortlandt St
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
VSAKATERI SE BOJUJE ZA
NEBO
lO ZA Sc
ïork tlp=
CIGARETE
Vsaki prodajalec produ več
NEBO
CIGARET vsaki dan.
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviiko.
Česko-slovanska zemljiščna družba
JE 3815 West 26th Street,	Chicago, 111.
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE ^
t
i
i
t
T
t
T
T
Narodna Tiskarna
■“"■■■■■“■■■■■■■“■■■■■■■■■■■■■■■■i
2146*50 Slu• Island Ave., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni .
T
f
f
f
f
?
t
f
f
f
♦%
| FRANK J. PETRU
ijj	JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko In posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	*»
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljen* leta 1900
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike ftšHjsmo zastonj.
F. Kerže C«. 2616 S. Lawltta An. Clima, Stalls