Kaloliik cerkven list.
1" Ljubljani SO. re/iciifa serpana 1866.	iJst
Tečaj V MM M.
Preti JMaviJo.
Pred rronam tvojim, o Marija! Klečim, in zrem v obraz ti mili. Pocutki so se zamaknili
V	lepoto tvojo, o kraljica!
Si z družbo angelov obdana.
V	naročji imas dete Božje.
Šo luna. zvezde ti v podnožje. Si * svitam rajskim obsijana.
Ko solnce mlado v zarji zlati. Oko premilo tvoje sije. Prečudno muc mi v dušo lije, Ne morem reči. popisali. —
Pred rabo. o Devica mila! Bi noe in dan nar raji bival , Čutila rajske bi u/.ival.
V	sladkosti duša ae topila.
11»'vira sladka, o dodeli, Dc vedno tvoj obraz prcmili .Mi hramba bo v življenja >ili. In k tebi pridem v raj veseli!
A. Praprotnik.
MiobroroiJht sret zoper kolero.
Ljuba Danica! serce mi kervovi slišati, kakšne trume sn»ert s koso kolere po mnogih krajih zmed vsih stanov in starost obojniga spola seče, kako starše pobira, otroke siroti, zakonske po-davlja, strah seje, hiše prazni, pokopališa polni, solze <>žema, in ostale s tugo oblači. Vse časti in hvale je vredna skerbnost gosposke, prizadevanje zdravniko/, serčna ljubeznjivost duhovnov, ker si vse prizadeva, vse roko podaja, vseke ran ali od-vračevati, ali vsaj hladiti. — Veliko je bilo že zoper to hudo nadlogo nasvetovaniga, ali kakor je čutiti, se mende še ui prav tečna pomoč zvedila. Ali bi ne bilo perpušeno tudi meni eno besedo v dober svet, v perpomoček zoper kolero izgovoriti?
f. Jez menim, če hočemo prav tečno pomoe zoper to splošno nadlogo znajti, de moramo nar poprej zvediti, od kod de pride kolera. .Marsikaj sim že od tega slišal, bral in premišljeval, pa, po vsih ustih reči, mi prav umirljiv odgovor le naša *veta vera daje. Ona mi podeli pomenljivi izrek :„Je ii nesreča v mestu, ktere bi ne bil Gospod storil?* Amoz 3, 6. Od tod mi dojde glas Sina liožjiga: -de so nam lasje na glavi sošteti, in de še vrabec na zemljo ne pade brez volje našiga Očeta". Mat. 10, 29. 30. Tedaj brez njegove volje še veliko manj sme smert koga zmed njegovih otrok pobrati, ali zveze družin tergati. Ob kratkim: bolezen in merljivost pride od njega, v čigar roki se znajdejo ključi življenja in smerli. Poslal je nekdaj nad egip-
čansko pervenstvo, poslal nad Asirce smerlivniga angela, in zdaj naj se to po koleri dopolnuje.
2.	Zakaj pa vender Oče nebeški svet s to nadlogo tepe? Že pamet mi odgovori, de se to ne fjodi zavoljo naših dobrih del, ali zavoljo našima krepostniga in pobožniga življenja: na tako življenje ti on, per kterim je usmiljenje in obilno odrešenje, le srečo, le bogati blagoslov obeta in našteva že v II. Mojzesovih bukvah 19. 5. v III. 26, 3. i. d. V. 28, 1. i. d., temuč de se mora to le zavoljo slabiga, Bogu nasprotniga, grešniga življenja goditi. Sv. bukve mi pa le še jasniši to kažejo. Oe iz njih več druziga zamolčim, h* kratke besede iz III. Mojzesovih bukev 26. post povem. Tam najdeni 14. v. ..Ako me pa ne bote poslušali, in ne bote vsili mojih zapoved spolnovali. — 15. Ako bote moje postave zaničevali, in moje sodbe zame-tovali, de ne bote storili, kar sim vam ukazal, in bote mojo zavezo overgli. — 16. Vam hočem tudi jez to storiti: Naglo vas bom z uboštvam in vročino obiskal, od ktere se bojo vaše oči vderle, in život vaš posušil". — Beri na dalje to postavo, iz ktere boš zamogel spoznati, zakaj se vse mnoge šibe na svetu verste, in najdel boš v 25. v. »In kadar bote v mesta ubežali, hočem jest kugo med vas poslati". — Kakor je Bog tii zažugal, tako je tudi spolnoval. Ta Gospod, ki tako očitno govori, de je vsa razna šiba in tudi bolezen golo v njegovi oblasti, od takrat še nikomur druzimu ni tega gospodarstva prepustil: in n jega še zdaj enake dt la do enakiga povračila nagibajo.
3.	Zavoljo kakih grehov pa zlasti Bog s pogosto merljivostjo svet strahuje?
Preišimo svetopisemske bukve, in našli bomo, de se to posebno godi:
a.) Zavoljo splošniga oterpnjenja do zveličan-skiga opominjevanja in nespokorniga življenja. Kadar se od kruha pijani ljudje za nobeno zveličansko opominjevanje več ne zmenijo, temuč dobrovoljno Božjo besedo v svojih perva jenih grehih zamet vajo. zanemarjajo, zaničujejo, začne Bog sam z boleznimi ali merljivostjo vse bolj ginljivo pridigovati, kakor pa zamore to po skiricah šc tako omikana zgovornost storiti. Ob Noetovim času so se tudi človeške serca sleherni svarljivi besedi z nepokoro ustavljale: zato jim začne Bog sam s splošno umer-Ijivostjo, s potopam pridigovati. Ta pridiga Božja jim je pa prav v serce segala, in marsikteri zani-čevavec zveličanskiga opominjevanja in pokore sc je na to pridigo Božjo še pred smertjo spokoril, kar je iz besedi sv. Petra posneti, ko piše: ..V kterim (duhu) je On (KristusJ tudi duhovam, kteri so bili v ječi, kadar (o svoji smerti) tje (pred pc-
kelj pride, pridigovai-. 1. Petr. 3, 19. — „Kteri so bili nekdaj neverni, ker so se o Noetovih dneh na Božjo poterpežljivost zanašali. 3, '40. Ravno tako bi zdaj marsikdo v nepokori terdovraten ostal, ko bi le zdravje in srečo vžival, in ne zmenil bi se, še toliko Voetov naj bi mu pridigovalo; pridiga Božja po tako splošni u merljivosti ga pa še prestraši, prebudi, od pogube otme.
b.J Zavoljo zauemarjenja postav in Bogu per-jetne zderžnosti. — Nekdanjim lzraelcaiu začne nebeška jed, mana, presedati, in akoravno so se per nji močne in zdrave čutili, začne njih slast vender po drugih, po mesnih jedeh hrepeneti. Per vratih svojih šotorov sede, jokajo in tulijo po otročje: „Kdo nam bo dal jesti mesu?- Po viharji jim pošlje Bog brezštevilnih trum prepelic. Ljudje šinejo po njih, si jih nalove, perprav Ijajo, vživajo. Ali še jim zaželeno meso med zobmi tiči, in ze jih siba Božja dohiti, z boleznijo obiše, in veliko število s suiertjo udari, kar so dolge verste vekov pričevali tako imenovani „o<dadni grobovi". —Zavoljo nadležnima \ekii svojih otrok: „Kdo nam bo dal jesti mesa?* je tudi eerkev od nekdanje ojstrosti zc toliko pre-jenjala. de je število postov ze zlo pomanjšala, iii njili ojstrost. kar je nar več mogoče, zlajšala. Ali svet. še vselej deleč od duha babilonskih mladenčev iu nekdanjih pobožnih Judov, še dalje od duha nekdanjih kristjanov per vsim zlajšanji postne postave, zdaj žc skoraj nobeniga posta več poznati noče, ter zaupanja za telesno zdravje ne stavi več v Boga, ampak v mesne jedi, in ko bi se druge dni šc per nemesenih ( postnih) jedeh dobro počutil, še sodi. de mu take jedi ravno postne dni/dravje pod kopu je jo. Zato marsikomu meso tako rekoč se med zobmi tiči, in ze umirati začenja.
e.) Zavoljo postu nasprotne pozresnosti in pijanosti, ju zlasti zavoljo zganjopitja. — 0 takim vživanji in odsvečevanji llozjih darov se nekdaj Baltazarju kralju in njegovim gostem perkažejo per-sti človeške roke, ki so mu s skrivnostnimi besedami: »Mane, Tekel, Kares-4 konec njegoviga kra-Ijevanja in življenja napovedali. Dan. 5, 5. Iu gotovo bi mi še marsikako strašno kazen v sv. bukvah stare zaveze zavoljo žganjepitja našli; ali k sreči ta *trup še ni bil znan takratnim ljudem. Zato pa je previdnost Božja zdaj vmislila bolezen, ktera požrešnost in zlasti žganjopitje kaznuje, de jc človek s tem udarjen, s čimiir se pregreši — v želodcu, v oserčji.
d.) Zavoljo grozniga iu splošniga napuha, ki se cczdalje bolj po vnanji osabnosti razodeva. — Človek jc po nauku sv. vere tempelj sv. Duha: njegovo serce mu bodi stanovanje svete ljubezni, s ktero samo se časniga in večniga življenja vred-niga stori. Kaj, ali pa mar kristjani to sprevisoko vrednost hočejo spoznati in čislati9 Oni veliko več po spridenim duhu sveta svoje lastno telo v malika stavijo, ga nad vse ljubijo, vanj vse svoje misli in skerbi obračajo, ga nečimerno lepotičiti in lišpati, nctimerljivo dušo pa puste v mlaki mnogih strast hirati in umirati. Bog je nekdanjim izraelskim hčeram po preroku Izaii ieto zazugal: „Zato, ker se Sionske hčere povikšujejo, s pokončnim vratam sprehajajo, z migajočimi očmi hodijo, v hoji z nogami terkljajo in drobne: —bo (iospod teme Sion-skih hčer oplešil, in Gospod ho njih lase pobril. — Tisti dan bo Gospod odvzel snago na čevljih in lu-nice, — in obvratnike, obvratne verižice, naročnice in kapice; — vpletenkc, podveze, spletene verižice, dišavnice in naušnice: — perstane in če-
ladne pangeljce; — praznične oblačila, plajške, peče in igle; — ogledala, tančico, glavne obvezilnice in poletne oblačila. — In bo namesti Iepiga duha smrad, namesti pasu verv, namesti krišpanih las pleša, namest neškeljna ojstro oblačilo". Izai. 3, 16—24. — Vse to pa zdaj Bog ošahnimu človeku po razgrajavni koleri oznanuje, in mu kaže, koga de je: Goli smrad na vse strani: in de mu je edino obstoječe, nezvenljive in nestrohljive lepote za uni svet iskati, kakoršna je lepota gnade Božje.
e.) Zavoljo nečistiga greha. — Beri pervi list sv. Pavla aposteljna do Korinčanov, kaj ti pove: .,Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih Judje poželeli. Tudi nečistosti ne uganjajmo, kakor so jo njih nekteri uganjali, in jih je padlo en dan tri in dvajset tavžent44. I. Kor. 10, 6. 8. — Ce ti še to ne tekne, naj ti še glasnejši Sodom-Ijansko petomestje odgovori, če ni res Bog mašto-vavec zavoljo te pregrehe? Iu ako jo je on nekdaj splošno tudi s splošnimi šibami udaril, kako si je obetati, de bi se on, večno nespremenljivi, zdaj več za-njo ne zmenil? O gotovo ima ta splošna in pogostim usmertivna bolezen svoj vzrok tudi v nečistosti.
4.	Saj pa vender kolera tudi pravične in nedolžne zadene, in marsikaciga grešnika zgreši?
Bes de kolera marsikaciga dobrovoljniga iu po-hožniga Helija zadene in usmerti: ali ravno to v njegov prid, de si s premehko zrejo otrok sodbe ne zojstri, in v prid otrok, de se pod ojstrejši ptujo zrejo bolj z zaupanjem na Boga operajo, in s pobožnostjo bolj njegove ljubezni išejo. Bes de kolera tudi nedolžne iu otroke kosi, pa zopet v njih prid, de jih svet ne popači, kakor pravi sv. pismo: Odvzet je bil, dc bi hudobija njegoviga uma ne spridila, ali de bi hinavšina njegoviga serca ne zapeljala'4. Modr. 4, 10. Bes de pod to koso tudi inar-sikak pravičin pade; ali on mora biti že goden spoznan za nebeško kraljestvo. Bes je, de je o takih perložnostih tudi več grešnikov zgrešenih; ali usmiljena previdnost Božja, ki ne želi smerti grešnika, temuč de se spreobernc in živi, jim po ptu-jih zgledih občutne nauke in svarila daje, serca meči, in k pokori napeljuje, do ktere jim še časa daje.
5.	Kako bi se bilo te šibe znebiti?
Dobra pomoč k temu je res molitev; ali samo ta vender še ni zadosti. Hečeno je po Izaii: „Ka-dar bote svoje roke stegovali, bom svoje oči proč obernil; in kadar bote veliko molili, ne bom uslišal. ker so vaše roke polne kervi44. Iz. 1, 15. Tedaj je v to kaj več potrebniga.
Ko so Izraelce tako imenovane ognjene kače v pušavi nadlegovale, pikale, morile, jim Bog ni na golo molitev in zdihovanje te nadloge kar proč popihal, temuč ukaže Mojzesu bronasto kačo narediti in povzdigniti: de bi pičeni va-njo svoje oči obračali, in po tim vernim in zaupljivim pogledu zdravje dosegli. Ta kača je po splošnim nauku sv. Cerkve podoba na križu povzdignjeniga Zveličarja sveta.
Nam ni le v dušnih potrebah do njega perbe-žati, ki odjemlje grehe sveta, temuč tudi v telesnih nadlogah nam je per njim pomoči iskati, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, nad vidue in nevidne stvari. — V njega na križu povzdignjeniga nam je oberniti svoje dušne oči, oči vere. Ako bo v nas zopet vera oživela, ki je dosihmal v nekteri h ugasnila, v nekterih vsa mertvična postala, se bo tudi Gospod na naše zdihljeje In molitve ozerl. - Vanj nam je svoje serce z ljubeznijo oberniti, iu v dopolnjenji te njegove poglavitne zapo-
vedi ostati, de se do nas sv. Duh perbliža, po kte-rioi dobiva zemlja rodovitnost, in zrak zdravje. — Vanj, v njegove nauke in zglede nam je svoje oči oberniti, iskati nar poprej Božjiga kraljestva in njega pravičnosti, gotovo nam bo drugo (tedaj tudi perzanašba te šibe) perverženo. — Vanj se nam je po resnični pokori oberniti, in sicer kakor je šiba nad stani in ljudstva sploh stegnjena, tako naj se tudi ljudstva sploh s pokoro vanj obernejo. — Vanj se nam je oberniti, in po sv. obhajilu z njegovo presveto kervijo svojo dušo in telo pokropiti, de nas usmertivni angel memogrede ne poškodva, in de bo po tim skrivnostnim zaznamovanji dežela, kakor so bile nekdanje izraelske šotoriša v Egiptu, pred to hudo šibo zavarovana.
6. Kako nam bo pa Bog na-to pomoč skazal?
Bog, kteri ne tepe rad svojih otrok, in le počasu šibo vzdiguje, de bi naše duše pogube otel, je pa hiter do usmiljenja, ko bi se prav do njega obernili, in bi nam naglo pomagal, ko bi se mi spre-umeli. Pa kako bi nam zastran te bolezni pomoč skazal? Ali bi njegova vsigamogočnost že sama naravnost to usmertivno silo pogasila, kar se je v stari zavezi mnogokrat, mnogokrat pa tudi v novi zavezi kakor ob času sv. Gregorja papeža, sv. Karlna Bo-romeja itd. zgodilo. Ali bi pa zdravnikam potrebno modrost dodelil, tečnih zdravil zoper to bolezen znajti, do kakoršnih po goli posvetni učenosti do-iti, in po golim lastnim premišljevanji priti ne morejo. — In zato bi bilo tudi zdravnikam, ki imajo Eskulapovo palico v lasti, svetovati, si per vsiiu tem še modrosti od Očeta, vsih dobrih darov zaupljivo prositi, kakor si je .Mojzes zraven svoje čudodelne palice vender še sveta pri Bogu iskal, in s svojim visokoučenim zdravilstvam naj bi tudi prav močno zaupanje v presveto Ime tistiga sklepali, kteri je samo s svojo voljo bližnje in daljne bolnike tako popolnama ozdravljal, in v čigar Imenu so aposteljui in njih nastopniki terdovratne in neozdravljive bolezni odganjali. Akoravno nie kdo zavoljo moje terdne vere pomilovati hoče, se vender po duhu katoliške cerkve prederznem tole pergodbico naznaniti. Nekdaj je katoliški mašnik Hermolaj nc-jeverskimu Nikomejskimu zdravnikuPantaleonu rekel: Verjemi mi. le malo koristijo Eskulapove in Hipokratove zdravila; na samo Jezusovo ime pa se že bolezni odmikujejo. In ko Pantaleon eniga dne za-merliga fantiča ugleda, in zraven njega gada, po kteriui je bil fantič do smerti pičen, je sam per sebi rekel: Če je Hermolajevo govorjenje resnično, bi mogel na Jezusovo Ime fantič oživeti, gad pa zamreti. Komaj jc to misel obudil, se mu je že vresničila; in ta čudež ga do vere perpelje, za ktero je tudi svoje življenje dal.
Kaj pa de nam ni lahko zdaj takih čudežev perčakovati, ker tudi sv. Pavel pravi, de so le nevernim potrebni, in ne vernim: ali to je pa vsim čas a m potrebno, de naj Bog vse naše dela in prizadevanja s svojim razsvitljenjem spremlja, iu de naj On. ki je ob sleherni perložnosti. kakor o zadnji večerji kruhek ali živež blagoslovil, tudi zdravila v veči korist blagoslovi: česar ga nam je prositi.
Na vero opert, imam vse zaupanje, de bi se
f>o odkazani poti nar ložeje in nar hitreje te nad-oge znebiti bilo, pred ktero jih toliko strahu ko-perni, pod ktero jih toliko omedluje, za ktero jih toliko žaluje. Fiat! Fiat!	.....n.
Mjeta*i\fe popotvanje na Belo reko.
Na Zgodnji danici SJN. sveč.— Drugi večer smo vidili .šiluške naselstva. Ob bregu in po bližnji ravnini je več zamureov delalo. Ko se je a ladija bližala, je vse delj v znotranje bežalo, er silukljan se boji in sovraži bele; misli namreč, de vsak belin je turk, in s timi iz znanih razlogov noče nič opraviti imeti. Tudi divjak ne mara za sužnost in za roparstvo. Naš tolmač, Bahid, je za begočimi klical in jim očital, zakaj de se boje, če ne poznajo ladije, de tukaj ni turkov itd. Na to so nekteri postali, se oglasili, prišli k ladii, in za njimi še njih več, ki jim je unili zgled serčnost dal. Ladijo so debelo ogledovali in s stermenjem zvonenje poslušali. Pri slabim vetru smo le počasi naprej prišli. Zdaj pa smo imeli lepo spremljanje. Ob bregu je truma ljudi vstrič ladije šla, vsi so bili s sulicami oboroženi in so sli do kraja, kjer smo imeli ostati. Bila je tako perva boječnost premagana; ker se je pa ze mračilo, so ljudje mirno domu šli. Ravno ue sim bil v petek zjutraj odmaše-val, so bili že prišli černaki, vse moško z orožjem, se ve de, ženske pa s posodami na glavi za vodo nositi in z izpraznjenimi bučami. V njih so prinesle mnozih reči v zamenjo, jajc, gumi je, mleka, druge kokoši, nekdo je bil celo mačka na ta terg prinesel. (Ni čudo, ker na arabskih ladijah miši hudo nadlego delajo). Meni so se posebno fantiči smilili, zakaj precej hudo jih je zeblo, ker zjutraj je nekoliko merzlo. — Nekteri so prišli ra ladijo, in tukaj se spet nad zerkalam nikoli niso mogli pre-čuditi. — Nekteri ko se je vanj pogledal. je na glas zavpil, drugi se je svoje lastne podobe ustrašil, tretji je zamolklo iu globoko zaječal v znamnje začudenja, četerti jc spet in spet pogledoval, če se kje ne goljufa, gleda na desno, levo, zgorej, spodej, de bi skrivnosti na sled prišel! — S£4. zvečer smo bili ostali pri skupšini več naselstev. $£5., ravno perva postna nedelja je bila, so se zbirali ljudje pred ladijo, nekteri so bili natorno černi, drugi pepelnati, spet drugi rudeče pobarvani. V obilnim številu so tudi dečki prihajali, in so se v ravni ridi ravno pred ladijo usedali. Ko je sicer kaka ladija pri divjih šilukljanih ostajala, mende nič mladih ni k nji pribijalo, ampak le samo priletni ljudje s svojim hlagam, in tudi ti le bolj od deleč. Zgodnja danica pa privabljuje mlade in stare, in pa prav k ladii. Popoldne so se zamurci spravili pod košato divjo smokev. Gospod Provikar in jest sva bila v sredi nied njimi ter sva z njimi zložno počivala. Tolmač je bil pri nas. Pač prijetno smo tu dopernesli popoldanske ure. — Ljudje so bili zmiraj bolj zaupljivi. Med drugim so gosp. Provikarju tožili, de so letaš imeli slabo letino, ker so prevelike plohe vse žito pokončale. Tudi živina de le malo jesti dobiva. Gosp. Provikar so jim na Boga kazali, ki jih strahu je, ker z druzimi narodi večkrat v sovraštvu žive. Tudi drugih lepih naukov so v pogovore vpletali. Ljudje so poslušali in jiui poterdili. Kaj pa zaderžuje človeka, de pri taeih okolišinah ne more začeti mi-sionariti? Neznanje jezika. Zares, misionar mora velikrat nar britkejši občutiti prekletstvo, ki ga je zmotnjava jezikov nakopala. To ljudstvo nas je z zaupanjem obdajalo, se ni balo, ni nič hudiga na-tolcovalo, mi pa mu nismo mogli tega dati, zavoljo česar smo prišli. Vender zamoremo pa ljudstvu, cigar jezika ne razumemo, to dati, de zanj molimo, naj bi si tirjal Edinorojeni Očetov to ubogo Ijuil-
stvo v svojo dedišino in njih okrajine v posest, de naj bi se Njemu tukaj zidala hiša v stanovanje tiho pribežaljšc stiskanimu sercu, de naj dela po svoji potrebi, de naj moli. Zvečer so dečki napravili svojo zamursko veselico. Sulice so sukali, okrog skakali in vmerjeno (po taktu) peli. Spoznaj, o Gospod! svoje ljudstvo, in vzemi v posest svoj delež! —
Ogle H po Slovenskim.
Iz J+jultljanc. Kolera od nekaj dni nem v Šenl-Jakopskl m Ternovski fari poprijema, manj v druzih; /.mcraj je po nekoliko merličev in nektere »pravi v malo urah. — Mislil bi človek, de bo saj bolezen ljudi zmo-dnla; ali kdor se je poživinil. je velikrat viditi, kakor de bi bil pri toliki očitni šibi še bolj živinsk! Serce na« je bolelo v nedeljo, ko je na trope mladih zijakov srede iz Šiške rjulu, inem marsikterih hiš, kjer so ljudje pri svojih bolnikih žalovali. V neki hiši je bil ravno bol-uik v sveto olje dcvan, ko taki nečeilneži meni hiše pri-rjovejo; lahko si je misliti, kako je duhovnu in ljudem pri aercu bilo!
Veliko hujši je bolezen po deželi, kakor se od vee strani sliši. V kolikih zadergah de so marsikteri duhovni, naj eu sam zgled pojasni. Veki duhoven pastir nam piše: glinam oskerbovati 150 bolnikov in tudi sam sim boleheu. Meni je kolera veliko škodo storila. Sestro, ki je pri meni kuharica bila, in pa brata mi jo pobrala**. Tako se godi pri neki mali cedi na Slovenskim, njeno ime naj bode zamolčano. — Sicer pa se bero po vsih časnikih, kako de ta bolezen po vsih krajih tako sploh razsaja, kakor še nobenkrat poprej ne. Kdo bi si prederznil tajiti, de ui to šiba Božja v strahovanje zavolj pregreh? Bog nas poboljšaj in reši?
- Tudi tretji zvezek že večkrat omenjeniga časnika r)Blatwrextau, vredovaniga po prečast. gosp. V. Stole-u v Pragi, je na svitlo prišel, in obsega kakor navaduo, polno lepih in mičnih spisov. Tudi od perviga z\ezka našiga v€Sorornikau so lepe besede v njem rečene; kdor želi to, in še bolj drugo izverstne spise brali, naj se uaroči ua Blahovesta z 2 gold. na pol leta po pošti.
Iz Smlednika. Slavna Danica, prijatlica dobrih sol! raduj se nad Smleško šolo na Gorenskim! Mnogokrat sim bil pri očilni šolski skušnji v Smledniku, vselej mi je grozno dopadlo, letaš 27. dan vel. serp. pa posebno. Tako umno so otročiči keršanski nauk razlagali , tudi kadar so visokočastiti gospod dekan sami vprašali, de ne morem popisati. Gospod kaplan Aliančič zares očitno hvalo zaslužijo, vidi se, de so neutrud'jivi dašni pastir nedolžnih otročičev. Kuako se je obneael gospod učitelj! Tako ročno so otročiči branje razlagali, tako urno štovilili de so bili visokočastiti gospod de-kau in vsi poslušavci prav zadovoljni. Tu se vidi, kaj gorečnost stori; učitelj verlo napreduje v svoji nalogi, in to je prav. Le naprej! Veselje do šole vse predere. Devičicc so priserčno pele pesmice, Marii posvečene. Tako se mladiua pripravlja na sveto petje.
Hazgletl po kersansklm svetu.
V Ta p pati uli na Avstralskim so divjaki tri mi-oionarje umorili, s tem pa še ne zadovoljni, so ti gro-zovitneži praznovanje napravili in njih trupla pojedli.
Na Španjolskim so zmiram bolj žalostni časi za sv. Cerkev. Kraljica sama ne inore pomagati in sv. Oče jo v svojim nagovoru (allokucii) izgovarjajo, mila-jejo iu Uoga za njeno reštnje pnaijo. Njene stiske se tadi iz iia-lednjiga vidijo. f»o stari šegi gresta španjo!-
vidi iz tega, do je ženskim samostanam ojstro prepovedano, novinke sprejemati. Preganjanje škofov vedno ds-Ije terpi. Kardinal, vikši škof Toledanski in patriarh zahodnje Indije, ob enim veliki milovšinar, sta iz Madrida pregnana ; Barcelonski škof je v Kartageno in Pla-cencijanski v Talavero iztiran. Osmanski škof na Kanarske otoke, Urgelski pa na Baleare. — V tacih okoli-šinah je pa minister zunanjih zadev poslancam stranskih vlad okrožno pi*mo poslal, v kterim se prederzno rdči, ski kralj in kraljica vsako saboto v Kskurjalu, ko «o ondi mudita, v podzemeljsko grobno kapelo k sv. maši in pred grobam molit, ki bote eukrat tudi njuni trupli v njem počivale. 28 mal. serp. se kralj in kraljica zopet tje podasta z namenam, tudi sv. Rešuje Telo prejeti. Ali ta tolikanj spodbudljiva pobožnost se ni m< gla dopolniti. Vlada je namreč stariga, castitljiviga kraljič-niga spovednika, kardinala in Toledanskiga vikšiga škota iz mesta pregnala, in ji posebniga spovednika vsilila, kteriga pa kraljica ni sprejela. — Miuister za prave jo nedavno škofam in poglavarjem ukaz poslal, po kterim se imajo vsi samostani odpraviti, kteri ne štejejo 12 mnihov ali nun, in za prihodnje vsi, kteri se pod število dvanajsterih členov znižajo. To de se ima še v mesca vel. serpanu zgoditi. Pravi pomen toga ukaza se de ravno tiste reči, čez ktere se sv. Oče pritožujejo, izhajajo iz ljubezni do Cerkve in do rimskiga sedeža. — To nas opomni, kar Slovenec od turka govori; ko namreč turk kristjanu glavo reže, ga tolaži rekoč: „Xo boj, ue boj — nič hudiga!"
Na Švedskim se protestanška zaslepljenost nad katoličaniv občutljivo razodeva. „Wicner Kirchenztg.u pravi „Število zavoljo vere iz dežele pregnanih je toliko, de jih sosednje deržave nočejo več sprejemati. Zavoljo prestopa h katoliški veri iz Svedskiga pregnani malar Nilsson je ravno kar v Danimarki v bolnišnici umeri. Nekiga druziga enaciga so v Svetlijo nazaj odpravili, kleri je bil pa precej zgrabljeo, in je zdaj med nar večimi hudodtluiki v ječi v Malini.
Na B elgijanskim. pravi „Civilta cattolica", so protestanti zmirej bolj razcepljujejo iu so na nar glajši poti, vse kar je keršanske resnice popolnama popustiti. Leto na leto je razpad hujši grozeč, dans od ene juter od druge reči protestauške vere odstopijo. Le samo napuh jih zaderžuje, de svojiga liudiga stanu ne spregledajo in ue spoznajo katoliške Cerkve, ktere nedotakljiva ediuost stori, de so vse enake razcepljevanja nemogoče.
Na Dunaji je bila ravno v god presvitliga cesarja že od več let pripravljana pogodba (kotikordat) med sv. rimskim sedežem in cesarskim avstrijanskim dvorani od pooblastencov podpisana, in sicer po kardinalu Viala Prcla od papeževe, po vikšim škofu Rau-scher-ji pa od cesarske strani. Ko bo še od papeža in cesarja posebej poterjena, potem so bo na znauje dala.
Pogovori z gg. tlopisovavel.
ti. J. Ž. v Pode: Nemškiga sv. pisma je bil le t i/.tis na prodaj, ki je pa /.e prodno. — l»o*p. A. >1. v Id: Prejeli in poskerbeli. laosp. M. \V. v k: Lepa hvala /.a lepi spis! — laosp. A. P. na B: \ as spis se nam je /.rneil; hvala Vam! — Gosp. J. K. v S. V: Naročene reci smo Vam /e poslali. — U.—I: Prejeli j hvala! ..Govornika" po pošli.
Prem cm he tla h o rs i ne.
\ Ljubljanski škofii. Turjaška fara je podeljena r. Anionu Pintarju. kaplanu na Berdu: na njih mesto pridejo rosp. Jan. P f cifer. Svibenjski kaplan, v Svibenj pa gosp. Anton A litin. novoposvečeni mašnik. — Predaseljska fara ie podeljena g. Nalet iu It a v ii i k a r-ju , ScNkimu lokalistu.