IZVOR APNENČEVEGA PRODA V PLANINSKI JAMI (z 8 slikami v besedilu in 1 karto ter 4 tablami v prilogi) THE ORIGIN OF THE LIMESTONE GRAVEL IN THE CAVE OF PLANINA (with 8 Figures in Text and 1 Map and 4 Plates in Annex) RADO GOSPODARIČ (Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Postojna) RAJKO PAVLOVEC (Inštitut za paleontologijo SAZU, Ljubljana) Referat na 6. kongresu speleologov Jugoslavije (Sežana-Lipica, 10.-15. oktober 1972) Paper presented at the 6th Yugoslav Speleological Congress (Sežana-Lipica, 10-15, October 1972) Uvod V Planinski jami je možno videti različno staro in oblikovano sigo, podorne skale vseh velikosti in fluvialno ilovico, pesek in prod. S speleogenetskega vidika je najbolj zanimiv prod, ker izpričuje nekdanje hidrološke razmere v tej razsežni jami. Po dosedanjih še nedokončanih raziskavah so v različnih rovih Planinske jame ohranjene tri vrste proda, ki se petrografsko in granulacijsko razlikujejo: - prod belega roženca v Rudolfovem, Mrtvaškem in Katernovem rovu ter v Tihi jami, - prod raznobarvnega roženca in flišnih kamnin na skalnem dnu Pivškega rokava in - apnenčev prod v Pivškem in Rakovem rokavu obravnavane jame. Pozornost vzbuja predvsem apnenčev prod zaradi makroskopsko enotne sestave, zaradi debeline odložene plasti in izjemne velil~osti kosov, ki dosegajo premer 30 cm. Predhodni mikroskopski pregled nekaj prodnikov iz obeh rovov je ,pokazal svetlosivi zrnati apnenec s foraminiferno favno zgornjekredne sta- rosti. Ker je Planinska jama izdelana skoraj v celoti v apnencu spodnje krede (M. P 1 eni čar, 1961), se je postavilo vprašanje, odkod in kako je zašel ta na prvi pogled alohtoni material v jamo. Odgovor smo iskali pri pregledu avtohtone kamnine, pri kartiranju nahajališč proda po jami, opravili pa smo še več mikroskopskih analiz posameznih prodnikov. Nahajališča apnenčevega proda po jami (R. G o .s p o d a r i č) Planinska jama ima doslej znanih skoraj 6000 m rovov (sl. 1). Pretežni del odpade na vodne kanale in sicer Vhodni rov do Sotočja 480 m, Rakov rokav 2500 m in Pivški rokav 1565 m. Manjši del pa sestavljajo krajši, manj razsežni, pretežno suhi rovi kot so Tiha jama 185 m, Mrtvaški rov 150 m, Katernov rov 195 m, Rudolfov rov 200 m, Rov mrtvih netopirjev 250 min Paradiž konec Piv- škega rokava s 435 m. V Vhodnem rovu je skromen ostanek proda prilepljen na steni malo pred Sotočjem, nadaljnji ostanki so vidni še v prvi polovici Pivškega rokava (sl. 2). V drugi polovici rokava tja do pritočnega sifona pokriva apnenčev prod starejše naplavine vedno bolj na debe1o (sl. 3). Po ohranjenem zasipu po rokavu lahko sklepamo, da je apnenčev prod skupaj z ostalimi naplavinami zapolnjeval skoraj ves Pivški rokav. V mlajši erozijski fazi ga je ponornica večinoma zopet odnesla. V suhem rovu Paradižu pa je še v celoti ohranjen; tu zapolnjuje spodnji tretjini 169 4 Hrušica P = Pivški rokav R = Rakov rokav Acta carsologica VI, 1974 PLANINSKO POLJE Sl. l. Geološka skica Planinske jame in okolice z vzdolžnim profilom Pivškega rokava Fig. l. Geological sketch of Planinska jama and its vicinity, with longitudinal section of Pivka Branch l.70 R a d o Gospodarič, R aj ko P avlovec, I zvor apnenčevega proda v Planins ki jami Sl. 2. Planinska jama, Pivški rokav. Krpa apnenčevega proda na steni pri p odorni dvorani Golgoti. F oto P. Habič F ig. 2. The Planinska jama, Pivka Branch. A patch of limestone gravel on the wall by the coUapsed hall Golgota . Photo P. Habič Sl. 3. Pla ninska jama, Pivški rokav. Apnenčev prod nad sta- rejšimi naplavinami. F oto P. Habič Fig. 3. The Planinska jama, Pivka Branch. The limestone gravel over the older sedi- ments. Photo P . Habič 171 5 6 Acta carso!ogica VI, 1974 Sl. 4. Planinska jama, Paradiž. Terasa apnenčevega proda pod sigo. Foto P. Habič Fig. 4. The Planinska jama, Paradies. The teracce of limestone gravel covered with younger formations. Photo P. Habič skalnega rova 15-25 m na debelo, prehodna je le zgornja tretjina, kjer je prod pokrit s sigo (sl. 4). V enem izmed številnih sedimentnih gričev sredi Pivškega rokava pokriva 9 m debela plast apnenčevega proda starejše skalno dno (sl. 5). Plast sega cfo abs. višine 475 m, kar je za 20 m nižje kot v Paradižu, a za 10 m višje kot v začetnem delu Pivškega rokava. V tem zasipu so spodaj sprijeti, slabo zaobljeni kosi apnenca brez peska in ilovice, zgoraj pa je teh flišnih primesi med zlep- ljenimi kosi a,pnenca več. Vrh zasipa so siga in podorne skale. Petrografsko sestavljajo rprod izključno kosi svet1osivega apnenca, ki vsebuje mikrofosile in makroforsile zgornjekredne starosti. Na enih kosih smo videli odtise rebraste lupine hondrodonte ali _ostreje. V Rakovem rokavu je ohranjenega morda celo več apnenčevega proda kot v Pivškem rokavu. Vidimo ga ob stenah in pod podornimi bloki ter sigo v podornih dvoranah in v različno visokih kupih med poedinimi jezeri (sl. 6). Prav očitne so na.sipine po skalnem dnu med obema stenama v ,prvi polovici Pisanega kanala. Ostanki proda segajo do nadmorske višine 470 m, zapolnjujejo spodnjo polovioo rokava. 172 Rado Gospodarič, Rajko Pavlovec, Izvor apnenčevega proda v P laninski jami Sl. 5. Planinska jama, Pivški rokav. Na nekdanje skalno dno rova odloženi apnenčev prod. Foto P. Habič Fig. 5. The Planinska jama, Pivka Branch. The limestone gravel depositied on the for- mer rocky bottom. Photo P. Habič Sl. 6. Planinska jama, Rakov rokav. Ob steni rova ohranjen apnenčev prod. Foto P. Habič Fig. 6. The Planinska jama, Rak Branch. The limestone gravel conserved on channel's wall. Photo P. Habič 173 7 8 Acta carsologica V I , 1974 Sl. 7. Planinska jama, Rakov rokav, Pisani kanal. Na starejšo sigo naslonjena plast apnenčevega proda. Foto P. Habič Fig. 7. The Planinska jama, Rak Branch, Channel Pisani kanal. The layer of the limestone gravel leant against the older formation. Photo P. Habič V Pisanem kanalu je najbolj zanimiv 4 m visok nasip proda, ki smo ga mogli omejiti ob nizki vodi jeseni 1971, saj je sicer ob visoki vodi p oplavlj en. Apnenčev prod je odložen na skalno dno ali na starejšo pasovito ilovico, vseka- kor pa ob baldahin siga ob levi •steni (sl. 7) . Ker je tu in tam tudi p,o,krit s s.igo, je sklepati na njegovo odlaganje med dvema obdobjema n astajanja sige. V obravnavanem nahajališču ima prod 75 °/o apnenčevih kosov, 10 °/o p eska fliš- nega izvora irn 15 °/o rjave in rdečkaste ilovice. Med prodniki je le 10 % temno- sivih k osov avtohtonega apnenca, ki je v njem izdelan Rakov rokav, ostalo so kosi drugotnega svetlosivega zrnatega apnenca. V teh kosih je R. Pa v 1 o ve c ugotovil foraminifere Aeolissacus kotori, Nezzazata simplex, Cuneolina sp., Cyclolina sp., Praealveolina, Vidalina in še miliolide, tekstularije in razne rota- line, kar vse mu govori za zgornjekredno •starost. 174 Rado Gospodarič, Rajko Pavlovec, Izvor apnenčevega proda v Planinski jami Opis in starost mikrofosilov (R. Pa v 1 o ve c) 9 Iz apnenčevih prodnikov, ki s-o bili najdeni v Pivškem in Rakovem rokavu Planinske jame, je bilo narejenih več zbruskov. V njih se pojavljajo precej redki drobci školjčnih lupin in polževih hišic. Več pa je mikrofosilov, ki so našteti v spodnji tabeli in prikazani na tablah 1-4. Species ? Aeolissacus sp. Bacinella irregularis Radoičic ? Thaumatoporella sp. Textulariidae na splošno Textularia sp. Cuneolina sp. Cyclolina sp. Dicyc1ina sp. Spiroloculina sp. Miliolidae na splošno Quinqueloculina sp. Triloculina sp. Nummoloculina sp. Nezzazata simplex Omara R = Rakov rokav Planinske jame P = Pivški rokav Planinske jame + = ugotovljen mikrofosil ? = podatek ni zanesljiv Aeolissacus sp. R + + + + + + + + p ? + ? + + + + + + + + + + Med rastlinskimi ostanki so v nekaterih zbruskih redki in nejasni podolžni ter prečni prerezi majhni mehurčkov. Po obliki in velikosti zelo spominjajo na Aeolissacus, vendar jih zaradi slabe ohranjenosti ne moremo zanesljivo prišteti temu rodu. še teže je seveda trditi, da so podobni vrsti Aeolissacus kotori, katero je R a do i č i c (1959, 88, tab. 2, sl. 2) našla v mlajših krednih plasteh iz Dina- ridov. še danes ni pojasnjeno, ali Aeolissacus res pripada algam in ga zato prištevajo med problematične fosile. Bacinella irregularis Radoičic Leta 1959 je R a do i č i c opisala novo vrsto alg, ki jih je imenovala Beca- nella irregularis. Pozneje je sama popravila ime v Bacinella (Rad o i č i c, 1972). 175 i i, 1 1 10 Acta carsologica VI, 1974 Vrsta Bacinella irregularis je bila prvič najdena v dolini Vrbasa v Bosni. Ugotovili so jo tudi drugod v Dinaridih (v Črni Gori in v Dalmaciji) ter v vzhodni in južni Srbiji. Alga Bacinella irregularis ima v prerezu nepravilno potekajoče stene, kakršne smo ugotovili tudi v zbruskih iz Pivškega rokava Planinske jame. Po- javljajo se skupaj z redkejšimi drugimi algami, ki nekoliko spominjajo na rod Thaumatoporella, vendar so za točnejšo determinacijo preslabo ohranjene. Sku- paj z vrsto Bacinella irregularis se pojavljajo Quinqueloculina, Nummoloculina, Textulariidae, Cyclolina in nejasni prerezi neke formanifere, ki je zelo podobna rodu N ezzazata. Textulariidae V mnogih zbruskih so prerezi aglutiniranih biserialnih foraminifernih hišic. številne kamrice alternirajo med seboj, tako da v podolžnem prerezu kamrici enega zavoja nikoli ne ležita v isti ravnini. Takšne hišice so značilne za družino Textulariidae. Nekatere prereze lahko zanesljivo prištejemo rodu Textularia. Cuneolina sp. V zbruskih je precej prerezov hišic iz rodu Cuneolina (družina Ataxo- phragmiidae). Poznamo jih po značilni biseralni razporeditvi kamric v prečnem prerezu hišice. Mnogo redkejši so podolžni preseki, med katerimi je samo pri enem vidna ozka in visoka hišica, ki se začenja s precej veliko začetno kamrico. Vrste nam ni uspelo določiti, zakaj kamre in prečne pregrade so v zbrusku preslabo vidne. Cyclolina sp. V prodnikih iz Planinske jame smo ugotovili dva predstavnika družine Dicyclinidae. To sta rodova Cyclolina in Dicyclina. Prečni prerez hišic rodu Cyclolina spoznamo po eni vrsti kamric, ki so v sredini hišice zelo majhne, proti zunanjemu robu pa se večajo. Takšnih prerezov je v zbruskih precej. Mnogo redkejši so tangencialni preseki hišic, medtem ko nismo našli nobenega orientiranega podolžnega prereza. Dicyclina sp. V zbruskih smo našli nekaj prerezov hišic rodu Dicyclina. Zelo zanimiv je podolžni prerez hišice, pri kateri je viden celo začetni del. Za okroglim protokonhom je šest v spirali nanizanih kamer, ki se od protokonha naprej večajo in nimajo pregrad. Sedma kamra je mnogo daljša in razdeljena na kamrice. Kmalu zatem se začne ciklična zgradba hišice, pri kateri so nizke kamre razdeljene na številne kamrice. Spiroloculina sp. V zbruskih smo našli več prerezov hišic rodu Spiroloculina (družina Nubeculariidae). V prerezu se vidita po dve kamrici v vsakem zavoju, od katerih je naslednja precej večja od prejšnje. Takšnih hišic je v zgornje- 176 Rado Gospodarič, Rajko Pavlovec, Izvor apnenčevega proda v Planinski jami 11 krednih plasteh iz raznih delov Evrope precej, vendar samo po njihovih prerezih vrst ni mogoče določiti. Miliolidae Od družine miliolid smo v zbruskih iz Planinske jame ugotovili rodove Quinqueloculina, Triloculina in Nummoloculina. Teh prerezov je v nekaterih mikroskopskih preparatih toliko, da bi kamnino lahko imenovali miliolidni apnenec. Drugod je te favne manj. Po prerezih hišic foraminifer iz družine Miliolidae ni mogoče določiti posameznih rodov ali vrst, tako da praktično ne moremo ločiti nekaterih krednih ali terciarnih predstavnikov istega rodu. Nezzazata simplex Omara V nekaterih zbruskih nastopajo hišice vrste Nezzazata simplex, ki niso v nobenem našem preparatu posebno pogoste. Vidni so značilni prečni prerezi z začetno kamrico, zavojnim robom, ki se hitro lomi, in dolgimi, poševno nagnje- nimi septalnirn.i linijami. V tangencialnem prerezu so našteti elementi hišice zelo nepravilni. Mikrofosili iz Plan.inske jame so nam pokazali naslednjo starost apnenca, v katerem smo jih našli. R. Rad o i č i c (1960, 62) sicer omenja fosile, podobne predstavnikom rodu Aeolissacus že iz barremijskih plasti. Vendar se pojavijo zanesljivi ostanki tega mikrofosila šele v kamninah, ki jim pripisuje albijsko - cenomanij:sko starost (str. 88). Za plasti z vrsto Bacinella irregularis navaja Rad o i č i c (1959, 89) bar- remijsko - aptijsko starost. Vendar pozneje trdi (R. Rad o i č i c (1960, 68), da kažejo nekateri podatki tudi na pojavljanje te vrste v mlajših plasteh. Textulariidae niti kot skupina, niti kot rod Textularia nimajo stratigrafskega pomena. Pojavljajo se od karbonske dobe, žive pa še danes. Rod Cuneolina se prvič pojavi v spodnji kredi, verjetno v albiju (L o e b 1 i c h in T a p p a n , 1964, 285). Predstavniki rodov Cyclolina in Dicyclina so znani od cenomanija naprej (A. R. L o e b 1 i c h in H. Ta p pa n, 1964, 302 in 303). Rod Spiroloculina je znana od zgornje krede do danes. Tudi miliolidni rodovi nimajo pomena za podrobnejšo ugotavljanje starosti. Pojavljajo se od jure naprej, žive pa še danes. O vrsti Nezzazata simplex nimamo veliko podatkov iz naših krajev. R. R a - d o i č i c (1960) jo omenja iz cenomanija, največ iz starejšega dela te dobe. To vrsto je istega leta kot O m ar a opisal pod imenom Begia gyra tudi S m o u t (1956, 340, tab. 1, sl. 1-9). Našel jo je v spodnjem cenomaniju iz Iraka ter v spodnjem turoniju iz Iraka in Irana. Vendar Smo ut o v o ime ni veljavno, ker je prioritetno ime Nezzazatta simplex (cf. A. R L o e b 1 i c h in H. Ta p pa n, 1964, 481). Če analiziramo vise navedene rn.ikrofosile glede na njihovo statigrafsko pri- padnost, lahko zaključimo, da so apnenci v prodnikih iz Planinske jame ceno- manijske starosti. Na to kažeta predvsem rodova Cyclolina in Dicyclina, ki se pojavita šele v tej dobi. Tudi Nezzazata simplex ni znana iz časa pred cenoma.,. 12 Acta carsologica 177 12 Acta carsologica VI, 1974 nijem. Na starejši del zgornje krede pa kaže Bacinella irregularis, ki je največkrat ugotovljena v spodnji kredi, vendar oči vidno sega še v spodnji del zgornje krede. V zvezi s preiskanimi mikrofosili iz Planinske jame moramo omeniti pred leti opisane vzorce apnenca z mikrofosili iz jame Logarček pri Lazah (R. P a v - 1 o ve c, 1961). Tudi tam se pojavljajo Textulariidae, Miliolidae, Cuneolina sp. in verjetno Nezzazata simplea. V Logarčku je bilo precej hišic rodu Or- bitolina, katerih v prodnikih iz Planinske jame nismo opazili. Pač pa je bila v Logarčku najdena vrsta Ovalveolina ovum (D'O r bi g n y), ki je znana iz cenomanija in turonija. Tudi v prodnikih iz Planinske jame smo našli nejasne prereze neke foraminifere, ki včasih zelo spominja na omenjeno obliko. Potem- takem lahko zaključimo, da je bila v prodnikih iz Planinske jame ugotovljena precej podobna mikrofavna kot v Logarčku. Apnence iz Logarčka so prav tako prišteli cenomaniju (R. Pa v 1 o ve c, 1961, 62). V okolici Trsta sta preiskala nekatere kredne profile M. M as o 1 i in F. U 1 c igra i (1969). Za nas so posebno zanimivi podatki iz Somatorce, kjer sta ugotovila mikrofavno skoraj do konca albijskih plasti, medtem ko ceno- manijski del profila ni bil preiskan. V vrhnjem delu albijskih plasti (str. 75) sta ugotovila predstavnike skupin Cuneolina, Nautiloculina, Chrysalidina, Textu- lariidae, Valvulinidae, · Ophtalmidiidae pa tudi Thaumatoporella in Cylindro- porella. V drugih profilih so bili še predstavniki vrst Nezzazata simplex, N. cf. conica in Aeolissacus kotori. Celotna združba torej precej spominja na ono iz prodnikov v Planinski jami, čeprav M. Mas o 1 i in F. U 1 c igra i (1969) prištevata preiskane plasti albiju, prodniki iz Planinske jame pa so cenomanijski. še posebej zanimiva pa je oblika, ki sta jo M. Mas o 1 i in F. U 1 c igra i (1969, tab. 5, sl. 9) prištela vrsti Nautiloculina oolithica M oh 1 er. V nekoliko slabše orientiranem prerezu ta oblika namreč spominja na ono iz prodnikov v Planinski jami, katera je nekoliko podobna Ovalveolina ovum iz Logarčka. Po tem primeru je jasno, kako izredno težko je določevati mikro- fosile po slučajnih prerezih v zbruskih. Orientiranih presekov zlasti mikrofora- minifer v kamninah, v katerih le-te niso posebno pogoste, skoraj ni mogoče dobiti. Zato lahko privedejo določitve neorientiranih ali slabo ohranjenih hišic do velikih napak. Rezultati (R. G o s p o d a r i č) Apnenčev prod v Planinski jami je iz kamnin cenomanijske starosti, zato lahko sklepamo, da ga je nanesla ponornica iz zaledja jame, kjer se take kamnine nahajajo in gradijo del Postojnskega krasa. Na geološki karti hst Postojna 1 : 100 000 (1967) je kilometer širok pas turonijsko - cenomanijskih apnencev zarisan med Mačkovcem nad Planino in Ravbarkomando pri Postojni, potem pa na se1vernem pobočju Javornikov (gl. sl. 1). Po teh kamninah so deloma speljane planinske ride, v njih je vrtačastii svet z izrazito udornico Planinsko koliševko pri Mačkovcu. V golicah tukajšnjega krasa lahko najdemo številne makrofosile kot npr. školjke rodu Chondrodonta in Neithea ter družine Caprinaea, ki so značilne za spodnji del zgornje krede (M. P 1 eni čar, 1961). 178 Rado Gospodarič, Rajko Pavlovec, Izvor apnenčevega proda v Planinski jami Sl. 8. Planinska jama, Paradiž. Preseki kaprinid v erodirani steni rova, cenomanij Fig. 8. The Planinska jama, Paradies. The Caprinidae section in the eroded gallery wall, Cenomanian age 13 Skladi cenomanijskega neskladovitega in skladovitega arpnenca so v glavnem nagnjeni proti zahodu za 20-30°. Zato jih nekako 150 m pod površjem zadene današnja podzemeljska Pivka v nedostopnem delu za Pivškim rokavom. Pa tudi sam sklep rokava in suhi Paradiž sta v takem apnencu, o čemer rpričajo številni preseki kaprinid v skalnih stenah Paradiža (sl. 8). Geološka zgradba torej na- kazuje izvor obravnavanega proda v neposrednem zaledju Pivškega rokava Planinske jame. O tem pa pričajo tudi ugotovljeni podatki o legi in debelini odlo.žene prodne plasti po jami ter petrografaka sestava in zrnavost samega proda. Prodna plast se tanjša od 25 m v Paradižu na 4 m v Rakovem rokavu. Sp::id- nja meja odlaganja je prilagojena rahlo nagnjenemu skalnemu dnu rokavov in ostankom starejših sedimentov, ki dno pokrivajo, saj pade v vsej dolžini le za 5 m. Zgornja meja je nasprotno znatno bolj nagnjena, od višine 495 m v Paradižu na 480 m sredi Pivškega rokava in 460 m v Rakovem rokavu. Nizvodno p o jami lahko rekonstruiramo nekakšen podzemeljski vršaj paravtohtonega proda, ki ima proti izhodiščnemu viru vedno debelej.šo plast in večje posamezne kose, v večji oddaljenosti od tega vira pa tanjo plast in bolj drobne kose (priloga 1). 12* 179 14 Acta carso!ogica VI, 1974 Kot najbolj verjeten in najbližji vir apnenčevega proda, lahko rečemo tudi grušča, se kaže udornica Planinska koliševka. Ta je od zasiganega sklepa Pa- radiža oddaljena le 150 m v NW smeri. Po površju pri Mačkovcu vidimo njen 100 m ve1ik premer ter 60 m globoka tla iz recentnih podornih blokov. Živo- skalne stene in dno se nedvomno nadaljujejo navzdol do višine skalnega stropa Paradiža oziroma rovov, ki še niso odkriti med Paradižem in udornico. Višinska razlika zgornjega roba udornice in njenega domnevnega skalnega dna znaša približno 140 m. Tako globoka je bila udornica v dobi, ko so intenzivno razpadale njene stene in neposredno okoliško površje. Mehanski grušč je padal v strugo ponornice, ki ga je morala sproti odnašati in valiti v nizvodni Paradiž, Pivški in Rakov rokav. Ko pa se je ponornica preusmerila v druge nižje kanale ali pa ni bil njen tok več dovolj izdaten, da bi tak transport opravljal, je grušč polagoma udornico zasipaval. Zveza s podzemljem se je prekinila. V Planinski jami so se med avtohtono sigo in podorne skale odlagali le še alohtoni sedimenti, ki jih je ponornica po drugi poti prinašala iz Pivške kotline. Navedena spoznanja o apnenčevem produ v Planinski jami pojasnjujejo razvoj udornice in podzemlja, govo:nijo o posebnih hidroloških in klimatskih raz- merah, pri katerih se je oblikoval ta del postojnskega jamskega sistema. Posebej je omeniti, da je nekdaj Pivka tekla skozi Pivški rokav v Rakovega in v zatrepno dolino Malenščice in ne samo v zatrepno dolino pri Planini tako kot danes. To z geološkimi dejstvi dokazano ugotovitev bo treba namreč upoštevati pri reševanju zapletenih in še nerešenih hidroloških razmer v Rakovem rokavu (P. Habič, 1969). Vse pa kaže, da je tudi speleogeneza podzemlja med Pivško kotlino in Planinskim poljem močno povezana z raznovrstno sedimentacijo klastičnih naplavin, ki so v jami in podzemlju nasploh ohranjeni, na površju pa že odstra- njeni. Primer obravnavanega apnenčevega proda v Planinski jami tudi pravi, da bo preučevanje speleogeneze uspešno, če bomo poleg speleoloških upoštevali tudi geološke podatke. Summary THE ORIGIN OF THE LIMESTONE GRAVEL IN THE CAVE OF PLANINA Among various alothonous sediments in the Planinska jama (Fig. 1) the lime-- stone gravel has been specially studied. It is found sticked on the walls (Fig. 2), in the hills (Fig. 3), and on the rocky bottom (Fig. 5) and in 15-25 m. thick layer in Paradise near the end of Pivški rokav (The Pivka Branch) of that cave (Fig. 4). In the Rakov rokav (The Rak Branch) it is found on the rocky bottom and walls and over older formations (Fig. 6 and 7). The microfossiles, cited in the table on the page 175 and showed on the plates from 1 till 4, have been found in the limestone gravels. Analysing cited fossiles regarding their stratigraphical place, we can conclude, that the limestone in the gravels from Planinska jama belong to Ceno- manian. That is shown by genera Cyclolina and Dicyclina, which appear in that age only. As well Nezzazata simplex is not known from tirne before Cenomanian. Bacinella irregularis speaks for the older part of Upper Cretaceous, althought it was severa! times stated in the Lower Cretaceous, evidently it extends to the lower part of the Upper Cretaceous. 180 Rado Gospodarič, Rajko Pavlovec, Izvor apnenčevega proda v Planinski jami 15 The Planinska jama lies in the Lower Cretaceous limestone (M. P I eni čar, 1961, Geological Map, Sheet Postojna, 1967), only the fina! part in the Pivški rokav lies in the Cenomanian limestone, prooved by Capri ni d a e (Fig. 8). Because of paleontological analyse, showing the Cenomanian age of the limestone, composing the gravel in the cave, it was logically concluded that the origin of that material can be searched in the hinterland of Pivški rokav. The data of position and thickness of gravel layers and gravel's granulation, as well their roundness and petrographical composition prooved the same conclusion. The collapse doline Planinska koliševka represents the nearest and the more sure source of mechanical rubble which have been deposited by the sinking river in the cave. In the tirne of limestone gravel sedimentation the sinking river Pivka. have to flow about 2 m./sec. and wore the mechanical rubble, produced in the collapse doline and on the surface around it, away. If that favourable hydrological and clima- tological factors did not correspond we should not find such a quantity of the gravel in the cave. The supposed sedimentation course is shown on the figure (Fig. 9 on the Appendix 1). The statement, that the sinking river deposited the gravel in the Pivški and Rakov rokav, what means, that it was flowing towards both closed valleys near Planina and Malni, have to be mentioned. The complicated hydrological conditions in Rakov rokav, (P. Ha bi č, 1969) from where the water flows towards Malni and towards Planina too, without knowing, where it inflows into Rakov rokav, could be explained by that statement. The example of the limestone gravel in the Planinska jama shows the depen- dancy of today's hydrology and morphology of the cave to the development and origin of the channels and the sediments of the underground in Pleistocene. Planinska jama represents as well a very suitable karstic underground where by the help of the absolutely dated flowstones the tirne of the collapse doline's origin on the surface can be stated. There were no similar problems studied in the Classical Karst. Literatura Habič, P. 1969. Javorniški podzemeljski tok in oskrba Postojne z vodo. Naše jame 10 (1968), 47-54, Ljubljana. G e o 1 o š k a karta, list Postojna 1 : 100 000, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. L o e.b 1 i c h, A. R. in H. Ta p pa n, 1964. Treatise in Invertebrate Paleontology - C. Protista 2. Geol. Soc. America, Univ. Kansas Press, 1-900, Lawrence. Mas o 1 i, M. in F. U 1 c igra i, 1969. Termini albiani nella serie stratigrafica del Carso Triestino. Studi Trent. Se. Nat., Sez. A 46, 65-91, tav. 1-18, Trento. Pa v 1 o ve c , R., 1961. Zgornjekredna mikrofavna iz Logarčka pri Lazah. Naše jame 2, 59-63, Ljubljana. P 1 eni čar, M., 1961. Prispevek h geologiji postojnskega jamskega sistema. Naše jame 1-2 (1960), 54-58, Ljubljana. Rad o i č i c, R., 1959. Nekoliko problematičnih mikrofosila iz dinarske krede. Vesnik Zav. geol. geofiz. istraž. 17, 86-72, tab. 1-3, Beograd. - 1960. Mikrofacije krede i starijeg tercijara spoljnih Dinarida Jugoslavije. Pa- leontol. jug. Dinarida, ser. A (mikropaleontol.) 4, 1, 1-172, Titograd. - 1972. Bacinella ? sterni nov. sp. (Codiaceae) from the Cenomanian of the envi- rons of Orahovac (Metohija). Buli. sci., sect. A. 17, 228-229, Zagreb. S m o u t , A. H., 1956. Three new Cretaceous genera of foraminifera related to the Ceratobulimidae. Micropaleontology 2, 335-348, pl. 1-2, New York. 181 16 Acta carsologica VI, 1974 POJASNILA K TABLAM- EXPLANATIONS TO TRE PLATES (str. - p. 176/177) Vse fotografije so narejene po zbruskih prodnikov iz Planinske jame. Foto- grafiral Ciril Gantar. All photographs from the thin sections of pebbles from the Planina cave made by Ciril Gantar. 182 j