IVAN MOLAN, župan občine Brežice: »Mestu dajo dušo Ijudje...« I Našpogovor, I str. 3 TOČA KLESTILA V POSAVJU Sodni dan nad l krškim $ričevjem I i i Iz naših krajev, \ str. 7 I ZAPIRANJE RUDNIKA ISENOVO I Rudniku bije plat I zvona Okolje in prostor, I str. 10 PRIMOŽ KOZMUS, metalec kladiva Letos najboljši na svetu šport, str. 19 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI RADEČE 01 POSAVSKI •Tsj^ bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto XII št. 13, četrtek, 26.6.2008,25.600 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Potrdili dva direktorja 4 Pökion prvim krškim borcem 4 Sončna hiša odprla vrata 5 Prvič priznanja in pohod na Veliki Dolini 5 Praznik KS Senuše 6 Praznik polepšal prihod strojev 8 Sava ponuja številne izzive 11 Mc4 fiozdom in ogljem 14 SPDtudiv Posavju 15 Izobčine Brežice 16 Izobčine Krško 17 Iz občine v^a. Sevnica ¦!¦ 18 Mladi 19 Šport 21 Nagradna križanka 22 Mali oglasi 23 KamvPosavju I VM)O87ORIHAMDBR!7lCt IIJ-*ji ^Jr '¦*; *~*- • Tečaj CPP brezplačno • Kategorije B, C, E 7 uri brezplačno • Ura vožnje B kategorije 16 € www.avtosofapeüsitxsi MSeCOM' muom (((•TstTJAM) »O|C INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERING CREATIVITY wwwoknainvratacom POSAVJE, BREŽICE - Tridnevna prireditev Brezice, moje mesto, ki je minuli konec tedna dozivela ze peto reprizo, je bila le eden izmed številnih kulturno-zabavnih dogodkov, ki so jih v letošnjem junfju prfpravfti organizatorji od Radeč do Dobove. Njthov namen je najbrž predvsem v tern, da bi mlade nagradili ob bolj ali manj uspešnem zaključku šolskega leta, vse ostale prebivalke in prebivalce Posavja pa razvedrili injim v toplih dneh hkrati olajšali pričakovanje letnega dopusta. Večna str. 12 in 13._______________ Večina za pokrajino, udeležba skromna POSAVJE - Nedeljski posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v Slo- veniji ter statusu Mestne občine Ljubljana je tudi v Posavju zaznamovala nizka vo- lilna udeležba (13,53 odst.), pa tudi visoka podpora predlagani Posavski pokrajini, ki je znašala kar 80,48 odstotkov. Od 64.220 volilnih upravičencev v Posavju jih je torej v nedeljo svoj glas oddalo 8.687, od tega jih je 6.924 obkrožilo besedico ZA. Po neuradnih podatkih Driav- ne volilne komisije (uradni bodo znani 8. julija) je v 7. referendumskem območju, ki vključuje občine Brežice, Kr- ško, Kostanjevica na Krki, Ra- deče in Sevnica, za Posavsko pokrajino glasovalo 80,48 od- stotkov volivcev in volivk, ki so se udeležili referenduma. Najvišjo podporo je pokrajina Posavje dobila v občini Krško, kjer je zanjo glasovalo 86,83 odstotkov volivcev. V breži- ški občini je podpora Posav- ju 82,09-odstotna, v sevniški 77,45-odstotna, v kostanje- viški 67,89-odstotna, v rade- ški pa 63,64-odstotna. Proti predlagani pokrajini so pre- pričljivo glasovali le na ob- močju osrednje Slovenije, za las pa tudi na južnem Primor- skem. Višjo podporo kot Posa- vski so volivci in volivke name- nili le Koroški pokrajini, kar 85 odstotkov. Volilna udeležba v Posavju je bila 13,53-odstotna, kar je več od državnega povprečja - 10,98 odstotkov. Po občinah: Radeče 18,42 odst., Kostanje- vica na Krki 17,88 odst., Kr- ško 13,36 odst., Sevnica 13,26 odst. in Brežice 12,55 odst. Politika zadovoljna „Vesel sem rezultata, ki je na nek način pričakovan, saj smo se v Posavju že ves čas enotno zavzemali za pokrajino. Vese- li me, da je prizadevanja po- litičnih strank potrdila tudi referendumska volja naših ob- čanov, obžalujem pa, da refe- rendum na volitve ni zvabil več ljudi. Rezultat zgovomo naka- zuje, da ne glede na mnenje politike tjudske volje po lastni pokrajini Posavcem ni mogo- če odvzeti," je referendumski izid komentirar predsedujo- či Svetu regije Posavje in žu- pan občine Krško Franc Bogo- vič, „zahvaljujem se vsem, ki ste znali prepoznati zgodovin- sko priložnost in glasovali ZA pokrajino Posavje". „Kar se Posavja tiče, smo vo- livci jasno povedali, da si de- centralizacije Slovenije brez samostojne pokrajine Posavje ne predstavljamo. Upam, da bo še ta sklic državnega zbora ali naslednji to upošteval. Mi- slim, da ne bi več smelo biti politične stranke v Sloveniji, ki ne bi priznavala tega rezul- tata, ne glede na nižjo ude- ležbo. Prepričan sem, da tudi tisti, ki niso šli na referendum, niso proti Posavju," meni bre- žiški župan Ivan Molan. BojkotvSp.St. Gradu Predstavniki vaškega od- bora krajanov Spodnjega Starega Grada so v petek, 20. junija, županu občine Krško predali protestno pismo s podpisi kraja- nov o bojkotu nedeljske- ga posvetovalnega refe- renduma o pokrajinah. „Na ta način smo izrazi- li, kljub skoraj dvoletnim prizadevanjem za iskanje skupnih rešitev, nezado- voljstvo z ignorantskim odnosom do našim zah- tev," pravijo v vaškem odboru Spodnjega Stare- ga Grada. Nadaljevanje na strani 2 Koncert sevniške godbe ob dnevu državnosti SEVNICA - V nedeljo, 22. junija, je v atriju sevniškega gradu po- tekal že tradicionalni koncert Godbe Sevnica, ki v letosnjem letu obeležuje 100-letnico delovanja. Z organizacijo koncer- ta ob dnevu driavnosti je KD Godba Sevnica začelo ob osamo- svojitvi Slovenije in tako je to postal osrednji kulturni dogo- dek v občini Sevnica. Letošnji slavnostni govornik je bil brigadir mag. Viktor Krajnc, ki je v letu 1990 s položajem komandanta Teritorialne obrambe zahodnoštajerske pokrajine uspešno vo- dil obrambne priprave in leta 1991 tudi poveljeval enotam TO v vojni za Slovenijo in nato za ta pomemben delei pri obram- W svobodein uveljavtjanju suverenostf Republik« Slovens je pre- jel najvišje državno odlikovanje. V svojem govoru se je dotaknil slovenske zgodovine (del le-te so pričarali tudi člani Društva Trg Sevnica z gledališko igro Pet velikih) in jo spretno povezal z bo- gatim kultumim izročilom ter z osamosvojitvijo Slovenije. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Dnevi splavarjenja na Savi RADEČE - V času od petka, 20. junija, do nedelje, 22. ju- nija, so v počastitev dneva državnosti v Radečah že 10. leto zapored v organizaciji tamkajšnjega KTRC-ja poteka- li t.i. Dnevi splavarjenja na Savi, ki so postali daleč nao- koli znana in že uveljavljena tradicionalna prireditev, te- melječa na bogatem ljudskem izročilu. Na fotografiji je prizor iz tekmovanja v daljinskem vodenju različnih mo- delov čolnov. (Foto: Ljubo Motore). Več na strani 13. D AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 nadaljevanje s 1. strani „Čeprav sem razočaran nad volilno udeležbo, ki sem jo kljub vsemu pričakoval višjo, sem generalno gledano zadovoljen, saj so volivci potrditi, da je pokrajina Posavje prava stvar. Nobena oblast, ne ta ne katera koli druga, ne more mimo tega," je pre- pričan sevniški župan Kristijan Jane. „Zadovoljen sem z rezul- tatom v naši občini, kar je gotovo tudi posledica mojega zavze- manja za Posavje. Tako udeležba kot podpora pokrajini sta bila pri nas nadpovprečni v primerjavi s celo Slovenijo," je rezultat komentiral kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemsek. Z rezultatom referenduma v Posavju sta zadovoljna tudi poslan- ca v driavnem zboru Stane Pajk in Bojan Rugelj. „Zame je re- ferendum uspel. Vsakdo je imel možnost oddati svoj glas in pri- šli so tisti, ki so najbolj zainteresirani, tisti, ki s sreem mislijo, da je prav, da nastane pokrajina Posavje. Rezultat pomeni tudi za bodoče mandate veliko moralno obvezo, da ne bi komu pri- šlo na pamet zbrisati Posavja z zemljevida pokrajin," meni Pajk. „Ljudje čutijo s pokrajino, praktično pokrajino že imamo, v pra- ksi izvajamo skupne pokrajinske projekte in ljudje se tega zave- dajo. V parlamentu bomo to tudi spoštovali, čeprav dvomim, da vsi poslanci, predvsem iz opozicije," pa pravi Rugelj. Peter Pavlovič Nov mandat za Lipovška SEVNICA - V ponedeljek, 30. junija, se bodo na 14. redni seji sešli sevniški občinski svetniki in svetnice. Odločali bodo o preselitvi Mladinskega centra Sevnica v bivše prostore sevni- ške knjižnice ter o oddaji poslovnih prostorov Turistično in- formacijske pisarne Sevnica v najem. Med drugim naj bi za direktorja javnega podjetja Komunala Sevnica znova potrdi- li Bojana Lipovška ter podali soglasje k oceni delovne uspe- šnosti ravnateljev in ravnateljic OS Bianca, OŠ Boštanj in Glasbene sole Sevnica. P.P. Proslave ob dnevu državnosti POSAVJE - Ob dnevu državnosti so bile tudi v Posavju šte- vilne prireditve. Že v nedeljo so jo pripravili v Sevnici (glej naslovnico), osrednja proslava v občini Krško je bila v torek zvečer na Libni nad Krškim, istega dne so praznovali tudi na Velikem Tmu, včeraj je pri lovski koči v Dobravi potekal 8. memorial Jerneja Molana, zvečer pa v Kostanjevici na Krki promenadni koncert tamkajšnjega pihalnega orkestra. V pe- tek zvečer bo pri spomeniku v Rigoncah spominska slove- snost s polaganjem venca. P.P. Krški občinski svetniki potrdili dva direktorja KRŠKO - V občini Krško so se 19. junija znova sestali obdnski svetniki. Med drugim so podprli imenova- nje vodstev dveh javnih zavodov v občini. Znova so se zavzeli za pokrajino Posavje, razpravo pa so med drugim namenili tudi predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavo- da Mladinski center Krško, ki so ga svetniki tudi sprejeli. Pri tern je bila s strani posa- meznih svetnikov kot sporna izpostavljena sama dejavnost zavoda, ki doslej naj ne bi uspešno zagotavljal primemih aktivnosti za mlade v občini. Pri tern so med drugim izpo- stavili predvsem delovanje Bi- Mirjana Klinec na predstavitvi občinskemu svetu__________________ vaka na Senovem. Obenem so po predstavitvi programa pod- prli imenovanje direktorice tega javnega zavoda Mirjane Klinec, ki je kot vršilka dol- žnosti direktorice sicer center že vodila zadnji dve leti. Svetniki so obenem izrazi- li podporo Posavski pokra- jini ter pozvali prebivalce, da se udeležijo referendu- ma ter glasujejo za ustano- vitev samostojne pokrajine. Sicer je že znano, da se ob- činski svet poleg ustanovi- tve pokrajine zavzema tudi, da njen sedež postane me- sto Krško. Glede na sprejet dnevni red seje je bila predvidena tudi obravnava in sprejem skle- pa za ureditev medsebojnih razmerij med krško Občino in Kostanjevico na Krki. Pri tern so ugotovili, da bo za rešitev teh vprašanj potreb- no sodelovanje ter usklaje- na obravnava na občinskih svetih obeh občin. Krški ob- činski svet bo o tej proble- matiki zato še razpravljal, in sicer po obravnavi predvi- denega sporazuma v občin- skem svetu Kostanjevice na Krki. Tako se nadaljuje vpraša- nje delitve premoženja in ureditve premoženjskoprav- nih razmerij med obema ob- činama, kar je eden izmed bistvenih momentov, ki ga morata Občini kot podpisni- ci sporazuma urediti v čim krajšem času. Sprejem spo- razuma je zagotovilo, da bosta obe Občini dokončno lahko zaživeli kot samostoj- na subjekta javnega prava. Dejstvo je, da sta se obči- ni v času od nastanka nove občine Kostanjevica na Krki našli pred številnimi zapre- kami pri gospodarjenju in upravljanju s svojim premo- ženjem. Svetniki so se seznanili tudi s sklepom o imenovanju po- sebne komisije za ustanovi- tev in določitev sedeža po- krajine Posavje. Komisija za mandatna vprašanja, voli- tve in imenovanja je namreč predlagala, da se kot člana te komisije razrešita nekda- nji direktor občinske upra- ve Franc Glinšek ter nekda- nji načelnik upravne enote Anton Podgorsek, na njuni mesti pa se imenujeta nova direktorica občinske uprave Melita Čopar ter nova na- čelnica Lidija Božič. Na seji so ob tern svetniki pri točki glede volitev in imeno- vanj za vršilca dolžnosti di- rektorja javnega zavoda Lo- kalna energetska agencija Dolenjske podprli Danijela Levičarja iz Krškega. Glede samega poteka večurne seje pa je podžupanja Ana So- mrak, ki je sejo v nadaljeva- nju tudi vodila, svetnike se- Danijel Levičar, novoimenovani v. d. direktorja LEAD znanila z dejstvom, da znajo občinski svetniki v Brežicah in v Sevnici seje občinske- ga sveta končati najkasneje v dveh urah. Dolge razpra- ve posameznih svetnikov je zato označila kot precej ne- primeme. Martin Kerin Vilma Jan Špiler - kandidatka krškega Zares LJUBLJANA, KRŠKO - Stranka Zares - nova politika je na svoji drugi konvenciji, ki je potekala 14. junija v Ijubljan- skih Križankah, predstavila javnosti kandidate, ki bodo zastopali njene barve na jesenskih državnozborskih voli- tvah. Med njimi je tudi Krčanka Vilma Jan Špiler. Svet stranke Zares - nova poli- tika je njeno kandidaturo potr- dil na predlog članov kolegija predsednika občinskega odbo- ra Zares - nova politika Krško. Po besedah predsednika mag. Davorina Dimiča so bill čla- ni kolegija enotnega mnenja, koga predlagati za kandidaturo na državnozborskih volitvah, saj je „Vilma Jan Špiler s svo- jo pozitivno energijo, delovno vnemo in vztrajnostjo v priza- devanjih za večjo blaginjo pre- JM.^^_ bivalcev tukajšnjih krajev naj- "T* : J~?. «*"™^™ boljša možna kandidatka.« Vllma Jan SP'ler_________ Vilma Jan Špiler, podpredsednica občinskega odbora Zares - nova politika Krško, aktivna občinska svetnica ter predsedni- ca Plavalnega Kluba Celulozar Krško pa je dejala, da se je za aktivnejšo vlogo v političnem prostoru odločila, ker meni, da lahko s svojimi idejami, znanjem in odločnostjo pripomore k učinkovitemu reševanju obstoječih družbenih in političnih problemov in tako k ohranjanju osnovnih civilizacijskih vre- dnot (svoboda, enakopravnost...), ki so dandanes vse preveč- krat žrtev političnih in gospodarskih interesov. Prepričana je, da jo bodo volivci za pošteno volilno kampanjo in njene jasne ideje, kako ustvariti boljše pogoje za življenje vseh državljanov, nagradili s svojimi glasovi in tako pokazali, da si resnično želijo sprememb. S.M. Poslanska skupina SDS v Posavju POSAVJE - V ponedeljek je bila na obisku v Posavju poslan- ska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS). Poslan- ci in poslanke so svoj obisk pričeli v Krškem, kjer je vodja poslanske skupine Jože Tanko komentiral rezultat nedelj- skega referenduma o pokrajinah. Kot je dejal, so z rezul- tatom v stranki zelo zadovoljni, kljub nizki volilni udelež- Vödja poslanske skupine SDS Joze Tanko z gostiteljema, sevniškim poslancem Bojanom Rugljem in krškim poslancem Stanetom Pajkom________________________ bi pa so odločitve voliveev nedvoumne in jasne, rezultati pa verodostojni. Napovedal je, da bo Vlada v kratkem pripra- vila nov zemljevid pokrajin in ga poslala v obravnavo v Dr- žavni zbor. Popoldne so poslanci in poslanke največje parlamentame stranke v treh skupinah obiskali številna posavska podjetja in organizaeije, kjer so se seznanili s stanjem in aktualno problematiko v regiji. Srečali so se tudi s člani občinskih od- borov stranke, obisk pa zaključili v športnem duhu, saj so v dobovski telovadnici odigrali nogometno tekmo, ki se je končala z zmago brežiških članov SDS z rezultatom 8:2. M.K.M.,P.P. Nikezič na čelu SD Brežice STARA VAS NA BIZEUSKEM - Socialni demokrati občinske or- ganizaeije Brežice so imeli 18. junija letni občni zbor član- stva. Najpomembnejše teme so bile izvolitev novega pred- sednika in tajnika ter treh članov predsedstva, oblikovanje stalisca glede referenduma o pokrajinah, sprejetje smer- nic za dosego čim ugodnejsega rezultata na jesenskih držav- nozborskih volitvah, predlog, naj 27. oktober postane obein- ski dan invalidov in nekatere ostale aktualne teme. Dosedanji predsednik Mitja Jan- kovič je zaradi odhoda na novo delovno mesto v Ljubljano podal odstopno izjavo, saj ne zmore več primemo opravljati te funk- cije. Za novega predsednika je bil izvoljen Željko Nikezič, di- plomirani upravni organizator iz Brežic. Novi tajnik je postal Ro- bert Budič. Zaradi ustreznejše teritorialne pokritosti so razširi- li sestavo predsedstva, tako da so novi člani postali Janko Pe- tan iz Brežic, Marjan Tomše iz ^_________________________ Krške vasi in JožeTomse iz Rib- * .., .... nice na Dolenjskem. Željko Nikezic____________ Na zboru je bila potrjena ocena, da obstaja realna mo- žnost, da Socialni demokrati na jesenskih državnozborskih volitvah prevzamejo vodilno vlogo v državi. Ocenili so, da je potrebno volivke in volivee seznaniti s programom in jih pozvati, naj se v čim večjem številu udeležijo volitev, kaj- ti vsak glas šteje. Zbor je sprejel tudi sklep, naj. občinski svetniki iz svetniške skupine Socialnih demokratov predlagajo 27. oktober kot dan invalidov občine Brežice ter se zavzamejo za dodelitev ustre- znih društvenih prostorov. V času, ko je varovanje invalidov že ustaljen standard v EU, se pri nas še vedno srečujejo z osnov- nimi težavami, na katere bi z uvedbo takšnega dne primerno opozorili in jih ublažili. Ž.N. ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK časopis za pokrajino Posavje izhaja od 15. decembra 1997 v Krškem. Izdaja ga Zavod Neviodunum. UPRAVA Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-potta: uprava»oosav1e.1nfo Direktor: Silvester Mavsar Vodja skupnih služb: Katarina Požun UREDNIŠTVO Nastov: Trg Matlje Gubca 3, Kršto Telefon: 07 49 05 782 Telefaks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcHagposavie.lnfo Odgovorni urednik: Silvester Mavsar Glavni urednik: Peter Pavlovtč Novinarji uredniki: Marija Kalčlč Mirtič, Martin Kertn, Bojana Mavsar, Peter Pavlovič, Suuna Vahtartč Stalne sodelavke in sodelavci: Tanja Grabrijan, Alenka Mirt Iskra, Maruia Mavsar, Natja Jenko Sunčfč, Smilja Radt, LJubo Motore TEHNIČNA EKIPA Matjai Mlrt (prelom in priprava za tisk) Jože Macur, Andrej Pinterlč TRŽENJE IN PROMOCIJA Bojana Kunej, Maruša Mavsar, Vanja Božlc Telefon: 07 49 05 780 Telefaks: 07 49 05 781 E-poita: marketinggposavie.lnfo PE DOPISNISTVO BREŽICE Vodja doplsnikva: Marlja Kalčič Mlrtlč Naslov: Cesta prvih borcev 17, Brežice (Mestni atrij) Telefon: 07 49 63 344 E-pošta: studio, brezlceffposavle.lnfo NAVODIU IN PRAVILA Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. na- ročnikl. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Imetnik materialnih avtorskih pravic avtor- skih del v Posavskem obzomiku so Zavod Ne- viodunum ali avtorji, kl imajo z izdajatetjem sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni dovoljeno reproducirati, distribuirati ali dru- gačc uporabljati v tržnc namenc brez ustre- znega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe. NAROČILA Časopls Je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v obeinah Krsko, Brežlce, Sevntca, Kostanjevica na Krki in Radeče. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo tako, da nam sporočijo svoj naslov po pošti, e-pošti ali faksu. Plačall bodo samo stroške pošiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 številk: naslovnlkom v Sto- veniji 15 EUR, v Evropska uniji 30 EUR. PLAČILA ID za DDV: SI61220388 TRR pri banki SKB: SI03155-1086687920 TRR pri banki NLB: Sl 02980-0254398083 Tisk: Delo d. d. - Tlskarsko sredlke, Ljubljana Naklada: 25.600 izvodov Naslednja številka (12/2008) bo izšla v cetrtek, 10. Julija 2008. Rok za rezervaeijo oglasnega prostora Je 2. jullj. Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 NAŠ POGOVOR B Pogovor z Ivanom Molanom, županom občine Brežice "Mestu dajo dušo ljudje..." Brežiški župan Ivan Molan je na čelu najvzhodnejše posavske občine že četrto leto. Županski stolček je dokaj nephčakovano zasedel po odhodu mag. Andreja Vizjaka na ministrsko mesto v prestolnico, volivke in volivci pa so mu na lokalnih volitvah jeseni 2006 prepričljivo zaupali štiriletni mandat. Ker je poleg tradi- conalnega brežiškega oktobra konec junija zaradi prireditve Brežice, moje mesto najbolj živahen čas v občini, smo to priložnost izkoristili za pogovor z njim. Minuli konec tedna je bil v znamenju prireditve Breži- ce, moje mesto 2008. Kako ste zadovoljni s potekom prireditve, z udeležbo? Brežice moje mesto je posta- la tradicionalna prireditev, ki je uvod v poletje. Letos je bil program še nadgradnja lan- skega, številni zanimivi glas- beni gostje so v večernih urah v mesto privabili mno- žico ljudi. Ta prireditev pa je tudi priložnost za osnovne sole in društva, da pokažejo širši javnosti, kar so se v pre- teklem letu naučili oz. ima- jo priložnost, da izrazijo vso svojo kreativnost. Mislim, da je bil program res pester in da je lahko vsakdo našel ne- kaj zabave in razvedrila zase. Mestu dajo dušo ljudje, ti pa pridejo na ulice, kadar se ne- kaj dogaja in mislim, da je poletno dogajanje v mestu tudi letos odlično uspelo. V nedeljo je bil tudi v marsi- katerem pogledu zgodovin- ski referendum o razdelitvi Slovenije na pokrajine. Vaš komentar rezultatov... V Posavju smo veseli, da je bil podpora pokrajini Posav- je tako visoka, saj smo s tern pokazali političnim strankam, da ni decentralizacije brez Posavja. Ne glede na nižjo stopnjo udeležbe na referen- dumu smatram, da je refe- rendum pokazal prepričljivo željo tistih, ki prišli in se od- ločili za. Upam, da se priho- dnja oblast ne bo izneverila volji ljudi, ki je bila jasna. Koliko je k temu rezultatu prispevalo skupno prizade- vanje posavske politike v za- dnjih desetih letih? Več kot desetletno usklaje- no sodelovanje med posavski- mi občinami mora obroditi sad. Posavci nismo neka ume- tna tvorba ali včerajšnji domi- slek, druži nas skupna prete- klost in značilnosti, po katerih se tudi razlikujemo od sose- dnjih pokrajin, seveda pa za- govarjamo tudi medregijsko sodelovanje. Imeli smo srečo in ljudi, ki so delili isto politi- ko do Posavja kot samostojne enote v sklopu države. Nekateri menijo, da se tudi v primeru ustanovitve Posa- vske pokrajine ne bo moč izogniti notranjim trenjem med občinami, predvsem glede središča pokrajine... Središče pokrajine ostaja od- prta tema za dogovor, dejstvo pa je, da je vlada ponudi- la kompromis, ki predstavlja delitev pokrajinskih in uprav- nih središč, kar pomeni de- jansko policentričnost regi- je. Upam, da bodo ta predlog podprle tudi vse posavske ob- čine, saj se vsi zavzemamo za policentričnost. Občina Brežice postaja pri- zorišče številnih velikih dr- žavnih projektov, od preno- ve letališča Cerklje ob Krki do hidroelektrarn Breži- ce in Mokrice. Najbrž bo ob teh velikih posegih v prostor težko uskladiti vse različne interese... Res so številni projekti, pred- vsem še nacionalni, velik za- logaj za usklajevanje. Sam sem zagovornik pristopa, da je s strpnostjo in odprto raz- pravo mogoče uskladiti mar- sikaj in doseči rešitev, ki je sprejemljiva za vse strani. Vodilo pri vseh projektih je povezanost s turizmom - tudi ureditev ob HE bo v zname- nju turizma - ob akumulacij- skem jezeru se načrtuje špor- tno rekreacijski park, pristan za čolne, urejena plovnost za športne in turistične namene, v ne tako oddaljeni prihodno- sti bi bilo mogoče izpelja- ti projekt povezave Donave in Save s turističnimi plov- bami. Zavedamo se, da sta narava in turizem izjemne- ga pomena za našo občino, zato poskušamo vse projek- te narediti čim bolj okoljsko sprejemljive. Tako bo ob HE narejen otok za ptice. Pomemben je tudi projekt posodobitve letališča Cer- klje, kjer obstaja dejanska možnost razvoja civilnega letalstva, samo letališče pa predstavlja dodatno vrednost naše celotne regije. Poleg tu- rističnih prevozov in poslov- nih letov bo mogoč tudi pre- voz tovora, narejene bodo tudi študije o možnostih iz- koriščanja geotermalne vode v prihodnosti. Poleg letalisca, hidroelek- trarn, bližnje nuklearke in odlagališča NSRAO je za ob- čino Brežice ena ključnih strateških usmeritev tudi turizem. Lahko tako raz- lične dejavnosti in objekti sobivajo na tako majhnem prostoru? Turizem je za nas ključnega pomena in prav tako projek- ti, ki se navezujejo na turi- zem oz. ga dopolnjujejo. Med temi so skrb za naravno de- diščino - Jovsi, Dobrava, del Nature 2000, obnova starega mestnega jedra, ipd. Ume- ščanje HE v prostor bo tudi priložnost za temeljito uredi- tev južne fasade mesta. Vizija Občine je razvoj turiz- ma in ohranjanje naravnega okolja v vzhodnem delu obči- ne, v drugem delu občine pa nameravamo razvijati poslov- ne in industrijske cone, tudi ena izmed možnih lokacij za NSRAO je v tern območju ob meji z občino Krško. Ne glede na izid o umestitvi NSRAO bo v občini Brežice razvoj turiz- ma ostal prioritetna naloga, kar pomeni, da bo usklaje- nost razvoja omogočila sobi- vanje na prvi pogled tako ra- znolikih projektov. Pred leti se je občini Breži- ce pripisoval prepočasen ra- zvoj. Kaj je občino prebudi- lo in pognalo v tek? Kolikšna je pri tern vloga ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka? Leta 2002 se je začelo prebu- janje z določenimi projekti, ki sem jih potem nadaljeval Ivan Molan tudi sam po izvolitvi 2004. Pri tern je bilo pomembno, da smo v Brežicah ustvarili tim, ki nadaljuje z ustvarjanjem dobrih projektov. Seveda je dobrodošlo in pomembno tu- di sodelovanje s sedanjim ministrom mag. Andrejem Vizjakom, ki ima velik posluh za občino Brežice in Posavje nasploh. Tudi po njegovi za- slugi se je razvoj Posavja v zadnjih štirih letih močno po- večal, tako je regija Posavje ena najuspešnejših regij pri črpanju evropskih in državnih sredstev. Minister je pripomogel k pro- jektu obnove Gimnazije Bre- žice, z njegovo pomočjo je tudi projekt športne dvora- ne Brežice uvrščen med pri- oritetne projekte Ministrstva za šolstvo in sport. Podpora ministra domačim projektom je velika in pomemben de- javnik. Lep primer uspešnega sodelovanja je energetika, kjer je bil minister Vizjak po- budnik drugega energetskega stebra, odigral je tudi ključ- no vlogo pri ustanavljanju podjetij, povezanih z gradnjo HE na spodnji Savi - Infra za gradnjo lokalne infrastruk- ture, distributer električne energije GEN energija in no- voustanovljenega podjetja s sedežem v Brežicah HESS. Ne pozabimo tudi na projekt na- cionalnega pomena - Feniks, katerega uresničitev bo regi- ji prinesla do 2000 novih de- lovnih mest. Za uresničitev zastavljenih ciljev je pomemben tudi do- mači tim, ki je sposoben iz- peljati in slediti dinamiki ra- zvojnih projektov, ki so se v zadnjih nekaj letih namno- žili. Obmejna lega naj bi obči- ni Brežice prinašala števil- ne priložnosti na področju gospodarstva, turizma ipd. Menite, da jih dobro izkori- šcate? Obmejna lega je tako pred- nost kot ovira pri razvoj u. Zakaj? Mejo včasih čutimo kot oviro, ko se je zmanjša- lo gospodarsko sodelovanje, okrepile pa so se policijske kontrole in nadzor, opaziti je bf(o tudi manjšf dotok gostov. Verjamem, da se bo trend obrnil v pozitivno smer in bo meja prednost, še posebej jo bo mogoče izkoristiti pri pri- javi prekomejnih projektov na razpise evropskih skladov. Pripravljenost za tovrstno so- delovanje je na obeh straneh visoka, primanjkuje pa še iz- kušenj, kar intenzivno odpra- vljamo z pogostimi srečanji, saj si prizadevamo za oboje- stransko korist. Katere projekte, ki bodo občanom in občankam pri- nesli večjo kvaliteto iivlje- nja, bi v tem trenutku izpo- stavili? Za kvalitetno življenje je ne- dvomno potrebna ureje- na kanalizacija, projekt, ki je ključnega pomena tudi za dolgoročni razvoj. Vem, da ti projekti niso najbolj zaželeni med ljudmi, saj v njih vidimo predvsem obvoze, blato, raz- rite ceste, to so faze projekta, brez katerih ne bi bilo npr. pri- vlačno obnovljene CPB. Zavo- Ijo razvoja potrebujemo tudi komunalno urejena zemljišča (kanalizacija, vodovod, elek- trika, telefon in zveze), ki so ključnega pomena in gonilo napredka. Zavedamo se, da je dostop- nost do pitne vode temeljna človekova pravica, zato smo se lotili projekta obnove vo- dovodov in zamenjave azbe- stnih cevi, kjer gre za vsepo- savski projekt. Poleg projektov so tu tudi ti- ste stvari, ki občanom lajša- jo življenje, pa morda niso vidne na prvi pogled. To so do- bro urejeno otroško varstvo in ustrezne osnovne Sole. V pri- hodnosti bodo uspevale tiste občine, ki bodo imeli pozitiv- no demografsko sliko torej čim večji naravni prirastek. Zato me preseneča, da pone- kod v Sloveniji ni prostora za otroke v vrtcih, saj so denar namesto v vzgojo in izobraže- vanje nenehno namenjali za ceste ipd. Verjamem, da nam projekti, kot je komunalno opremlja- nje IPC Brezina in nadaljeva- nje projekta IPC Dobova ter nacionalni projekt Feniks pri- našajo dodaten gospodarski naboj, HE bodo poskrbele za ureditev protipoplavne varno- sti naselij v povezavi s turiz- mom in energetiko. Ostaja te- žava z nekdanjim remontnim zavodom (kompleks Slovenska vas), kjer bo treba poiskati re- šitev za razvoj tega področja. Spremembe na boljše pričaku- jemo kmalu, saj je MORS pre- dal ceste in zemljišča občini, ta pa bo skušala s parcelacijo in prodajo oživiti to cono. Najzahtevnejši projekt je bil prav gotovo obnova CPB projekt, ki je bil tako potre- ben in tako zahteven, da se ga moji predhodniki niso že- leli lotiti. Ulica in celotna na- peljava je bila v izredno sla- bem stanju, potrebno je bilo nešteto ur usklajevanja, te- žave so imeli tudi najemni- ki lokalov, saj je bil promet v mestu za nekaj časa onemo- gočen. Dejstvo je, da politi- ka ni želela uspešne prenove, saj bi neuspešen projekt po- trdü obtožbe na račun nespo- sobnosti župana in občinske uprave. Tudi investitorji so želeli s čim manjšimi sredstvi narediti čim več infrastruktu- re. Bogata preteklost in šte- vilna arheološka raziskovanja so predstavljala oviro, enako tudi neurejena podlaga, ki ni bila utrjena, kot tudi neure- jeni odvodi meteornih vod, ki so to vodo dovajali v podtal- nico. Prav vesel sem bil, ko je bila obnova končno uspe- šno zaključena, kar dokazu- je privlačno jedro, katerega pogosto obiščejo turisti. Pa vendar ta uspešno zaključena prenova nekaterih ni odvrnila od različnih obtožb in kritik. Tudi tuji investitorji, ki želijo graditi stanovanja v Brežicah so pokazatelj perspektivnosti občine. Več stanovanj pome- ni večjo konkurenčnost in po- sledično tudi priseljevanja in oživitev mesta ter občine. Ocenjujem, da je v času mo- jega vodenja občine ta za- živela na vseh področjih. Vesel sem, da nam je uspe- lo zmanjšati konflikte med strankami kljub bližajočim se volitvam, saj si vsi želimo, da se naša občina uspešno razvi- ja in omogoča kakovostno ži- vljenje vsem njenim prebi- valcem. Pred nedavnim ste preje- li tudi priznanje KS Dobova. Kaj vam to pomeni? Res je, na predlog PGD Sela sem prejel priznanje za ak- tivnosti v društvu v prete- klih letih. V društvu sem bil zelo aktiven vse od leta 1981 in to na različnih področjih, predvsem pa na športnem. Leta 1996 sem bil tudi pobu- dnik za oživitev društva, saj menim, da je druženje eden izmed pogojev kakovostne- ga bfvanja. Začeli smo z ure- janjem prostorov gasilskega doma, aktivno sem sodeloval tudi pri urejanju cest in pri ostalih stvareh, ki so bile po- trebne. Vesel sem nagrade za dosežke in prostovoljno delo v preteklosti, te izkušnje so me tudi naučile, da znam ce- niti prostovoljno delo in ak- tivnosti društev, ki se trudijo za kulturno in družabno pe- strost življenja v občini. P.P. «if ROLETARSTVO H6DL6 Podbevikova ulica 31 8000 Novo meito tel.: 07/3 930 932 www.medle.eu uttafl • scieeni' * tolele^ ?jPcV& timdtw p riMT.'uji/.to:.inwouo uu.hk-mhw/i«>nmnm.iirMini unm.u 11 io| OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Rudniku bije plat zvona SENOVO - Rudnik na Senovem je letos vendarle v zaključni fazi zapira- nja, še vedno pa v veliki meri zaznamuje celotno senovško dolino. Lju- dje so se ga pač navadili, saj je skozi mnoga (eta postal del njih samih. Od njega je bilo namreč v vsem času njegovega obratovanja odvisnih mno- go družin, katerim je zagotavljal vsakodnevni kruh, obenem pa je vplival na specifičen razvoj kraja. Z njegovim dokončnim zapiranjem pa se, poleg kadrovsko-socialnih problemov, zelo veliko govori predvsem o denarju. Tega je tako na državni kot tudi na lokalni ravni vedno premalo. Program zapiranja rudnika naj bi se končal do konca le- tošnjega leta. Zapiralna dela v jami so namreč v zaključni fazi, po besedah direktorja podjetja Rudnik Senovo v za- piranju Marjana Simončiča pa večja dela načrtujejo še v septembru in oktobru letos. „V smislu programa zapira- nja bo tako jama letos zapr- ta," pojasnjuje Simončič. Ne bo pa zaprta v celoti, saj sta v njenem sklopu tudi dve čr- pališči pitne vode. Kaj bo z njima, še ni jasno, saj še ve- dno potekajo usklajevanja na občinski ravni. Občina naj bi namreč postala njun la- stnik, v nasprotnem primeru pa bodo morali črpališča dati v najem. Poslovni načrt rudnika za le- tošnje leto je bil sprejet. Po besedah Simončiča imajo za- gotovljenih 2.550.000 evrov sredstev za zapiranje jame ter za reševanje kadrovsko- socialnih problemov zaposle- Marjan Simončič_________ nih. Predvideva tudi dokončno zaprtje jame v letošnjem letu ter prekinitev delovnega raz- merja vsem zaposlenim. Leto- šnji poslovni načrt je tako že del likvidacijskega načrta. „S površinskimi deli pa letos ne bomo uspeli niti začeti," po- jasnjuje Simončič. Kot je po- jasnil, bi potrebovali še več kot dva milijona evrov za sa- nacijo neurejenih površin, na drugi strani pa so ocenili, da imajo okrog milijona evrov la- stnega premoženja. Vlada je sklep o likvidaciji Rudnika Senovo sprejela na svoji seji 22. maja, Simončič pa je bil imenovan za likvi- dacijskega posrednika. Tako je odgovoren za vsebinsko vodenje zapiranja. „Rudnik se razlikuje od klasičnega podjetja, kjer lahko vrata enostavno zakleneš in greš," je poudaril direktor. Ob tern pa tudi tamkajšnjih kmetij- skih in gozdnih površin še niso uspeli prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč. Likvidacija še stvar dogovora Kot pravi Simončič, bi jim najbolj ustrezalo, če bi se li- kvidacijski postopek uradno začel ob koncu junija oz. v začetku naslednjega mese- ca. Opraviti morajo namreč še potrebno bilanco ter re- vizijo poslovanja. Trenutno obstajata dve variant! vode- nja likvidacijskega postop- ka. Prva varianta, ki je že v fazi usklajevanja, predvide- va, da celotno premoženje z drugim letom, ko ne bo več zaposlenih, nase prevzame občina. S tern bi nase pre- vzela tudi obvezo za sanaci- jo površine. „Država občine v to ne more prisiliti, osta- ja pa dejstvo, da bodo vse te površine ostale v njenem okolju," pojasnjuje direktor rudnika in dodaja, da bodo pogovore v tej smeri nada- Ijevali po jesenskih volitvah. Simončič meni, da občina tu ima svoj interes. Če pa do dogovora med njo in driavo ne pride, bo sledila prodaja premoženja po delih, kar bo posledično prineslo bolj kla- vrn rezultat. „Menim, da je najbolje, da se to reši na ravni občine, saj je to za celotno okolje najbolj- ša varianta," meni Simončič. Pri reševanju te problemati- ke vodstvo rudnika namreč ni popolnoma avtonomno, ker je vmes prisotno tudi držav- no premoženje, problema- tika zajema širši prostor, na socialnem področju pa je po- trebno rešiti tudi kadrovski problem. „Dejstvo pa osta- ja, da se je država odloči- la za zaprtje rudnikov ter da se posledično brišejo iz pro- računa," ob vseh dejstvih še poudarja Simončič. V najboljših časih njegovega obratovanja je bilo v senov- škem premogovniku od 1030 do 1060 zaposlenih. V za- četku letošnjega leta je bilo še 34 zaposlenih, od sredi- ne tega meseca jih je še 27, šest delavcev pa je že od 1. januarja na čakanju. Simon- čič predvideva, da naj bi jim uspelo prezaposliti okrog 18 delavcev. Prevladujejo klju- čavničarji in električarji, naj- večja težava pri njihovem prezaposlovanju pa je ravno specifično delo v rudniku. Prezaposlovanje rudarjev ima več vidikov Ker Posavje postaja velik energetski bazen, Simon- čič upa, da bodo te delavce uspeli prezaposliti. Po nje- govem mnenju imajo pre- cej dobre kvalifikacije, saj so namreč večino zapiral- nih del v rudniku opravili v lastni režiji. Vodstvo rudni- ka se glede prezaposlova- nja svojih delavcev dogovar- ja tudi s senovško Metalno, vendar konkretne realizaci- je še niso uspeli doseči. Direktor Metalne Ivan Umek pa pojasnjuje, da so za za- poslovanje zelo zainteresi- rani, vendar pravega odzi- va s strani rudarjev do sedaj še niso dobili. „Imamo ve- liko potreb, možne so tudi Ivan Umek, direktor Metalne________________ prekvalifikacije," poudar- ja Umek. V vseh letih zapi- ranja rudnika niso v Metalni zaposlili nobenega rudarja, po Umekovih besedah pa pri prejšnjem direktorju rudni- ka Hermanu Kuneju za to tudi ni bilo pravega intere- sa. Kot še dodaja, so rudarji ljudje, ki so dolga leta žive- li v svojevrstni izolaciji, za svoje delo pa so prejemali kar precej denarja. „Rudar- jem se je zato težko priva- diti na tržni sistem," še pra- vi Umek. V Metalni ob tem zaposlujejo delavce iz Bo- sne in Hercegovine ter Srbi- je, ki naj bi bili za tovrstno delo tudi finančno bolj pri- lagodljivi. Poteka zapiranja senovškega rudnika ter po- • sledičnega reševanja kadro- vsko-socialnih problemov pa Roman Sotošek kot pred- sednik rudniškega sindikata sploh ni želel komentirati. Sodelovanje s krajevnim okoljem pa Simončič na dru- gi strani ocenjuje kot zelo uspešno. „S krajevno sku- pnostjo družno urejamo lo- kalno okolje, in sicer regu- lacijo vodotokov, urejanje parka ter sanacijo cest," še poudarja Simončič. Predse- dnik krajevne skupnosti Vla- do Grahovac to sicer potrju- je, obenem pa dodaja, da bi ravno zato morali Simončiča za direktorja imenovati že prej. „Okolica rudnika pa je še vedno dokaj neurejena, zato od države pričakujemo, da bo priskočila na pomoč," je dejal Grahovac. Velik vpliv rudnika tudi na šolo Rudnik je sicer skozi leta oblikoval način življenja za več generacij. Z njego- vo vlogo se namreč še danes v veliki meri srečujejo tudi otroci v tamkajšnji osnovni šoli. Rudnik je bil tudi sicer od vsega začetka ključnega pomena za razvoj šolstva na Senovem. S priseljevanjem družin so bili namreč v kra- ju prisiljeni zgraditi lastno šolo. Prva je začela delova- ti leta 1923, stavbo, v kate- ri osnovnošolski pouk poteka še danes, pa so zgradili leta 1929. Dograjevati je ni bilo potrebno vse do leta 2003. V šoli so oblikovali poseben rudniški rov, pripravili pa so tudi specifično geološko zbir- ko. Rudnik je imel tako od vsega začetka velik vpliv na razvoj šolstva na Senovem, med drugim tudi s finančni- mi podporami. „Otroci, ki se bodo rodili čez 15 let, pa ver- ObžiriiK prispevki: redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781 jetno sploh ne bodo vedeli, da je tu bil kdaj rudnik," je povedal tamkajšnji ravnatelj Vinko Hostar. Kot je dodal, pa je sedanje zapiranje-ru- dnika pomembno tudi zaradi socialnega vidika staršev. „To problematiko skušamo čim bolj uspešno reševati z med- sebojnim odnosom med solo in starši," poudarja Hostar. Zaradi zaprtja rudnika na Senovem tudi ne bo več tamkajšnjih rudarjev novin- cev, ki bi se lahko udeleže- vali tradicionalnega skoka Vinko Hostar, ravnatelj OS Senovo čez kožo v Velenju. Od leta 1961, ko je v Velenju v teda- nji industrijski rudarski soli šolanje končala prva gene- racija učencev, rudarji 3. ju- lija namreč praznujejo svoj stanovski praznik s tradici- onalnim skokom čez kožo. Praznovanje je spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo 3. julija 1934 zače- li zasavski rudarji. Skok čez kožo sicer izvira iz 16. stole- tja, ko so v čeških in slova- ških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev. Še ena zelo pomembna zgodba za ta posavski kraj in tudi širše okolje se tako po- časi, a vztrajno končuje. Se- novo ne bo zamrlo, končalo pa se bo neko obdobje, ki je dolga leta uravnavalo način življenja v tem kraju ter ga zaznamovalo tudi še za pri- hodnja leta. Za naslednje generacije bodo ostali raz- stavljeni vagončki za prevoz premoga oziroma tako ime- novani „buliči", ki so svo- jo pot končali na tirih pred vhodom v rudnik, ter loko- motive, ki ne bodo več zaro- potale. Za prebivalce Seno- vega ter njegove obiskovalce pa bo kljub temu vsaj še ne- kaj časa v zraku odmeval ve- sel ali morda sedaj žalosten vzklik: "Naj živi nam večno, naš rudarski Srečno!" Martin Kerin ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE CESTAPRVIH BORCEV 18, SI-8250 BREZICE lei.: +386 7 4990 680, fax: +386 7 4990 681 VAVČERSKI PROGRAM SVETOVANJA IN USPOSABLJANJA SUBVENCIJA DELUJOČA PODJETJA in S.P. do 4.000 € (za svetovalne storitve) in do 2.000 € (za usposabljanje) POTENCIALNI PODJETNIKI do 1.500€ (za svetovalne storitve) Izkoristite Vavčerski program svetovanja tudi za prija- vo na razpise Slovenskega podjetniškega sklada www, podietniskisklad.si in druge razpise. Zavod za podjetništvo in turizem Brežice ima najdalj- šo tradicijo izvajanja vavčerskega programa svetova- nja v Posavju. Pogoje za vključitev v program lahko najdete na naši spletni strani www.zpt-brezice.si ali na spletni strani Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAP- Tl) www.podjetniski-portal.si. TU SMO ZA VAS! Samo Stanič Zavod za podjetništvo in turizem Brežic Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice Tel: 07/499 06 80, Fax: 07/499 06 81 e-mail: samo.stanic@zpt-brezice.si spletna stran: www.zpt-brezice.si jovrw «goncija Ropublik« Slovfinife <"8 pod)«lni&lvo in Hi|« invwslici)« Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 POSAVSKA PANORAMA 11 Med gozdom in ogljem JAGNJENICA PRI RADEČAH - V nedeljo, 15. junija, je potekala v dolini Glažutnice pri Jagnjenici v orga- nizaciji Kulturno-turističnega in rekreadjskega centra Radeče, Andragoškega centra Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije prireditev Med gozdom in ogljem iz cikla Od drevesa do knjige. Mentorji so predstavili de- javnosti posameznih študij- skih krožkov, ki jih v obli- ki projekta razvija in vodi Andragoški center Sloveni- je; potekala je predstavitev gozdne železnice in otvori- tev obvestilnih tabel; priž- gala se je oglarska kopa; v kulturnem delu programa je nastopil pihalni orkester ra- deških papirničarjev, v dru- žabnih igrah so se pomerili predstavniki krajevnih sku- pnosti Občine Radeče. Jože Prah, mentor študij- skih krožkov (njegova pot se je začela v Študijskem krož- ku Svibno), nam je zaupal, da v Sloveniji trenutno delu- je preko 100 študijskih krož- kov, ki so splošno izobraže- valna oblika prostovoljnega učenja odraslih (predvsem tistih, ki imajo radi gozd in naravo). Studijski kro- žek tvori skupina od 5 do 12 osebr ki se srečajo vsaj pet- krat in pri tern porabijo za »načrtno učenje« 25 ur. Obi- čajno je srečanj več kot de- set, povprečno število ur pa presega 35, porazdeljenih na več kot tri in pol mesece. Izdelovanje oglarske kope sredi gozda_____________ Rdeča nit je druženje, izme- njava informacij in znanj o gozdu - kako gozd ovredno- titi, kako ga obnoviti in ne- govatt itd. O vseh srečanjih Predstavniki in predstavnice posameznih KS v občini Radeče so se pomerili v žaganju. in druienjih se vodi poseben dnevnik. Jože Prah, eden iz- med pobudnikov, mentor- jev in animatorjev študij- skih krožkov v Zasavju in Posavju, je s pomočjo krož- kov utrl, označil in predsta- vil javnosti vrsto gozdnih, učnih, turističnih in etno- grafsko zanimivih poti; pri- pravil in izdal je zloženke, monografije, brošure In vo- dnike: Oglarska pot, Dole pri Litiji - kraj, kjer živi oglar- stvo, Vodnik po turistično- zgodovinsko-gozdnih učnih poteh, Svibno v sliki in be- sedi, V Svibnem je res lepo, Blaž Jurko... Oživil je etno- grafsko zanimive dogodke in bil pobudnik prireditev, ki so postale tradicionalne - Spla- varjenje na Savi, Teden goz- dov na Dolah, Pohod po Poti oglarjev..., a za še večji pri- spevek h kakovostnejšemu življenju ljudi na območju, kjer živi in deluje, sodeluje tudi v projektu Po poteh de- diščine (v tern projektu so- deluje trinajstih občin - od Kamnika do Radeč). Pri vsem svojem bogatem znanju o gozdu, o naravi, ob številnih ustvarjalnih idejah še dodaja: -iGozdovi, ki nas pokrivajo naokoli in okoli, so v svoji enkratnosti in poseb- nosti naši čuvarji. Imamo jih radi in z njihovo močjo smo večji, zato ni čudno, da so ti Študijski krožki poleg An- dragoškega centra Slovenije še domena Zavoda za goz- dove Slovenije.« Na nedelj- ski predstavitvi Karavane študijskih krožkov, na kate- ri so vse prisotne pozdravi- li direktorica KTRC Marija Imperl, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Ja- kša in svetovalka direktor- ja Andragoškega centra Slo- venije dr. Nevenka Bogataj, so mentorji predstavili delo posameznih študijskih krož- kov z različnih koncev Slo- venije (Posavje, Koroška, Primorska, Bela krajina, Go- ren jska, Štajerska), nato je sledil še voden pohod v goz- dno okolico Jagnjenice oz. dolino Glažutnice in družab- ne igre. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Prikaz starega običaja spravila lesa iz gozda in v ozadju oglarska kopa Sredi zelenega gozda v dolini Glaiutnice je bilo lepo prisluhniti zvokom violine. Izognite se gneci. Vsaj pri nakupu vinjete. www.posta.si "Samo na poSto še skočimo po vinjeto, potem pa brž na morje." Na pošti se trudimo, da bi olajSali vsak va5 korak, zato smo naši žc tako pestri ponudbi dodali Se vinjete. Vinjete bodo v prodaji na vseh poStah predvidoma v drugi polovici junija. ObiSčite nas. Zanesl|lvo vsepovsod K7POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Tudi na spletu po$w[e into W&&CWJR • Tomai Koligar, Groblje pri Prekopi in Mihaela Novak, Novo mesto, . Denis Kroselj, Vrhje in Moj- ca Kuselj, Stolovnik, • Janez Šekoranja, Bizeljsko in Marija Novotnik, Mezi- ca, • Boštjan Špiler, Anovec in Nataša Šekoranja, Bizelj- sko, • Borut Tomse, Dvorce in Anita Bišcanic, Dvorce, • Igor Tojcic in Alana Pryce, oba London, • Dalibor Pojužina, Ljublja- na in Ksenia Druzhinina, Rusija, • Rok Zore in Helena Hosta, oba Šentjernej, • Peter Bojc, Ribnica in Dar- ja Hudoklin, Šentjernej, • Stojan Horjak in Maja Mr- gole, oba Konjsko, • Marjan Lisec, Ledina in Ta- nja Kozmus, Arto. ČESTITAMO! ROjfTVA ft • Karmen Šalamon, Sevnica deklico, • Polona Trebse, Loka pri Zidanem Mostu deklico, • Sonja Najvirt Ivetič, Dobova - deklico, • Renata Hubej, Podčetrtek- deklico, • Silvija Kramiar, Osredek pri Krmelju deklico, • Ana Vovko, Črešnjice - dečka, • Petra Jesih, Sevnica - deklico, • Branka Hudoklin, Vrbje deklico, • Alenka Godler, Brežice - deklico, • Romana Cizl, Brezina deklico, • Danijela Zofič, Brežice - deklico, • Izabela Kastelič, Kozje dečka, • Kristina Bevc, Orešje na Bizeljskem deklico, • Renata Kus Pisek, Orehovec dečka, • Vlasta Škoda, Vrh pri Boštanju dečka, • Alenka Baznik, Podbočje - dečka, • Lidija Novak, Brezina - dečka, • Mateja Lisec, Šentjanž - dečka, • Branka Baražič, Krško - dečka, • Brigita Pirc, Črneča vas - deklico, • Fata Davidovič, Sevnica deklico. ČESTITAMO! Ustanovili Krekovo konjenico ŠENTJANŽ - V Šentjanžu so ob prisotnosti preko osem- desetih konjenikov iz 12 različnih konjenic svečano ustanovili Krekovo konje- nico. Župan občine Sevnica Kristijan Jane in predsednik Krajevne skupnosti Šentjanž Ivan Orešnik sta ob zvo- kih fanfar z dotikom meča na ramena ustoličila prvega stotnika Krekove konjenice Francija Strnada, vse pri- sotne konjenice pa je blago- slovil domači župnik Janez Cevec. Ta nevsakdanji dogodek je privabil v Šentjanž precej- šnje število obiskovalcev. In imeli so kaj videti. Prava paša za oči so bile zastave in grbi konjenic ter oprave konjeni- kov. Pravijo, da smo se doma- čini izkazali ne samo kot do- bri organizatorji, temveč tudi kot odlični gostitelji. Prepri- čani smo, da se nam bodo vsi gostje in obiskovalci pridružili drugo leto, ko bomo proslavi- li desetletnico delovanja Dru- štva rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž, v okviru katerega deluje tudi Krekova konjeni- ca. B.B. Skupinska telovadba v Krmelju KRMEL) - Koronarni klub Sev- nica je organiziral skupinsko telovadbo v Krmelju. Seveda vsak začetek potrebuje člo- veka, ki organizira vse po- trebno, to pa je naša Jožica Knez, prostovoljka pri kra- jevni organizaciji Rdečega krfža, aktivna članica v K(e- petalnici, razveseljuje nas s peko peciva ob raznih prilo- inostih, pri urejanju kraja... Pričele smo z vadbo pod stro- kovnim vodstvom in vsak te- den nas je bilo več. Nasa dru- ženja niso samo razgibavanje naših teles, temveč tudi kra- mljanje o naših težavah, ve- selju in radostih. Lepo nam je skupaj, saj narsikdaj "po- gruntamo", komu in kako bomo pomagale, da nam bo še lepše v naši KS. Z redno vadbo bomo priče- le spet v jeseni, toda skleni- le smo, da se bomo dobiva- le tudi v poletnih mesecih. Razgibale se bomo s hojo in vajami ob našem prele- pem ribniku in poskrbele, da bomo premagale stres in otožne dneve. Vabimo vse, moške in ženske, da se nam pridružijo. Z veseljem vas bomo sprejele v naše vrste. Berta Logar Pikapolonica za brežiške otroke BREŽICE - V Breiicah so te dni odprli že 23. poslovalnico trgovi- ne za najmlajse - Pikapolonica. Da bi polepiali dolge dneve tudi otrokom, ki se zdravijo v bolnišnici Brežice, so otroškemu oddel- ku prejšnji četrtek podarili najrazličnejše igrače in tako nada- Ijevali svojo akcijo pomoči okolju, saj so igrače že podarili tudi brežiškemu vrtcu in vrtcu v Veliki Dolini. Na fotografiji: poslo- vodkinja Irena Denžič ter sodelavki Damjana Suhodolčan in Sil- va Frece z igračami za otroke v brežiški bolnišnici. M.K.M. m POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Brežice, moje mesto - petič BREŽICE - Že tradicionalna prireditev Brežice, moje mesto, ki jo Občina Brezice nameni svojim prebivalcem ob za- ključku šolskega leta, je bila letos že peta po vrsti in je potekala od minulega petka do nedetje še s sodelovanjem bre- žiškega Zavoda za podjetništvo in turizem ter Zavoda Primat. Dogajanje je bilo postavljeno pred obdnsko zgradbo, program pa je bil pester in zanimiv, saj so se zvrstili nastopi številnih plesnih skupin, osnovnih šol, pihalnih orkestrov, pevskih zborov, društev, organizirana je bila predstavitev policije, slovenske vojske, resevalcev in Gasilske zveze Bre- žice, ob robu prizorišča pa je ves čas deloval tudi odprti studio Posavje.tv. Za zabavo različnih generacij so letos po- skrbele glasbene skupine, med njimi Anavrin, Da Phenomena, Turbo Angels, Natalija Verboten, Stereotipi, Dj Dark, Yuhubanda in ostali ter v pisano paleto zaokrožili okoli 250 nastopajočih. M.K.M. Mažoretke iz Loč V zadnjem času vse bolj popularni Stereotipi Za prikaz vojaške opreme je poskrbela Slovenska vojska. Največ zanimanja je bilo za avtograme Natalije Verboten._________________________________ Petkov večer so popestrili krški raperji. Še posebno navdušenje sta vzbudila Komi in Shwepo s skladbo Predstavljamo Posavje. Piesna skupina Cebetice Pri stojnici cvičkove princese Vesne Komatar Hura! Živimo ceneje kPonudba velja od 18. 6. do 2. 7. 2008 BREŽICE Cesta svobode 31, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 7.00 - 15.00 85,99 c, r......¦¦ ' ¦—'¦ ¦¦ 1,29^ Os8QQQ(JE(jfi? 4,59 %. 4,69 € Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 POSAVSKA PANORAMA m Na brežiškem internem kanalu KTV so gledalci lahko tokrat prvič občasno tudi v iivo spremljali dogajanje na prireditvi. Za TV prenos in snemanje prireditve za TV Krsko so tokrat poskrbeli Andrej Pinterič, Sven Mavsar, Marija Kalčič Mirtič, Vanja Božič in Maruša Mavsar. Na sliki: Vanja v pogovoru z Natalijo. Nnterni kanal j [m BrcžiccJ Takoj po otvoritvi prireditve je za gledalke in gledalce TV spregovoril brežiški župan Ivan Mol an (na fotografiji v pogovoru z Marušo). Vanja s Klemnom Goriškom iz Thai boxing kluba Brežice V sobotnem večeru so za dobro razpoioienje poskrbeli izkušeni glasbeniki iz skupine Juhubanda (na fotografiji v pogovoru z Vanjo na odru Mestnega atrija). Mladi člani plesne skupine Breakdancers V nedeljo zvečer je zbranim ob prazniku drzavnosti poleg breiiškega župana spregovoril minister mag. Andrej Vizjak (na fotografiji v sproscenem klepetu z voditeljico programa Moniko Gabrič).________________ Avtograme je delila tudi Marjetka iz skupine Turbo Angels__________________________________________ MESTNI ATRIJ Cesta prvih borcev 17, Brežice Kavama in galerija Atrij Kjer se dotikata zelena Vrbina in staro mestno jedro Brežic Dnevi splavarjenja na Savi nadaljevanje s 1. strani Tako je v soboto, 21. juni- ja, v centru Radeč poteka- la osrednja etnološka priredi- tev Od drevesa do knjige, ki je bila posvečena Trubarjeve- mu letu, evropskemu letu goz- dov in 100-letnici proizvodnje papirja za dokumente in ban- kovce v radeški papirnici, ki jo je pripravilo in zelo uspe- šno izvedlo Gledališko društvo Radeče. Dogodki so potekali na več pri- reditvenih prostorih. Eden iz- med najatraktivnejših so bili tudi letošnji skoki s starega, 17-metrskega železnega mo- stu v Savo, katerih pobudnik je predsednik TD Radeče Vito Znidar. Letos se jih je udele- žilo osem tekmovalcev iz Slo- venije, Srbije, Bosne in Italije. Ocenjevalna komisija v sesta- vi Martin Strel, znani sloven- ski plavalni maratonec, Dejan Perič, legenda slovenskega rokometa, in Janez Obšte- tar, mednarodni sodnik sko- kov v vodo, so za zmagovalca razglasili pogumnega sloven- skega skakalca Aleša Karnič- nika. Za pravi adrenalinski odmor med obema tekmoval- nima skokoma v mrzlo, a čisto Savo, je poskrbel mladi in dr- zni Rok Florjančič, svetovni prvak v vožnjah z vodnim sku- terjem. Zabavni del programa je vključeval glasbene nasto- pe, ki so v večernih urah pri- vabili lepo število obiskoval- cev; organizatorju pa je bilo letos naklonjeno tudi vreme za izvedbo različnih športnih iger na prostem, med kate- rimi so prvič uvedli Igre brez meja na Savi. Mnoge je pri- tegnil k ogledu prikaz nekda- njega načina življenja in dela splavarjev ter prebivalcev do- line Sopote; nekateri so se od- ločili za vožnjo s splavom, ki je po mirni reki Savi vozil vse tja do Zidanega Mosta in na- zaj do pristana v Radečah. Mnogi so opazovali tekmova- nje v majhnih, daljinsko vode- nih čolnih. Lepo je bilo tudi v soboto zvečer, ko je nebo nad Radečami osvetlil veličasten ognjemet; za prijeten nedelj- ski zaključek Dnevov splavar- jenja v Radečah je poskrbel sprevod »oldtajmerjev" in pa- rada pihalnih orkestrov. Mari- ja Imperl, direktorica KTRC-ja Radeče, je bila nad potekom prireditev navdušena, saj je vse lepo teklo, brez težav ali nepredvidenih poškodb, tako da reševalci niso imeli veliko dela. Smilja Radi, foto: Tanja Grabrijan Letovanje v Nerezinah še pod vprašajem NEREZINE - V Zvezi prijateljev mladine Krško (ZPM) še vedno pričakujejo pozitivno odločbo hrvaških oblasti, ki bi omogo- čila odprtje turističnega naselja Nerezine. „Mi pričakujemo odločbo v teh dneh, vendar slabo kaže," je poudaril pred- sednik ZPM Krško Branko Jane. Če ne bo odločbe, tradicio- nalnega letovanja za otroke v Nerezinah letos sploh ne bo. „V primeru, da bomo odločbo dobili, pa se bomo potrudili, da bi izpeljali vsaj del predvidenega programa letovanj," je še poudaril Jane. V ZPM se že soočajo z večjim številom od- povedi. V torek, 24. junija, je v Nerezinah zasedal tudi nad- zorni svet Počitniške skupnosti Krško, ki je obravnaval spor- no problematiko tega turističnega naselja na hrvaški obali. M.K. privoščite si sanjski dopust \AHmpolePni KrediP www.lon.si info@lon.si HRANILNICALONd.d., Kranj Poslovna enota Brežice Cesta prvih borcev 21, 8250 Brežice Tel.: 07 499 43 40 Odpiralni čas: 8.30 - 12.00 in 13.00 - 16.30 Varcevaty'e /m vse francae sPon'Pve »a LjufrezMiv Ose/ren Nač/n VARČEVANJA, KREDITI, RAČUNI, E-LON, PLAČILNI PROMET 17\ KULTURA Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Začetki umetniške grafike na Slovenskem KOSTANJEVICA NA KRKI - V Lamutovem likovnem salonu je od 20. junija do 3. avgusta na ogled razstava Prvi listi - Za- četki umetniške grafike na Slovenskem 1900-1920. Avtor razstave dr. Andrej Smrekar je razstavo pripravil ob lan- skem bienalu slovenske grafike v Narodni galeriji v Ljublja- Bojan Božič in dr. Andrej Smrekar na odprtju razstave ni, ki je liste odstopila v dvomesečno varstvo Galeriji Boži- dar Jakac, izšel pa je tudi katalog. Kot je ob otvoritvi povedal dr. Smrekar, je poudarek razsta- ve na začetkih umetniške grafike v Sloveniji. Grafika je sre- di 19. stoletja, pri nas pa v prvih dveh desetletjih 20. sto- letja, zaradi pojava fotografije izgubila svojo večstoletno aktualnost kot edini način razmnoževanja enakih podob. Smrekar je za razstavo zbral natančno 100 grafičnih listov in eno risbo enajstih avtorjev, začetnikov slovenske umetniške grafike: Mateja Stemena, Roze Klein Sternen, Saše Šantel, Hinka Smrekarja, Luigija Kasimirja, Tanne Hoernes, Hele- ne Vurnik Kottler, Jana Oeltjena, Else Kasimir Oeltjen, Bo- židarja Jakca in Toneta Kralja. Zaradi zadnjih dveh, katerih stalne zbirke hrani kostanjeviška galerija, pa tudi kostanje- viškega rojaka Jožeta Gorjupa, naslednika naštetih pionir- jev umetniške grafike, ima razstava za Kostanjevico še po- sebno težo, je poudaril direktor galerije Bojan Božič. P. Pavlovič Nova predstava kostanjeviških lutkarjev KOSTANJEVICA NA KRKI - Lutkovni oder Kostanjevica QQ je 12. junija v Lamutovem likovnem salonu premierno uprizo- ril, naslednja dva dneva pa še ponovil, lutkovno predstavo Neja in tiskarski škrat. Besedilo, dramatizacija in režija so delo Matica Skuška, scensko zasnovo je prispevala Vesna Hrovat, glasbeno kuliso pa Janžej Marine in Tadej Abram. Predstavo igrata Ursa Kuplenik, ki je tudi izdelala lutke, in Kaja Jordan. Zgodbica je izšla tudi v knjižni obliki, z ilu- stracijami pa jo je opremil Tomaž Kuplenik. To je že druga predstava kostanjeviškega lutkovnega odra, lani so namreč že uprizorili predstavo Zverjasec. Zaprešički biennale akvarelov 2007 BREŽICE - Posavski muzej Brežice je v galerijskih prosto- rih gostil otvoritev razstave slikarjev iz Zaprešiča, ki se je uvodoma pričela z lepim koncertnim programom prav tako meščanov iz Zaprešiča. Skladbe svetovnih in hrvaških skla- dateljev sta sijajno odpela sopranistka Ljerka Vladovič in baritonist Željko Grofelnik ob klavirski spremljavi Maria Čoporja (na fotografiji z direktorjem muzeja dr. Tomažem Teropšičem). Gostujoči slikarji delujejo pod streho Pučkog učilišta Zaprešic, kjer imajo redne delavnice, svoje umetni- ne pa razstavljajo v galeriji Razvid. Ko so po oceni duše de- lavnic akvarelov, hrvaškega likovnega kritika Stanka Špolja- rtea, razstave dozorevale, so te presegle meje Zaprešiča, ki se je zasluženo znašel na zemljevidis najpomembnejših akvarelnih centrov na Hrvaškem. Otvoritve se je udeležil namestnik župana Zaprešiča Ivica Blažič, slavnostni govornik pa je bil župan občine Brežice Ivan Molan. Izpostavil je, da so v zgodovinskih prostorih Po- savskega muzeja že mnogokrat uživali domači in tuji ume- tniki, prijateljstvo preko meja pa se zagotovo bogati preko umetnosti, ki plemeniti in pomirja; s takšnimi večeri posta- ja Slovenija vedno bolj prepoznavna turistična destinacija, s čimer se lahko mirno pohvalimo tako v občini kot v Slove- niji. Sicer pa je slikovit uvod v dogodka ponudil kustos Ivan Kastelte. NJ.S. Slovensko protestantsko društvo tudi v Posavju KRŠKO - Predstavniki iniciativnega odbora za ustanovitev podružnice Slovenskega protestantskega dru- štva Primož Trubar (SPD PT) so v torek, 17. junija, v Krškem phpravili ustanovni zbor svojih članov. Po- družnica društva namerava delovati povezovalno na območju celotnega Posavja, kar naj bi omogočalo članstvo posameznikov iz vseh posavskih občin. Ustanovitev podružnice, ka- tere se je udeležil tudj pred- sednik društva Viktor Žakelj, je vsebinsko vezana na kul- turni dogodek, ki bo t.i. Tru- barjevo leto zaznamoval tudi v Krškem. V posavskem inici- ativnem odboru zato menijo, da je ravno sedaj pravi čas za ustanovitev podružnice. Iniciativni odbor se je sicer prvič sestal marca letos v Val- vasorjevi knjižnici v Krškem, sodelovali pa so tudi sou- stvarjalci različnih družbenih dejavnosti v občini. Aprila pa so pripravili okvirni program delovanja za letošnje leto. V občini Krško, iz katere se je omenjenih sestankov udeleži- lo največ predstavnikov, na- meravajo v podružnici v večji meri aktivno sodelovati pred- vsem z Valvasorjevo knjižnico ter Javnim skladom za kultur- ne dejavnosti. Sodelovati na- meravajo pri pripravi prosla- ve ob dnevu reformacije, pri postavitvi kipa v obnovljenem parku na Vidmu v Krškem ok- tobra letos ter pri pripravi po- bude, da bi se park poimeno- val po Juriju Dalmatinu. Občina Krško že vrsto let skr- bi za obeležitev dneva refor- macije s posebno proslavo. Pri tem sodelujejo tudi čla- ni omenjenega društva, pred- vsem kot slavnostni govorniki. Društvo je doslej sodelova- lo pri slovesnih odkritjih do- prsnega kipa Adama Bohoriča pred šolo v Brestanici ter ki- pov Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina v mestnem parku v Krškem. Cilj podružnice je sicer pove- zovanje vseh posavskih občin, Ustanovni člani posavske podružnice SPD Ob 500-letnici rojstva Pri- moža Trubarja in v po- častitev Bohoričeve ter Dalmatinove dediščine je bila pred ustanovnim zborom podružnice Slo- venskega protestantske- ga društva Primož Trubar v Dvorani v parku Krško tudi monodrama dr. Ma- tjaža Kmecla z naslo- vom Trubar pred sloven- sko procesijo. Izvedel jo je dramski igralec Anatol Štern. še posebej pa sodelovanje krajevnih skupnosti Krško, Brestanica, Leskovec pri Kr- škem, Sevnica in Loka pri Zi- danem Mostu. Slovensko pro- testantsko društvo ima svoje podružnice tudi na ostalih ob- močjih z bogato protestant- sko dediščino, in sicer v Ra- šici, Mariboru ter v Murski Soboti. M. Kenn Ponosni na svoj visoki jubilej SENOVO - V petek, 13., in v soboto, 14. junija, so na Senovem s pestrim programom in sodelovanjem številnih gostov obeležili 80-letnico delovanja Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo. Da bi si praznovanje 80-letni- ce Pihalnega orkestra Senovo čim bolje zapomnile vse ge- neraeije in bi vsak v teh dveh prazničnih dneh našel nekaj zase, se je zabava na igrišču v Dovškem začela že v petek z rock koncertom. Hladno in deževno vreme je mlade pre- gnalo pod šotor, kjer so jih ogrele domače glasbene sku- pine SCT, Wild strings, Splash the toilet ter Uranium Pills. V soboto pa so prizorišče prevzeli ritmi in note šestih pihalnih orkestrov, saj so se na mednarodnem srečanju pihalnih orkestrov predstavi- li KD Godba Sevnica, Pihalni orkester Kapele, KD Gasilski pihalni orkester Loče, Pihal- ni orkester Videm Krško, če- ški glasbeniki Dechova hud- ba, domači Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo, za po- sebno popestritev pa so po- skrbele članice in člani figu- rativne tolkalske zasedbe Na muč. Predsednik senovškega orke- stra Jože Šoln je za naš časo- pis povedal, da so v orkestru na svoj jubilej zelo ponosni in da si želijo še tako dobre- ga sodelovanja z lokalnim okoljem, glede prihodnosti pa je dodal: »V bližnji priho- dnosti se želimo udeležiti še kakega tekmovanja, v svo- je vrste pa vabimo vse mla- de ljubitelje glasbe.« Stefan Sokolovič, najstarejši član Pihalnega orkestra, je po- tožil zaradi vremena, saj je tudi v soboto lilo kot iz ska- fa, opisal nam je svoje izku- šnje in v smehu zatrdil: »Če bi živel še 100 let, bi bil spet glasbenik!« Za poskočno na- daljevanje druženja glas- benikov, domačinov in obi- skovalcev, ki je trajalo do Joze Šoln Štefan Sokolovič_________ zgodnjih jutranjih ur, pa je poskrbel ansambel Brodniki s prijatelji. M. Mavsar Godba Sevnica nadaljuje z uspehi SEVNICA, LAŠKO - Godba Sevnica je na nedavnem 28. tekmovanju slovenskih godb prejela zlato plaketo, kar samo dokazuje, da je god- ba tako na strokovnem kot organizacijskem področju v stalnem porastu. Te zlate plakete so še posebej vese- li, ker so jo prejeli v jubilej- nem letu, ko v občini Sevni- ca obeležujejo 100-letnico delovanja na področju god- beništva. Vsekakor so vse misli že usmer- jene tudi na praznovanje 100- letnice godbeništva, ki se bo odvijalo 13. in 14. septem- bra na mednarodnem festiva- lu pihalnih orkestrov v Sevnici. V sobotnem večernem spore- du bo v športnem domu slav- nostni koncert z glasbenimi gosti. Slavnostni koncert bo s svojo prisotnostjo in nagovo- rom, obeležil tudi predsednik driave dr. Danilo Turk s so- progo. Za nedeljo pa je pred- Godba Sevnica na tekmovanju slovenskih godb v Laškem viden pravi spektakel, saj je preko 30 pihalnih orkestrov iz udeležbo na festivalu potrdilo Slovenije in tujine. A.Š. Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE 15 Kmetijstvo v občini Bf ežice Kmetijstvo predstavlja v občini Brežice eno najpomembnejših gospodarskih panog, hkrati pa je kmetij- stvo glavni dejavnik pri ohranjanju urejene podeželske krajine. Zaradi multifunkcionalnosti kmetijstva se Občina vključuje v vse projekte, ki bi lahko kmetijstvu pomagali pri njegovem ohranjanju in razvoju. Pomembnost vode - namakanje v kmetijstvu V preteklem letu je Občina Brežice pristopila k izdela- vi strokovnih podlag za na- makanje, ki bodo osnova pri izdelavi prostorskih aktov. Zavedamo se, da bo voda v bodoče izjemnega pomena za razvoj in kmetijstvo je na tern segmentu tudi najbolj ranljivo. Vsako leto se sre- čujemo z vremenskimi ek- stremi in ravno suše so vse pogostejše. Dobro pripra- vljene strokovne podlage dajejo upanje, da bo v bo- doče možno graditi nama- kalne sisteme tarn, kjer jih do sedaj ni bilo možno. Pot do realizacije je dolga, ven- dar prvi koraki so narejeni. Ravno tako je občina poda- la smemice pri izgradnji hi- droelektrarne Brežice glede črpanja vode iz akumula- cije za namakanje. Tu smo postavili zahtevo, da se pri izgradnji zgradi stacionar- no črpališče in več premič- nih črpališč vzdolž akumu- lacijskega jezera tako z ene kot iz druge strani. Lahko rečemo, da je to eden naj- bolj zanesljivih vodnih virov za namakanje. Celotna koli- čina vode, ki bila namenje- na za namakanje na spodnji Savi, se ocenjuje na 4m3/s, kar pomeni, da bi za občino Brežice bilo lahko namenje- no okoli 1m3/s. To pa je veli- ka količina, ki bi omogočila tudi razvoj zelo intenzivnih panog kot je pridelava zele- njave. Pri vseh velikih projektih, (Feniks, Letališče Cerklje, Izgradnja HE Brežice in Mo- krice), ki se ali se bodo izva- jali v občini Brežice, aktivno sodelujemo s predstavni- ki kmetij, ki bodo žal izgu- bila obdelovalna zemljišča. Poskušamo najti najbolj op- timalne rešitve in pomaga- ti prizadetim pri postavlja- nju in uveljavljanju njihovih zahtev in vzpostavitev pogo- jev življenja v novih razme- rah. Razvoj podeželja Občina Brežice se je vklju- čila v skupino LAS Posavje z namenom, da se v sklopu IV. osi razvoja podeželja prido- bi v regijo Posavje čim več sredstev iz EU. Podpiramo predvsem projekte regio- nalnega značaja, od katerih bo imel koristi čim širši krog prebivalcev. To je tudi pri- ložnost za nevladne organi- zacije, kot so najrazličnejša društva in združenja na po- deželju, da poskušajo reali- zirati svoje projekte. Občina se prijavlja tudi na razpise za obnovo in razvoj vasi. Tu predvsem mislimo na obnovo večnamenskih domov po KS, ki so nekakšno jedro druženja ljudi na po- deželju ob najrazličnejših prireditvah in druženjih. Razpisi Občine Brežice V skladu z dovoljenimi dr- žavnimi pomočmi Občina preko javnih razpisov do- deljuje sredstva za naložbe v primamo kmetijsko pro- izvodnjo, ki so namenjena za izgradnjo hlevov s pri- padajočimi objekti, nakup traktorjev 4x4, nakup pri- klopne kmetijske mehaniza- cije ter še nekaterih drugih stvari, ki so podrobneje na- vedene v pravilniku. S tern ukrepom se želi doseči, da pride do posodobitev kmetij in s tern do večje storilnosti in konkurenčnosti. Naslednji ukrep, ki ga izva- ja Občina, je subvendoni- icüjL -avarovalnih premij. Ta ukrep se izvaja že drugo leto in se bo tudi v bodoče. V skladu z veljavno zakono- dajo se ne bodo več dodelje- vale državne pomoči za pri- mer naravnih nesreč, ki se dajo zavarovati. To pa so vse naravne nesreče razen suše, ki se trenutno še ne da zava- rovati. Dovoljeno pa je sub- vencioniranje zavarovalnih premij do 50 %. Od tega dr- žava prispeva 40 % ob skle- nitvi zavarovanja, občina pa lahko prispeva do 10 %. Ob- čina Brežice je v lanskem in bo tudi v letošnjem letu pri- spevala zgornjo najvišjo mo- žno dovoljeno pomoč. Raz- pis je še v teku in bo trajal do 1.9.2008. Upravičenci se morajo javiti na javni raz- pis. Poleg obrazca, ki ga do- bijo na spletni strani Občine Brežice in na sedežu Občine, morajo priložiti še obrazec A Iz subvencfjske vloge, kopfjo zavarovalne police in račun, pri nekaterih zavarovalnicah pa je to samo zavarovalna polica. V drugem letu pa se bo pristopilo tudi k subven- cioniranju zavarovalnih pre- mij za živali. Tretji ukrep je t.i. tehnična pomoč, ki je namenjena za sofinancira- nje izobraževanj, strokovnih ekskurzij in forumov, pred- stavitvam na sejmih, izdaj strokovnih publikacij in po- stavitev spletišč. Čedalje bolj prihaja v ospredje temeljno poslan- stvo kmetijstva, to je pri- delava hrane, ki se zaradi globalnih sprememb na sve- tovnem trgu vedno bolj dra- ži. Zaradi navedenega se v občini Brežice zavedamo po- mena kmetijstva in mu bomo tudi v bodoče namenjali vso pozornost v skladu z veljav- no zakonodajo in finančnimi zmožnostmf. Obflna Breilc« Cesta prvlh borcev 18 8250 Breiice Spoštovani! Vljudno vas vabimo, da se udeležite javne predstavitve investicijskih projektov v občini Brežice, ki bo potekala v ponedeljek, 30. junija 2008, ob 19. url v dvorani Savice Zorko v Knjižnlci Brežice. Predstavili vam bomo projekte, ki jih izvaja Občina Brežice: I I - na podroqu okoljske, prometne in ostale gospodarske infrastrukture: j Čistilna naprava in kanalizacijski sistem Brežice, Čistilna naprava in sekundarno omrežje Globoko, Sekundarna kanalizacija Dobova, Ureditev starega mestnega jedra, Komunalna ureditev Industrijsko poslovne cone Brezina, ! - na področju družbenih dejavnosti: : Obnova Osnovne Sole Brežice, Večnamenska dvorana Brežice, i Celovita obnova gradu Brežice, : - nacionalne projekte na območju občine Brežice: I Gospodarsko središče Feniks, Hidroelektrarne na spodnji Savi. I Gost javne predstavitve bo mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo v Vladi Republike Slovenije. Ivan Molan, župan () B Č I N A BREŽICE Za lepše okolje www.projekti-brezice.eo Projekt izgradnje sekundarne kanalizacije Dobova Izgradnja sekundarne kanalizacije Dobova je smiselno na- daljevanje projekta čistilna naprava Brežice in bo na ob- močju KS Dobova ter naselij Mostec, Dobova, Mihalovec, Veliki Obrež in Gabrje zmanjšala emisije v vode iz komu- nalnih virov onesnaženja in posledično negativne vplive na okolje, ščitila bo vodne vire in sanirala vire onesnaže- nja v naseljih ter izboljšala kvaliteto bivanja prebivalcev v teh krajih. Projekt zajema izgradnjo sekundarnega ka- nalizacijskega omrežja v dolžini 9 km, načrtovanih je pri- bližno 350 kanalizacijskih priključkov. Na javni razpis za izvedbo del sta se javila dva ponudnika. Sle- dil je postopek izbire ponudnika, na podlagi meril, določenih z razpisno dokumentacijo, je bil izbran ponudnik podjetje CGP, ki je doseglo najvišje število točk. Sledi podpis pogodbe z iz- branim izvajalcem del, trenutno pa je v teku javno narocilo za izbor strokovnega nadzora nad izgradnjo kanalizacije. Projekt Izgradnja sekundarne kanalizacije Dobova bo predvi- doma zaključen najkasneje do konca leta 2009. Investicija je vredna 1.795.792 evrov, od tega bo Občina Brežice zagotovila 15 % vrednosti, ostala sredstva v višini 85 % so pridobljena iz virov Evropskega sklada za regionalni razvoj. Komunalna ureditev IPC Brezina Primerna zemljišča za gospodarsko dejavnost so eden glavnih razvojnih momentov vsake občine, zato je Obdna Brežice pri- čela projekt komunalnega opremljanja industrijsko poslovne cone Brezina. V projektu je predvidena izgradnja naslednje infrastrukture vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter električnega in cestnega omrežja ter omrežja zvez. Občina Brežice je v postopku javnega naročila med prispelimi pets mi ponudnfkf fzbrala izvajalca na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji. Podpisana je pogodba z izbranim iz- vajalcem, podjetjem CPM, d.d.. Dela v IPC Brezina naj bi se začela z mesecem juli- jem, predviden rok dokon- čanja del pa je do konca leta 2008. Vrednost inve- sticije komunalne ureditve IPC Brezina je 1.677.320 evrov, Občina Brežice za- gotavlja 43,3 % zneska in- vesticije, sredstva v višini 56,7 % celotnega zneska je Občina pridobila iz razpisa Regionalnih razvojnih pro- gramov. OBČINA Brežice S koncertom sklenili šolsko leto BREŽICE Glasbena sola Brežice je ob izteku šolskega leta v viteški dvorani Posavskega muzeja pripravila zaključni kon- cert solistov in ansamblov. Predstavili so se najboljši učenci iz posameznih oddelkov, ravnatelj prof. Dragutin Križanič Del nagrajenih učencev (foto: Danica Roiman)_________ pa je ob tern seznanil, da so priprave stekle kljub nekaterim kadrovskim težavam v profesorskem ansamblu, saj le-te ne izbirajo niti let niti časa, ter še: "Čas je neustavljiv, za tre- nutek se bo ustavil ob koncertu, ko vam bomo pokazali re- zultate našega dela in rezultate dela naših učencev. Ta od- nos do našega skupnega dela pokažejo vaša številčno lepa spremljanja tako čez leto, kot tudi ob koncu šolskega leta na zaključnem koncertu. In hvala za vašo podporo!- Sicer pa je program pričel harmonikarski orkester z dirigentom prof. Danielom Ivšo, sklenil godalni orkester s solistko Evo Marijo Stopar na klavirju in dirigentom prof. Vladimirjem Z. Sve- rakom, med njima pa so se v dvaindvajsetih točkah pred- stavili še drugi mladi virtuozi. Najboljši med njimi so preje- li nagrade oziroma priznanja. N.J.S. 16I I IZ NASIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Župan v Luksemburgu Župan občine Krško Franc Bogovič, podpredsednik Združe- nja evropskih občin z jedrskim objektom (Group of euro- pean municipalities with nuclear facilities), se je v prvi po- lovici prejsnjega tedna mudil v Luksemburgu na delovnem srečanju z ostalimi člani združenja ter predstavniki Direk- torata za transport in energetiko. Seznanili so se z aktualni- mi zadevami v delovanju in prisluhnili nekaterim primerom dobrih praks. Župan občine Krško je tokrat prikazal sobiva- nje z delujodm nuklearnim objektom, ob katerem se ume- šča odlagališce za nizke in srednje radioaktivne odpadke. Poudaril je, da sobivanje temelji na dosedanjem varnem obra- tovanju, na temelju aktivne politike iskanja rešitev za radio- aktivne odpadke in koristih, ki jih lokalni skupnosti in prebi- valcem prinaša jedrski objekt ter okolje ob njem. Izpostavil je model lokalnega partnerstva, njegovo pomembno vlogo v pro- cesu umeščanja NSRAO in predstavil protokole, ki jih je Obči- na Krško z Vlado RS izposlovala v primeru umestitve odlagali- šča. Ob tem so bili udeleženci srečanja pozitivno presenečeni nad vlogo Občine v poteku sprejemanja državnega prostorske- ga načrta; nad dialogom, ki ga je uspela vzpostaviti z Vlado RS. Naš primer so kot enega najboljših označili tudi zaradi uspe- šnega vključevanja prebivalcev v odločevalske procese. Župan se je v svoji predstavitvi dotaknil tudi nedavnega, v evropski javnosti zelo odmevnega nenavadnega dogodka v Nu- klearni elektrarni. Pojasnil je, zakaj je do njega prišlo in po- novno poudaril, da ni imel vplivov na okolje, da je bila situaci- ja v objektu profesionalno obvladana takoj, ko se je zgodila. Med primeri dobrih praks je bila predstavljena še nuklearna v zapiranju v mestu Obrigheim in mestu Biblis, kjer se nahajata dva reaktorja z močjo 1200 in 1300 MW in ju nameravajo za- preti v letih 2009 in v letu 2010, ker se je tako leta 1998 od- ločila nemška koalicija zeleno- rdečih. Kljub povsem spreme- njenim razmeram na področju energetike in kljub očitnemu pomanjkanju električne energije in velike odvisnosti Nemčije od plina iz Rusije nemška politika še ni zmogla popraviti nera- zumljive odločitve izpred desetletja. Kot primer umeščanja odlagališča za visoko radioaktivne od- padke je bil predstavtjen švedski primer Oskarshamn. Ume- ščanje tega objekta se je pričelo leta 1991. Gre za globoka podzemna skladišča v granitu in po 18-letnih raziskavah in ugo- tavljanju družbene sprejemljivosti, ki je danes v Oskarshamnu kar 82 %, naj bi v prihodnjem letu izbrali eno od dveh možnih lokacij. Izgradnja odlagališča se bo pričela leta 2012 in konča- laleta2018. Delovno srečanje je potekalo v okviru zaveze, ki jo je združe- nje GMF decembra 2006 v obliki dvoletne pogodbe sklenilo z Direktoratom evropske komisije za transport in energijo. Gre za projekt »Izgradnje pristojnosti lokalnih skupnosti in javnega informiranja v evropskih območjih z jedrskimi objekti.« Nje- gov osnovni namen je, da se ugotovijo in izmenjajo izkušnje oziroma dobre prakse različnih okolij širom po Evropi. Pouda- rek je predvsem na informiranju, vključevanju čim širšega kro- ga Ijudi v procese vključevanja procese odločanja. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo Alenka Černelič Krošelj, višja svetovalka za kulturo na Ob- čini Krško, je konec maja z dvema prispevkoma sodelovala na strokovnem posvetu v soorganizaciji Hrvaškega etnolo- škega društva in Slovenskega etnološkega društva v Varaž- dinu na Hrvaškem. Prvi dan je poteka- la okrogla miza z na- slovom »Možnosti za prijavo mednarodnih projektov«, ki je bila sestavljena iz dveh vse- binskih delov; najprej so uspešne prakse sode- lovanja predstavili izva- jalci in sodelujoči v pro- jektih. Černelič Krošljeva je v okviru prispevka „Obči- _____________________________ na Krško in Posavje - območje ob meji: prednost ali ovira?" predstavila potencialne projekte čezmejnega sodelovanja, ki imajo temelje v povezanosti dediščine obmejnega območja: arheološki območji Libna (SLO) in Budinjak (HR), življenje in dediščina Janeza Vajkarda Valvasorja (Krško in Zagreb), roko- delstvo - prenašanje vzorcev, predvsem v tekstilu, življenje Gorjancev in Žumberka idr. Naslednji dan so udeleženci predstavljali projekte v okviru teme: »Kulturna regija Evropa - kulturni regionalizmi«. Refe- rat Alenke Černelič Krošelj z naslovom „Sodelovanje etnolo- ginje/višje svetovalke za kulturo v projektih razvoja turizma in načini vključevanja dediščine v te projekte" je bil kratek vpogled v obširne in zanimive projekte Občine (npr. celostna obnova gradu Rajhenburg). Številna vprašanja udeležencev in podobne izkušnje so usmerjale razpravo po prispevku, še bolj pa v neformalnih pogovorih. Hrvaške kolege je še posebej za- nimala lokalna strategija na področju kulture in sodelovanje med inštitucijami (npr. pokrajinski muzej - občina). Alenka Černelič Krošelj predstavlja svoj referat (vir: Hrvaško etnološko drustvo) Potek gradnje kanalizacijskega sistema Krško Medtem ko so na Drnovem arheologi pretekli teden začeli z nadaljevanjem arheoloških izkopavanj na trasi gradnje kanalizacijskega sistema Krško, slednja nemoteno poteka na preostalih območjih. Kanalizacija se trenutno gradi od stadiona Matije Gubca do Zatona, na trasi kanala S1, ki bo odvajal odpadne vode sta- rega mestnega jedra. Skozi industrijsko cono Žadovinek poteka gradnja kanala S5, ki bo odpadne vode iz vasi Bre- ge, Mrtvice, Vihre, Drnovo in Zadovinek odvajal na čistil- no napravo v Vipapu. V Vrbi- ni pa potekajo dela na kanalu S2, po katerem se bodo od- vajale odpadne vode poslov- ne cone Vrbina in naselij Spo- dnji Stari Grad, Stari Grad, Dolenja vas in Pesje. Dela v tem času potekajo tudi na območju pri podjetju Vipap ob Vrbinski obvoznici, kjer iz- vajalec Primorje d.d. na ka- Kanal S1 V izgradnji______ nalu S2 gradi zadrževalni ba- zen ZB-5. Njegova osnovna naloga bo zadrževanje prve- ga najbolj onesnaženega vala mešane padavinske in komu- nalne odpadne vode z dela levega brega Krškega. Do konca avgusta 2008 bo zgrajen še preostali del pri- marnega kanalizacijskega sis- tema v smeri vasi Brege, Mr- tvice, Vihre. Kot omenjeno, sledijo še dela na Drnovem, ki se bodo nadaljevala po končanih arheoloških izkopa- vanjih, predvidoma v začet- ku julija. Na izvedbo čakata še kanala S3 in S13 - prvi bo odvajal odpadne vode z ob- močja Stare vasi, drugi pa z dela naselja Narpelj. Gradnja obeh bo potekala v poletnih mesecih. S tem bo 5 milijo- nov evrov vredna investicija, ki je v 42-odstotno sofinan- cirana s sredstvi evropskega kohezijskega sklada, zaklju- čena in sistem odvajanja od- padnih voda vzpostavljen. Kot poudarja vodja oddelka za gospodarsko infrastruktu- ro Občine Krško Rafael Ju- rečič, izgradnja kanalizacij- skega sistema daje pogoje za nadgradnjo primarne iz- gradnje kanalizacije oz. za celovito ureditev naselij, v katerih investicija pote- ka, omogočila pa bo tudi či- ščenje komunalnih odpadnih voda v čistilni napravi tovar- ne Vipap Krško. Župan sprejel učence z odličnim uspehom Župan občine Krško Franc Bogovič je 18. junija v Dvorani v parku sprejel učence, ki so vsa leta šolanja izdelali z odličnim uspehom. Sprejema se je udeležilo 64 odličnjakov iz sedmih osnovnih šol v občini Krško. V prilogi imena odličnjakinj in odličnjakov. Župan je odličnjakom in odlič- njakinjam čestital za dose- danji uspeh in jim zaželel uspešno nadaljevanje izobra- ževanja ter veliko uspeha na nadaljnji poti. Kot je dejal, Občina Krško veliko pozorno- sti posveča razvoju človeških virov, v katerih obstaja osnov- ni potencial za gospodarski in siceršnji razvoj regije Posav- je. Poleg modela štipendijske fundacije je občina Krško kon- kretne korake na področju iz- obraževanja naredila tudi z zagotovitvijo pogojev za de- vetletko, z izgradnjo srednje-. šolskega centra in leta 2001 stopila tudi na pot ustanovitve visokošolskih institucij. V tem času se na Fakulteti za logisti- ko izobražuje že 330 študen- tov, jeseni pa se jim bo pri- družila tudi prva generacija študentov Fakultete za ener- getiko. Obe fakulteti je Občina ustanovila skupaj z Univerzo v Mariboru, torej v sodelovanju z institucijo s tradicijo, ki ima v ozadju kadrovske potenciale in ostale pogoje, ki jih visoko- šolsko izobraževanje zahteva, je še poudaril župan. Ob koncu srečanja je uspe- šnim učencem poklonil še le- ksikon, ki pričuje o idejah, ki so oblikovale svet. Čestital jim je za prehojeno pot in jim za- želel, da bi sledili takšnim ci- Ijem, na osnovi katerih bodo zmogli uspešno skrbeti za svo- jo usodo pa tudi za razvoj in sooblikovanje okolja v prosto- ru kjer živijo. Učenci, ki so bili odlični ves čas osnovnega šolanja so: OSNOVNA SOU XIV. DIVIZIJE SENOVO Gačnik Katarina, Kadivnik Ka- tarina, Kodrič Petra, Kolar Anja, Mahne Nastasvja, Mirt Manja, Sušac Rocco, Skoberne Andraž, Urh Filip, Zidar Moj- ca, Zobec Samantha OSNOVNA SOLA RAKA Cemič Katja, Metelko Lea, No- vak Doroteja, Resnik Anja OSNOVNA SOU KOPRIVNICA Novak Sergeja OSNOVNA SOU JURIJA DAL- MATINA KRŠKO Bedenk Barbara, Bevc Kata- rina, Bevc Patricia, Drakulič Matic, Čepin Tadeja, Jazbec Anja, Jukič David, Kelhar Sa- nja, Kerin Ana, Kerin Denis, Klavžar Ana, Koprivnik Žan, Kostanjšek Barbara, Kranjc Luka, Oštir Žiga, Pečnik Daša, Romih Matic, Sikošek Mojca, Škribar Anja, Verstovšek Tim, Zidarn Rok, Žarn Matic, Živč Tatjana OSNOVNA ŠOU LESKOVEC PRI KRŠKEM Hodulak Antea, Jane Gregor, Koneski Domen, Kovač Kaja Nanel, Lajkovič Tanja, Masnik Klara, Menič Boris, Pungerčič Anže, Spirič Sanja, Starc An- draž, Škrabec Viviana, Udo- vičič Kristina, Urbanč Karin, Volčanjk Nina, VolkMateja, Zu- pančič Karmen, Žibert Estera OSNOVNA ŠOU PODBOČJE Lamovšek Maja, Urbanč Maja, Šutar Katarina OSNOVNA ŠOU ADAMA BO- HORIČA BRESTANICA Bekrič Aldina, Dular Tadej, Prosenik Primož, Resnik Nina, Sluga Erika Skupinska fotografija odličnjakov z županom Opozorilo v zvezi z javno dražbo nepremičnine v funkciji javnega dobra Videm- celuloza, papir in papirni izdelki Krško d.o.o. - v stečaju V nekaterih sredstvih javnega obveščanja je bilo objavljeno ob- vestilo o javni dražbi zemljišč družbe Videm v stečaju, ki naj bi potekala 27. junija 2008 na Okrožnem sodišču v Krškem. Na se- znamu prodaje so po sklepu stečajnega senata objavljena tudi zemljišča, ki so kategorizirana kot občinske ceste, gre za pare, št. 399/2, parc.št. 399/11, parc.št. 399/12, parc.št. 400/2 in parc.št. 455/11, vse katastrska občina Stara vas. Zaradi tega vse potencialne dražitelje opozarjamo, da predme- tne nepremičnine v naravi predstavljajo obstoječe objekte go- spodarske javne infrastrukture oziroma grajeno javno dobro v skladu z določili Zakona o javnih cestah in odlokom o občinskih cestah. Občina Krško bo zato v primeru nakupa zgoraj navede- nih nepremičnin uporabila vsa pravna sredstva za pridobitev la- stninske pravice. Franc Bogovič, župan Občina Krško objavlja Javni razpis za sofinanciranje obnove mestnega jedra Krško za leto 2008. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektne do- kumentaeije za funkcionalno obnovo stavb v mestnem jedru Krško in sofinanciranje izvedbe obnov zunanjih de- lov stavb s ciljem funkcionalne izrabe in izgleda. O vseh podrobnostih razpisa si lahko preberete na spletni stra- ni www.krsko.si, kjer je objavljena "* — —-------- razpisna dokumentaeija, katero lah- ko v času uradnih ur prevzamete tudi na oddelku gospodarske dejavnosti. Dodatn'e informaeije v zvezi z javnim razpisom posreduje Miloš Kukovičič, tel. 07/49 81 309, e-mail: milos.ku- kovicic@krsko.si. obeina krsko Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - SEVN1CA D Ureditve državnih cest in vodotokov Podžupan Srečko Ocvirk se je sestal s predstavniki Direkcije RS za ceste, Di- rektorata za promet in Slovenskih železnic. Pogovarjali so se o aktivnostih in razdelitvi nalog pri pripravi občinskega prostorskega načrta za most na Logu in odpravi nivojskih križanj na cesti R3. Pripravljen je tudi predlog sklepa o soglasju k pobudi Občine Sevnica za načrtova- nje ureditev lokalnega pome- na, ki jo mora sprejeti Vlada RS. Na osnovi tega bo Obči- na Sevnica pričela z uvedbo postopka za izdelavo prostor- skega načrta za prestavitev ceste R3 na Gobovcih z iz- gradnjo nadvoza in umestitev mostu na Logu v prostor. V polnem teku je izvedba gradbenih del za akumulacij- ski bazen HE Bianca in cestni infrastrukturi. Predvideno je, da bodo dela rekonstrukci- je cest tako na levem kakor na desnem bregu reke Save zaključena v septembru. In- tenzivno potekajo tudi dela na Florjanskem in Drožanj- skem potoku. Pred zaključ- kom je izvedba del na Flor- janskem potoku do glavne ceste. Zaradi neugodnih vre- menskih razmer in s tern ote- ženim izvajanjem pa bodo dela na Drožanjskem poto- ku do glavne ceste predvido- ma trajala še v juliju. Sledila bo izvedba gorvodnega dela. Zaradi zagotavljanja kvalite- tnega obvoza v času celovite rekonstrukcije obeh ulic se ureja cesta čez naselje Grič. Z namenom sledenja izgra- djije kanalizacijskega siste- rfra SeVnicä s cis'titho" napravo Del območja OPPN (foto: arhiv občine) Urejanje izliva Florjanskega potoka (foto: arhiv občine) izgradnji HE Bianca ter za- radi reševanja nekaterih od- prtih zadev pa se je župan Kristijan Jane sestal s pred- stavniki izvajalca in nadzora. Predvsem je pomembno za- poredje izvajanja del v Flor- janski in Drožanjski ulici ter tistih delov kanalizacijske- ga sistema, ki so pod vplivom stalne zajezitve akumulacij- skegä bazeria HE Bianca. Sprejem najboljših učencev Skupinska fotografija (foto: Foto Asja) Zadnji teden pouka deveto- šolcev je že vrsto let tudi te- den, v katerem župan sprej- me najuspešnejše učenke in učence naših osnovnih šol. Letos so bili na sprejem po- vabljeni tisti učenci in učen- ke, ki so vsa leta šolanj a za- ključili z odličnim učnim uspehom. V Glasbeni soli Sevnica pa sta bila kriterija izbora doseženi uspehi učen- cev na glasbenih tekmova- njih ter nadaljevanje šolanja na srednji soli glasbene sme- ri. Vseh dobitnikov pohval je v letošnjem letu 37, in si- cer en učenec iz OŠ Ane Gale Sevnica, dva učenca iz OŠ Mi- lana Majcna Šentjanž, trije učenci iz Glasbene sole Sev- nica, OS Bianca, OS Krmelj in OŠ Tržišče, sedem učencev iz OŠ Boštanj ter šestnajst učencev iz OS Sava Kladnika Sevnica. Podelitev pohval je potekala na gradu Sevnica, kulturni program pa je pri- pravila Glasbena sola Sevni- ca. Po podelitvi so si učenci ogledali razstavo Kamni go- vorijo, nato pa je sledila še pogostitev in kratko druže- nje. Ob tej priložnosti je bila učencu Domnu Krncu iz OS Bianca podeljena posebna li- stina za osvojeno prvo me- sto na drzavnem tekmovanju "Kaj veš o prometu?«-. Kaj veš o prometu? Občina Sevnica je v sodelovanju z Svetom za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu organizirala nagra- dni izlet za vse sodelujoče v osnovnošolskem kole- sarskem tekmovanju "Kaj veš o prometu" v Ljubljano na karting stezo, kjer so se udeleženci pomerili v hi- tri in varni vožnji s kart vozili. Tekmovalnega duha je bilo čutiti pri vseh osnovnošolcih in spremljevalcih. Razvrstitev po štiri tekmovalce v eno skupino, mali električni avtomobili z močnimi pospeški, velike hi- trosti in spretna vožnja po stezi obdani z gumami so ponazarjali zadovoljstvo in veselje na obrazih. Na povratku domov so se poslovili do naslednjega tek- movanju "Kaj ves* o prometu" v letu 2009. Udeleženci pred startom (foto: arhiv občine) Projekt 3. razvojna os Komisija za spremljanje driavnega projekta 3. razvojna os pri Občinskemu svetu Občine Sevnica se je na seji seznanila s pro- jektom študije variant, predlogom najustreznejše variante za gradnjo državne ceste med avtocestama A1 in A2, ki je bila žu- panu in javnosti predstavljena prejšnji teden na sevniškem gra- Predlog trase (/ ; arhiv občine) du. Seje se je udeležil tudi župan Kristijan Jane. Prisotni so ocenili, da predstavljena varianta ni najboljša rešitev za na- daljnji razvoj občine in mesta Sevnica, zato predlagajo, da se načrtovana cesta pri Sevnici usmeri proti Mirnski dolini in se na avtocesto A2 naveže na priključku Ponikve pri Trebnjem, ali da se potrdi celoten potek predlagane variante iz študije, če se obravnava istočasno s krakom, ki se iz območja Sevnice usmer- ja v Mirnsko dolino ter se naveže na priključek Ponikve. S pri- pombami bo Občina Sevnica obvestila driavne organe. Svet partnerjev Zavoda RS za zaposlovanje V Brežicah so se sestali člani Sveta partnerjev Zavoda RS za za- poslovanje. Za mandatno obdobje od 2008 2012 so v svet ime- novani predstavniki občin Brežice, Krško, Sevnica in Kostanje- vica na Krki, predstavniki Regionalne razvojne agencije, Zveze svobodnih sindikatov in Območne gospodarske zbornice Posavje. Predseduje mi direktor Zavoda RS za zaposlovanje Anton Koren. Člani so se seznanili z aktualnimi dogajanji trga dela v Posavju, kjer se še naprej beleži porast delovno aktivnega prebivalstva in upadanje brezposelnosti. Ta v občini Sevnica v začetku leta 2008 znaša 6,6 %. Beleži se tudi močan porast izdaje delovnih dovo- Ijenj za zaposlovanje tujcev. V začetku septembra se bo začel uporabljati nov Zakon o štipendiranju, ki prinaša novosti v siste- mu pridobivanja kadrovskih, driavnih in Zoisovih štipendij. Certifikata kakovosti Sava avtad.o.o. Podjetje Sava avto d.o.o. si nenehno prizadeva za izboljše- vanje kakovosti svojih storitev kakor tudi za skrb za varstvo okolja, ki je ena izmed njihovih osnovnih odgovornosti. Te ci- Ije podjetje dosega s številnimi preventive' :krepi in re- Poslovni prostori podjetja (foto: arhiv občine)________ dnim izobraževanjem zaposlenih. Pomemben korak v poslo- vanju in hkrati veliko priznanje podjetju je pridobitev dveh certifikatov, in sicer certifikata kakovosti ISO 9001 ter 14001 za odgovorno ravnanje z okoljem. Na priložnostni prireditvi na sevniškem gradu je podjetje poleg obeh certifikatov iz rok župana Kristijana Janca prejelo tudi Listino Občine Sevnica kot priznanje za dosedanje delo ne le na področju kakovosti in varstva okolja, temveč tudi za vsestransko sodelovanje s širšo lokalno skupnostjo. Skupščina družbe CeROD Na skupščini družbe Center za ravnanje z odpadki so druž- beniki sprejeli sklep o drugi dokapitalizaciji družbe in po- pravek sklepa o višini osnovnih vložkov občin ustanovite- Ijic, saj se je bilančni dobiček iz leta 2006 in 2007 namenil dokapitalizaciji družbe, saj je interes ustanovljiteljev kre- piti kapitalsko ustreznost družbe. Člani so sprejeli tudi po- slovno poročilo za leto 2007. Predstavnikom občin ustano- vljiteljic CeROD in direktorjem komunalnih podjetij pa je bil v sklopu izpolnitve zahtev Operativnega programa od- stranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odlože- nih biorazgradljivih odpadkov predstavljen ureditveni pro- jekt CeROD II, glede poteka aktivnosti, faznosti realizacije, tehnološkega procesa in druge problematike. Predstavitve sta se udeležila tudi podžupan Srečko Ocvirk in direktor komunale Bojan Lipovšek. I Amalija Vovk (1907-2008) I Še pred nekaj meseci, ko sem vam prišel vošcit in iskre- no zaželet zdravja ob vašem I častitljivem 101. rojstnem I dnevu, sem v stisku rok čutil I neverjetno življenjsko ener- I gijo, prežeto s toplino, vedri- I no in optimizmom. Zato nas I je še toliko bolj pretresla no- I vica o vašem slovesu. Spomin na Amalijo Vovk, našo najstarejšo občanko, bo kot pesem odzvanjal v naših srcih. Občudovali smo njeno pre- prostost, skromnost, prijaznost, smeh in dobro voljo. Ta ji je vedno znova pomagala pri premagovanju vsakdanjih ovir, ki jih je Amaliji na pot življenja nastavljala usoda. Neizmer- no je uživala v družbi svojih domačih, ki bodo njeno bližino, ljubezen in toplo besedo še posebej pogrešali. Vendar pride čas, ko si sree zaželi počitka. Vsako slovo je težko, najtežje pa je slovo od tistih, ki smo jih spoštovali in imeli radi, zato vsem domačim in svojeem izrekam globoko sožalje. S spostovanjem, Kristijan Jane, iupan Občine Sevnica s sodelavci SEVNICA - Z obiskom praznika česenj v Goriških Brdih so v Koronarnem klubu Sevnica v začetku junija zaključili polletne aktivnosti, na Vidov dan pa so dan češenj proslavili še na svoj način. Člani KK Sevnica se bodo v septembru zopet sešli. Vabijo, da se jim pridruzite pri klubskih dejavnostih, saj obljubljajo, da bo še pestro in dejavno. (foto: Rezi laksek)________________________ EL MLADI Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Zaključno srečanje Comeniusa BREŽICE - V triletnem projektu »Čudoviti sveta voda« v okvi- ru Comeniusa je sodelovalo pet držav: Italija, Turčija, Polj- ska, Latvija ter Slovenija pod mentorstvom Elene Mlakar. Naša glavna tema je voda. Pred zaključnim srečanjem smo v vse sodelujoče države poslali anketo o vodi. V njej je so- delovalo kar 273 dijakov, starih od 16 do 19 let. Na vpraša- Skupinska fotografija udeleiencev zaključnega srečanja nje, ali pijejo vodo, je bilo kar 95 % pritrdilnih odgovorov. V povprečju največ vode spijejo v Turčiji, in to kar 1,9 li- tra na dan, za njimi so Poljaki z 1,8 litra na dan. Malo manj spijejo Italijani (1,6), tik za njimi pa smo Slovenci z 1,5 li- tra vode na dan. Najmanj vode pa spijejo Latvici, in sicer 1,3 litra. 0 vprašanju, ali je zanje čistoča vode pomembna, je bila večina anketirancev mnenja, da je zelo pomembna, hkrati pa so dejali, da bi lahko naredili kaj več na tern, da bi jo ohranjali bolj čisto. Ko pa smo jih povprašali, kdaj pra- znujemo svetovni dan vode, jih je večina pravilno odgovori- la: 22. marca. Vsi dijaki so prenočevali pri enem od dijakov naše sole. V petih dneh druženja smo se med seboj dodo- bra spoznali in se ob vsem poučevanju in ogledovanj"v zani- mivostih tudi zabavali. Comenius projekt je zanimiva stvar, saj smo pridobili veliko novih znanj in hkrati spoznali čudo- vite ljudi različnih kultur. Zavedamo se, da smo drugačni in taki se tudi sprejemamo. Larisa Mustar, ETrŠ Brežice Slovo devetošolcev KRŠKO - Širom po Posavju so se v preteklih dveh tednih zvr- stile valete, zaključi plesi s svečano podelitvijo spričeval učenkam in učencem, ki zaključujejo osnovnošolsko izobra- ževanje. V petek, 13. junija, so valeto pripravili tudi na naj- večji šoli v krški občini, Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško, od katere se je z domiselnim programom, prepletenim s pe- tjem, plesom in igro poslovilo skupno 86 osnovnošolcev. Ka- Krški valetniki med izvajanjem ene izmed mnogih pevskih točk_____________________________________ kor je dejala v nagovoru zbranim v krškem Kulturnem domu ravnateljica šole Antonija Glas Smodič, so njihova leta po- tekala v iskanju prijateljstva, ljubezni, znanja in v iskanja svojega prostora pod soncem. Da bi jim bil ta tudi v priho- dnje naklonjen in dovolj širok za izpolnitev njihovih želja, sanj in ciljev, jim želimo tudi v uredništvu Posavskega ob- zornik. B. M. Sprejem za državnega prvaka KRŠKO - Konec maja je v Novem mestu potekalo državno pro- metno tekmovanje Kaj veš o prometu. V disciplini kolo z mo- torjem je naslov državnega prvaka osvojil dijak Srednješol- skega centra Krško Tomi Soško, v disciplini kolo pa se je s 4. mestom odlično odrezal Matic Romih iz OS Jurija Dalmati- na Krško. Župan Občine Krško je oba sprejel v petek in jima čestital za uspeh, mentorjem Jožetu Bučarju, Dušanu Žva- bu, Rudiju Milerju, Špeli Masnec in Mirjani Ocvirk pa se je zahvalil za prizadevanja, s katerimi so ju pripravljali na tek- movanje. Sprejema se je udeležil tudi tajnik Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Krško Zdravko Pilipovič. Brežiški gimnazijci na obisku v Nemčiji BREŽICE, ACHERN - V času od 25. maja do 1. junija smo bili dijaki ekonomske gimnazije in učiteljica ekonomije Ire- na Papac gostje nemške part- nerske zasebne katoliške šole Heimschule Lender Sasbach b. Achern. Dijaki in učitelj eko- nomije Michael Kriibel so nam pripravili nepozaben nočni sprejem z ognjeno predstavo in nas povabili k prijaznim go- stiteljem. Naslednji dan smo z gostitelji aktivno sodelova- li pri pouku. Po sprejemu pri županu v mestni hiši v Sasba- chu smo si ogledali mestne znamenitosti, nato smo se po- merili v kegljanju. V torek smo v štirih slovensko-nemških sku- pinah pripravljali predstavi- tev na različne teme. Sprejel nas je pomočnik ravnatelja Lutz Großmann, mi pa smo se predstavili učiteljskemu zbo- ru. V sredo smo obiskali mu- zej na prostem "Vogtsbauer- nhof v Gutachu, kjer smo si v „črni kuhinji" iz leta 1612 sami pripravili „specie" in jih s slastjo pojedli. Ogleda- li smo si študentsko mesto Freiburg s katedralo in nje- nim 116-metrskim zvonikom. V četrtek smo se po pred- stavitvi skupnih ekonomskih področij odpravili na zava- rovano področje Ruhestein v Schwarzwald, kjer je 26. 9. 1999 pustošil vihar Lothar. Po planinskem pohodu na 1030 m visok Darmstädter Hütte smo dan zaključili z vožnjo z bo- bom v adrenalinskem parku. V petek smo preživeli čudovite trenutke v največjem evrop- skem zabaviščnem parku v Rustu. Dijake je še posebej navdušil evropski vlakec Silver star na višini 73 m. Prosto so- boto smo zaključili s piknikom v vasi Mösbach. Polni lepih doživetij smo se morali v ne- deljo zjutraj posloviti. Čeprav nam je bilo slovo težko, še vedno upamo na ponovno sni- denje. Nekateri smo si oblju- bili, da se zagotovo obiščemo že v poletnih počitnicah. V izmenjavi smo sodelova- li: Lea Levičar, Ana Marija Tomše, Janja Zorko, Vikto- rija Kos, Marusa Lapuh, Sa- rah Senica, Mitja Žalac, Tina Wiirth, Marina Doll, Veroni- ca Svigir, Lena Danner, Anne Klausman, Sonja Hoferer, Ja- smin Füller, Franziska Knop, Phillip Scherwiz ter učitelja ekonomije Michael Kriibel in Irena Papac. I.P. Udelezenci mednarodne izmenjave Obisk pri čebelarki BLANCA - V torek, 27. maja, so učenci 2. razreda OS Bianca obiskali čebelarko Tonico Kozinc. Polni pričakovanj, a hkra- ti tudi strahu, smo se odpeljali na Poklek. Nihče ni želel, da bi nas presenetil čebelji pik, zato nas je čebelarka poučila o primemem vedenju. Najprej nam je predstavila svoje delo Bionski ucena 5 čebelarko in pokazala čebelarjeve pripomočke. Nato smo si ogleda- li čebelnjak. Seznanili smo se s čebeljo družino in njihovimi nalogami. Čisto od blizu smo si ogledali te majhne živalce, ki nenehno delajo. Gospa Tonica nam je pokazala postopek točenja medu. Nestrpno smo čakali, da je skozi odprtino to- čilnika pritekla sladka, gosta tekočina med. Takoj smo ga poskusili. Kako je sladek! Poleg medu pa čebelarji pridobivajo tudi vosek, cvetni prah, matični mleček, propolis in čebelji strup. Našteto smo si lahko tudi ogledali. Čebelarka se ljubiteljsko ukvarja s sve- čarstvom in prikazala nam je postopek izdelave sveč. Tudi za žejo je poskrbela, saj smo se ohladili s sladko, medeno limonado. Zraven pa so se prilegli domači medenjaki. Pri- dobili smo veliko znanj ter se seznanili z nekaterimi zani- mivostmi iz življenja čebel. Imeli smo se zares lepo. Pri- zanesen nam je bil tudi čebelji pik. Obisk smo zaključili s čebelarskim pozdravom: bzz, bzz. Majda Stopar CERKUE OB KRKI - Četrtošolci OŠ Cerklje ob Krki so se odpravili v Brežice, kjer jih je pricakala obilica policistov s popolno policijsko opremo. Policisti so jim razkazali orožje, pripomočke za zaustavljanje vozil, varnostno opremo za policiste specialce ter opremo za komuniciranje, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Na koncu so jim policisti prikazali še delo s policijskimi psi. J.L. Solidarnost v vrtcu Pikapolonica BISTRICA OB SOTLI - V vrtcu Pikapolonica smo letos sodelo- vali v dveh dobrodelnih akcijah. Za prvo smo izvedeli pre- ko interneta - Gasilski forum Slovenije je na svojih straneh objavil prošnjo za pomoč, naša naloga pa je bila zbrati dm več zamaškov, ki imajo v sredini znak za reciklažo. Zbrane zamaške smo s pomočjo prijaznih gasilcev iz Rogaške Slatine poslali v tovarno za predelavo v Ravne na Koroškem. Zbrali smo nekaj manj kot 27 ton zamaškov, kar znese 8074 evrov. Denar so 27.12. 2007 predali dečku Metodu, ki je tragično iz- gubil oče- tagasilca. V zahva- 10 so nam poslali prijazno potrdilo. Na pobu- do vzgo- j i t e I j i - ce Urške smo me- seca apri- la zače- ____________,__________________________ 11 z novo akcijo Igrača zate. Zbirali smo igrače s katerimi se otroci ne igrajo več. Čeprav je naš vrtec majhen, so otroci pridno nosili igrače. Nabrali smo veliko raznovrstnih igrač, ki smo jih odnesli na Center za socialno delo Šmarje pri Jel- šah, kjer so delavke igrače razdelile otrokom, katerih starši nimajo denarja za nakup igrač. Vrtec Pikapolonica se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem staršem, otrokom, trgovini Mar- jan Market in Gostišču Šempeter za pomoč pri zbiranju za- maškov. Nataša Žižek, svetovalna delavka Eko vrtec, darilo našim malčkom SENOVO - Vrtec pri Osnovni šoli XIV. divizije Senovo je prvi sa- mostojni vrtec v Posavju, ki se je vključil v projekt »Eko sola kot način življenja«. Postopno smo se lotili sedmih korakov, ki jih je potrebno izvesti, da si pridobimo eko zastavo. V tem šol- skem letu smo si kot rdečo nit izbrali projekt »Živimo zdravo«. Otroci vrtca Pikapolonica so se ponosno postavili zraven prepolnih škatel raznovrstnih igrač. ________________ V okviru le-tega smo v oktobru izvedli eko dan in ga popestri- li s svežo zelenjavo, peko krompirja v žerjavici, kuho kompo- ta... Maja smo se predstavili na eko tržnici v Krškem. Skozi vse leto so potekale akcije zbiranja starega papirja, odpadnih ba- terij, plastičnih zamaškov, tonerjev in kartuš. Pri tem smo hva- ležne staršem, ki sodelujejo, nas spodbujajo in podpirajo v na- ših odločitvah. V mesecu maju smo podpisali eko listino. Eko vrtec je darilo našim malčkom, da zrastejo v srečne in notranje izpopolnje- ne ljudi, ki bodo znali spoštovati, ljubiti naravo in svojo deže- lo, ki si bodo upali živeti življenje kot vrednoto v najširšem po- menu besede. Koordinatorka eko vrtca Senovo Katja Šribar Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 SPORT IB Kozmus let os najdlje na švetu BREŽICE - Primož Kozmus je po seriji zmag na srednjeevropski turneji in po dosežku najboljšega leto- šnjega rezultata na svetu na mitingu v Celju v soboto na Evropskem pokalu državnih reprezentanc 1. lige skupine B v Istanbulu doživel prvi letošnji poraz. Tokrat ga je premagal Ma- džar Krizstian Pars, ki je kladivo vrgel 78,32 m daleč, Primož Kozmus pa le do da- Ijave 77,01 m. Serija me- tov je bila tokrat slaba, da- Ijave so se gibale med 75 in 77 m, sam pa je nastop opi- sal: »Nad današnjim nasto- pom sem razočaran, saj mi ni uspel niti en dober met. Pozna se hiter tempo tek- movanj, to je namreč že moj šesti nastop v zadnjih dveh tednih, primanjkuje pa časa za kvaliteten tre- ning. Moji meti so bili zato tehnično slabi, vendar kljub temu ni razloga za paniko, pride tudi slab dan in tak je bil moj današnji. Že jutri se vrnem domov, kjer bom do Primož Kozmus naslednje tekme sku- paj s trenerjem Kevom opravil nekaj trenin- gov in odpravil teh- nične pomanjkljivosti, zato upam, da bom hi- tro prišel nazaj na sta- re tirnice in že v četr- tek v Velenju kladivo zopet metal čez 80 m.« Tudi Primožev trener ni kazal zaskrbljeno- sti: »Do tega je enkrat pač moralo priti in vsa- ka tekma ne more pri- nesti vrhunskega rezul- tata. To je normalno. Primož potrebuje samo nekaj tehničnih korek- cij in daljave bodo zo- pet take, kot si jih že- limo.« Le nekaj dni pred tern je Kozmus na mednarodnem atletskem mitingu v Celju dosegel najboljši izid sezo- ne na svetu v metu kladiva, saj je orodje vrgel kar 81,46 m daleč. S tern je na svetov- ni lestvici prehitel Madžara Parsa (81,29 m), ki je tek- moval tudi v Celju. Brežičan je kladivo kar štirikrat vrgel preko 80 metrov, sicer neve- Ijaven met v zadnji kladi- vo je pristalo izven označe- nega sektorja - pa je znašal 82,17 m. Primoža pred odhodom na zadnje olimpijske priprave na hrvaško Bjelolasico čaka še današnja tekma v Vele- nju. Z državnega prvenstva prinesli pet medalj KRŠKO, KOPER - 11 plesalcev iz Plesnega kluba Lukec iz Kr- škega se je v Kopru udeležilo državnega prvenstva v ste- pu in modemu, osvojili pa so pet medalj. V kategoriji step solo mladinci je državni prvak zopet postal Matic Drakulič. V članski step solo kategoriji je zmagal Sebastijan Vodlan, drugi pa je bil Luka Vodlan. V kategoriji step pari člani sta naslov driavnih prvakov ubranila Sebastijan Vodlan in Vesna Nastop članske male skupine v modemu Vučajnk. Sebastijan, Luka in Vesna so osvojili tudi 1. me- sto v kategoriji step trio člani. Tekmovali so tudi v kategori- ji step male skupine člani, kjer so v koprodukciji še s tremi dekleti iz Plesnega kluba Kazina iz Ljubljane osvojili naslov državnih prvakov. V modemu sta v kategoriji pari člani 3. mesto osvojili Lara Gligič in Laura Klenovšek. V kategoriji modern solo člani- ce je Sara Levičar pristala na 4. mestu, v kategoriji mo- dern male skupine člani pa je modern mala skupina Lukec v sestavi Lara Gligič, Laura Klenovšek, Maja Omerzel, Anja Krajnc, Klara Kukovičič in Klara Pajič osvojila prav tako 4. mesto. Rezultati v stepu so odličen obet pred bližajočim se evropskim prvenstvom, ki bo prihodnji vikend potekalo v Sa- moboru na Hrvaškem. Kar osem Posavcev v državni reprezentanci TELČE - Na območju Telč v občini Sevnica je 21. junija poteka- lo državno prvenstvo radioamaterjev v amaterski radiogonio- metriji ali lovu na lisico, na katerem so krški in sevniški radio- amaterji ponovno posegli po najvišjih uvrstitvah in si zagotovili mesta v državni reprezentanci, ki bo zastopala Slovenijo v me- secu septembru na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. V ka- tegoriji žensk so prva tri mesta osvojile Krčanke, in sicer je bila prva Maja Marušič, druga Petra Levičar in tretja Adrija- na Moškon, četrto mesto pa Sevničanka Nina Radi. Med juni- orji je 1. mesto osvojil Tomaž Kunšek iz Sevnice, med senior- ji Danilo Kunsek, prav tako iz Sevnice, med veterani pa je 2. mesto osvojil Janez Kuselj iz Radiokluba Krško. Maja Marušič in Tomaž Kunšek sta s tem osvojila tudi naslov državnega prva- ka, poleg njiju pa so se na podlagi doseženih rezultatov v tek- movalni sezoni v slovensko reprezentanco uvrstili še Petra Le- vičar, Adrijäna Moškon, Nina Rads, Davor Možič, Danflo Kunšek in Janez Kuselj. KRŠKO - Prejsnji teden so v Karate klubu Triglav potekali izpiti za pasove. V dvorani Šolskega centra Krškoje svoje znanje preizkusilo 59 članov kluba, podeljenih pa je bilo 56 pasov. Za člane začetnih in nadaljevalnih skupin kluba se je s podelitvijo diplom in pasov končalo šolsko leto. S BÄZ€N BRESTAlflH Naj se poletje na Bazenu e7L3 —^ NajveöjaterasanSa^a^^ __________ - ^rrj v po^s^a p/aža zabave kliče tebe. - _avJu. Paradise beach vabi. Brežiški športni vikend BREŽICE - Vsako leto drugi vikend v juniju, letošnji je bil že enajsti povrsti, poteka na najrazličnejših lokacijah po bre- žiški občini vrsta športnih prireditev, ki so jih organizatorji, Športna zveza Brežice, poimenovali Brežiški športni vikend. Ivan Gerjevič je pojasnil, da so brežiška športna društva v No Velikih Malencah so organizirali thatlon po dezeli čateškega škrata. projekt prijavila 12 različnih aktivnosti, od nogometa, te- nisa, rokometa, badmintona, pa tudi kolesarskega marato- na in triatlona, ki jih je sicer nekoliko zmotilo tudi deževno vreme, zato so imeli kar nekaj težav pri izpeljavi zastavlje- nih tekmovanj. Tako so npr. teniško tekmovanje na igriščih Tenis kluba Brežice v kategoriji moški do 50 let in nad 50 let prestavili na nedeljo. Pri moških do 50 let so prva tri mesta osvojili Robert Jankovič, Martin Detiček in Sandi Slak, nad 50 let pa Marko Kiselj, Mišo Merslavič in Vlado Markovič. Povšič državni prvak SEVNICA/VELENJE/SEMIČ V soboto, 14. junija, in v ne- deljo, 15. junija, je potekalo v Velenju državno prvenstvo Slovenije za mlajše mladin- ce v teku na 800 in 1500 me- trov. Atlet AK Sevnica Mi ha Povšič je osvojil dve meda- Iji - v teku na 800 metrov je s časom 2:00,07 osvojil zlato medaljo in tako postal držav- ni prvak za leto 2008, med- tem ko si je na 1500 metrov s časom 4:14,05 pritekel srebr- no medaljo. V soboto, 14. ju- nija, je*V Semiču v Beli krajini potekal 7. tek po kraški učni poti, ki šteje za Pokal Dolenj- skega lista (tek je štel tudi za Pokal Slovenije). Na tej tek- mi je Robert Lendaro osvojil 3. mesto absolutno pri moških na 9,4 kilometre; njegova žena, tudi članica AK Sevni- ca, Vanja Lendaro pa 1. me- sto pri ženskah nad 15 let na 2 kilometra dolgi progi. Odlične uvrstitve Radečank RADEČE - V soboto in nedeljo, 14. in 15. junija, je v Vele- 4 nju potekalo državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladin- ce in mladinke. Radeška atletinja Patricija Plazar je osvojila 3. mesto oz. bronasto medaljo v teku na 800 m ter 4. mesto v teku na 400 m, Anica Bee pa v metu kopja 4. mesto. Teden dni kasneje pa je bilo v Mariboru državno prvenstvo v atleti- ki za starejše mladince in mladinke. Patricija Plazar je osvo- jila dve medalji, in sicer srebrno v teku na 800 m in brona- sto v teku na 400 m ter tako potrdila, da je zasluženo članica mladinske reprezentance. Druga radeška mladinska reprezen- tantka Anica Bee je v metu kopja osvojila 4. mesto. Splavarjev tek v Radečah RADEČE - Atletski klub Radeče in KTRC Radeče sta v petek, 20. junija, organizirala 4. Splavarjev tek za pokal Dolenj- skega lista. V teku na 7,5 km je nastopilo 110 tekačev iz cele Slovenije. V absolutni konkurenci sta zmagala Primož Kobe in Ida Šurbek. V tekih od 300 do 2500 m je nastopi- lo tudi 39 otrok. Za Atletski klub Radeče so odlično nasto- pili Vinko Štempihar, Janez Kuinik, Boris Ribarič, Stanko Renko, Marta Gričar, Patricija Plazar, Urška Oblak, Aljaž Renko, Eva Pepelnak, Marko Pepelnak, Ambrož Zupan, Tanja Zupan, Sara Sotlar in David Remar. Tek je lepo uspel in zadovoljni tekači so ob koncu obljubili, da se v Radeče vrnejo tudi naslednje leto. Atlet AK Sevnica Miha Povlic s štartno stevilko 242 v boju za zlato medaljo in za osvojitev naslova drzavnega prvaka v kategoriji mlajsih mladincev v teku na 800 metrov. (Foto: Rafko Povhe)_________________ NOGOMET - Končala se je malonogo- metna liga OFL Krško-Senovo. Zma- gala je ekipa Steklarstvo Lekše iz Brežic, druga je bila Pizzerija Fon- tana, v boju za tretje mesto pa je v zadnjem kolu ŠD Podsreda s 4:1 pre- magala Gostišče Allegro Brestanica/ V6. Nagrado za fair play si je prislu- žila ekipa Zvezde, najboljši strelec je bil z 20 goli Dejan Račič iz ekipe Gostilne Pečnik. Na Senovem je potekal tudi 2. noč- ni turnir. Nastopilo je kar 24 ekip, zmagala pa je ekipa Bubka bar pred ekipama Mega Droždan in Eny Time Begrad Krško. Za najboljšega vratar- ja je bil proglašen Gregor Pešec iz ekipe Mega Droždan, za najboljšega strelca pa Jernej Rostohar iz ekipe Bubka bar. STRELSTVO - Na državnem prvenstvu v streljanju z malim kalibrom, ki je potekalo v Ljubljani, je nastopila le- skovška pionirka Saša Pacek, ki je na 30 metrov leže z novim osebnim re- kordom 242 krogov osvojila srebrno odličje. S to uvrstitvijo je zmagala v skupnem seštevku in tako postala najboljša pionirka za letošnje leto. KICKBOKS - Na finalnem 3. turnirju DP v kickboksu za mladince in čla- ne v Ormožu sta nastopila mladinca KBV Sevnica Kristijan Span in Aljo- ša Orač. Span je v kategoriji -74 kg osvojil 3. mesto, Orač pa v katego- riji -79 kg 2. mesto. V skupnem se- števku vseh treh turnirjev za DP je Orač osvojil naslov državnega prva- ka za leto 2008, Davor Žveglič je bil v kategoriji +94 kg 2., Span v kate- goriji -74 ko 3., Eric Marin pa v ka- tegoriji -63 Kg 5. TRATLON ¦ Tekmovalka Multisport kluba iz Krškega Nina Mandl je na umetnem jezeru v Dupleku pri Ma- riboru postala državna prvakinja v olimpijskem triatlonu med mladin- kami, v absolutni konkurenci pa je osvojila tretje mesto. To je njen tretji letošnji naslov državne prva- kinje. KEGLJANJE - Kegljaški klub Krško 2002 je v počastitev občinskega pra- znika v Hrastniku organiziral odprto prvenstvo Krškega v kegljanju. Ude- ležilo se ga je 128 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je slo- venski reprezentant Kiemen Mah- kovic, ki je podrl 666 kegljev. Odlič- no so nastopili tudi domači kegljaci. Bojan Macur je bil šesti s 610 podr timi keglji, Željko Rostohar se je s 583 keglji uvrstil na 13. mesto, Ed- vin Kocjan pa na 34. mesto s 567 podrtimi keglji. ^M OBVESTILA Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Mestni atrij Brežjda Društvo študentov Brežice vabi n|?fl^| , „iÄfhcerta v Mestnem atriju Brežicej BREŽICE - V Mestnem Atriju Brežice se bosta ta konec tedna zgodila dva koncerta. ! V obeh phmehh gre za sodobni jazz, prvi večer s klavirskim duetom, naslednji ve- čer pa s kitarskim triom. 27. junija bo nastopil slovensko-norveški tandem Norway.si, ki ga je obdnstvo poslu- šalo že lani avgusta, tik pred iztekom pole- tja. Na polno zasedenem dvorišču Atrija je bilo očitno, da gre za zanimiv koncert. Jo Fougner Skaansar je kontrabasist, zaradi ka- terega se bo ta koncert odvil. Sam pravi, da gre za krasen ambient, toplo občinstvo in ti- sto tiho glasbo, ki jo le redko lahko izvaja. Prvi večer bo z njim nastopil pianist Peter Urek. V soboto, 28. junija pa bosta poleg basis- ta Jo Skaansarja nastopila še Martin Far- stad Borg - kitara in Andreas Evjen H(ke- stad - bobni. Skupino druži ime Legopulver. Predstavili bodo istoimenski album, ki ga jazz obdnstvo primerja celo z melodiko Ke- ith Jarretta in inventivnostjo Milesa Davisa. Kljub takšni primerjavi pa je zvok precej so- | doben, ne oklepa se okvirov jazz standardov, raziskuje etno ritme in harmonijo komple- ksnih resnih kompozicij. Norway.si Marine razstavlja v Zagrebu ZAGREB - V zagrebški galeriji Vladimirja Bužančiča, ki deluje v okviru Centra za kulturo Novi Zagreb, je do konca meseca odprta razstava akademskega sli- karja Jožeta Marinča z naslovom Plotovi. Marinč se v Zagrebu tokrat predstavlja z izborom slik ve- likega formata, ki so nasta- le v zadnjih desetih letih. Kot je razstavi na pot zapisa- la Anita Zlomislič, Marinčeva umetnost kipi od življenjske- ga in ustvarjalnega vitaliz- ma, ob tern pa odpira pogled tako materialnim kot duhov- nim pejsažom in enakovredno vzpostavlja radost življenja in samospoznanje, prepuščajoč se užitkom ustvarjalnega na- gona in odkrivanjem meja ter zmožnosti slikarskega medija. 0 ustvarjalnem opusu Jožeta Marinča je govoril kustos Na- rodne galerije v Ljubljani dr. Andrej Smrekar, medtem ko je avtor izrazil zadovoljstvo, da se po 12 letih ponovno predstavlja v hrvaškem glav- nem mestu. Razstava je na- mreč tudi rezultat dobrega sodelovanja med Galerijo Vla- dimirja Bužančiča in Galerijo Božidarja Jakca iz Kostanje- vice na Krki, saj se je v tern galerijskem prostoru s svoji- mi deli predstavilo že več slo- venskih ustvarjalcev. Odprava šengenske evropske meje med državama bi po mnenju orga- nizatorjev tega kulturnega do- godka še olajšala in povečala možnosti za medkulturno so- delovanje. S.M. Joze Marine in dr. Andrej Smrekar Svojega umetnika so prišli pozdravit tudi njegovi sokrajani iz Kostanjevice na Krki._______________ Pösai^röbzörhik vsä1Llftü(!fi"cefxie!k pri vas doma. Na spletu ze v sredo! www.posavje.info Ne zamudite posebne ugodnosti v Finančni točki Krško! Od 16. do 30. junija* vam ob pristopu in vplačilu v vzajemne sklade družbe KDSkladi, d.o.o., podarimo 50 % vstopne provizije! Ugodnost velja le ob pristopu In vplačilu v vzajemne sklade družbe KD Skladi, d.o.o., v Finančni točki Krško! 0801208 Öl BRtZPUČNI KLIC www.financna-tocka.si V Finančni točki lahko: • pristopite k različnim vzajemnim skladom, • izbirate med življenjskimi zavarovanji zavarovalnice KD Življenje, • dopolnilnimi in nadstandardnimi zdravstvenimi zavarovanji Adriatic Slovenice, • sklenete najnovejšo Fondpolico Dirigent ter naložbeni načrt KD Družina in KD Pokojnina in • posvet s svetovalcem naročite tudi na dorn. In še! Vsi, ki boste ob obisku KD Finančne točke v Krškem s seboj prinesli S2r ta oglas, boste prejeli darilo. lIj KD Finančna točka, Trg Matije Gubca 3 (Hotel City) tel: 07 492 21 86 Delovni čas: pon, tor in čet: 8.00 - 16.00; sre: 8.00 - 18.00; pet: 8.00 - 14.00 KD Rnančna točka, d.o.o., Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana junij 2008 E KD Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.o.o. KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Celovška cesta 206, Ljubljana, upravlja vzajemne sklade KD Galileo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, KD Rastko, delniški vzajemni sklad, KD Bond, obvezniški vzajemni sklad, KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, KD Balkan, delniški vzajemni sklad, KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad, KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad, KD Surovine in energija, delniški vzajemni sklad, KD Tehnologija, delniški vzajemni sklad, KD Nova energija, delniški vzajemni sklad, in KD Vitalnost, delniški vzajemni sklad. Prospekti in izvlečki prospektov vzajemnih skladov v upravljanju KD Skladi, d.o.o., so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, v Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov. Finančne točke in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-skladi.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi prospekti in izvlečki prospektov ter letna in pol let na poročila vzajemnih skladov. Vlagatelj ima poleg prospekta in izvlečka prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila. *Vsem vlagateljem, ki bodo pristopili k pravilom upravljanja (sklenili pristopno izjavo) katerega koli vzajemnega sklada v upravljanju KD Skladi, d.o.o., v Flnančni točki KrSko, in katerih pristopna izjava bo pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakeijski račun posameznega vzajemnega sklada v obdobju: .ri K> (¦< ?003 r,n /00 un 'io ',0 h ?Q08 do vkljurno / (•' .;¦ - za KD Novi trgi, KD Surovine in energija, KD Tehnologija, KD Nova energija in KD Vitalnost; , - za KD Balkan; ' , : i - za KD Galileo, KD Rastko, KD Bond, KD Prvi izbor in KD Severna Amerika; bo družba za upravljanje v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroških oziroma obračunala zgolj 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v pravilih upravljanja posameznega vzajemnega sklada. Popusti veljajo samo za enkratna vplačila na pristopne izjave, sklenjene v Finančni točki Kiiko. Popusti ne veljajo za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopno izjavo tipa OV), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seštevajo. V primeru, da je vlagatelj clan Kluba KD plus oziroma da je ugodnosti ali popus^ov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši. Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 PROSTIČAS B UZLETIÖCE ffllHRLOUEC PRI OOBOffl *• in 5. 7. 2008 ^^^^^^¦L ^ ¦ '"" " ~ f^ *" ¦'* f !^Hff '^' '' "* ' " BREŽ|CE wwwmlting-brezice.si Geslo križanke pošljite do četrtka 3.7.2008 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Zavod Primat, CPB 17, 8250 BREŽICE Geslo 11/2008 številke: VSE POTI VODIJO V APOLON Nagrade: 1. nagrada: polet z letalom EUROSTAR EV-97 2. nagrada: 2 vstopnici za II. mednarodni letalski miting Brežice 3. nagrada: 1 vstopnica za II. mednarodni letalski miting Brežice Nagrajenci 11/08 številke: 1. Dejan Vučajnk, Sela 102, 8257 Dobova 2. Zora Pevec, Valvasorjevo nabrežje 5, 8270 Krško 3. Jožica Brilej, Pod knapovko 13,1433 Radeče Kar 47 odličnjakov in 40 dobitnikov najvišjih priznanj BREŽICE - V petek, 20. junija, je brežiški župan Ivan Mo- Ian v Viteški dvorani brežiškega gradu pripravil posebno slavnostno prireditev za 87 najboljših učencev in učenk osmih brežiških osnovnih šol in brežiške glasbene sole. Na prireditvi, ki so se je v velikem številu udeležili tudi star- si, je župan Ivan Molan učencem čestital za dosežke pri uč- nem uspehu, izrazil zahvalo njihovim učiteljem, pa tudi staršem ter še dejal, „da je uspešnost kombinacija nadarje- nosti, delavnosti in vztrajnosti, saj bosta tako občina Breži- Brežiški najboljši učenci z županom Ivanom Molanom ce kot bodoča pokrajina potrebovali optimizem in mladostno energijo za nadaljnji razvoj". Osnovnošolskim odličnjakom je ob tem zaželel, da bi zastavljeno pot nadaljevali in bili še naprej tako uspešni. Najboljši pa so prejeli tudi knjižna da- rila. Prireditev so glasbeno popestrile članice ženske vokal- ne skupine Delight, vodila pa jo je Janja Rostohar. M. KalčičM. Brežice - tu smo doma BREŽICE - Vrtec Mavrica Brežice je v brežiški Mestni hiši pripra- vil otvoritev razstave z naslovom Brežice - tu smo doma. Raz- stava je nastala v okviru državnega projekta Turistične zveze Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije, imenovanega Z igro do Ortoci Vrtca Mavrica z vzsojiteljicami (foto: Danica Rožman)________________________________________ prvih turističnih korakov. Brežiški vrtec je v projektu sodelo- val z oddelkoma Bonbončki in Žogice in strokovnimi delavkami, vzgojiteljicami Mileno Skočaj, Slavico Jurečič, Zvonko Hor- žen in Marjanco Povh. 48 otrok si je z mentoricami izbralo na- slov Brežice tu smo doma zato, da bo blizu tudi otrokom, ki niso od tu, z razstavo pa so želeli pokazati značilnosti kraja - vodovodni stolp, gradove, druge mestne in okoliške značilnosti in stavbe, pa splave in drugo, saj je v Brežicah in njeni okolici veliko lepega. O vsem tern so se pogovarjali tudi s starši in sta- rimi starši, ki so jim doma pri delu pomagali, z njimi in z vrt- cem posamezne kraje tudi obiskali ter tako z različnimi izdelki sodelovali na razstavi, ki so jo Bonbončki in Žogice popestrili še s prisrčnim kulturnim programom. N.J.S. AktualnovPosavju jjUOSHPJf^ into JlrJusJo»JJflo>JUJL ^Ml^ Tretja razvojna os Na sevniškem gradu so 28. maja predstavili predlog najustre- znejše raztičice srednjega dela tretje razvojne osi, kar pome- ni umestitev novih (avto)cest v območje zgornjega Posavja. -I V društvu Zeleni krog Krško smo mnenja, da je treba takoj po dograditvi avtocestnega križa vse sile in finančna sredstva usmeriti v modernizacijo železniške infrastrukture, ki je bila desetletja v send gradnje avtocest. Toje nujna, trajnostna rešitev glavnih prometnih problemov. Zeleznica mora ponu- jati možnosti za učinkovit, hiter in cenovno dostopen javni prevoz. Nasprotno pa lahko v informacijah iz sevniške predstavitve zasledimo, da nekateri razmišljajo o gradnji novih avtocest, po trasi mimo Laškega, Zidanega mosta, Radec in Sevnice, vse do Rake. Drugi bi radi, v imenu razvoja, štiripasovnice pripe- Ijali v doslej zapostavljeno Mirensko dolino in na Kozjansko. Kako kratkovidno. Prednost in možnost za kakovosten razvoj omenjenih področij je prav neokrnjenost narave, kar pred- stavlja dobre možnosti za visok bivanjski standard in razvoj turizma. Ali si tu res želimo tranzitni tovorni promet s to- vornjaki, ki dolgoročno, zaradi cen goriv in onesnaženja ki ga povzroča, nima prihodnosti. »Kaj bo sele cez deset let?« se " alarmantno sprašuje župan dolenjske občine, ko opisuje tre- nutno stanje prevelikega prometa z motornimi vozili na cesti skozi Mirensko dolino. Rešitev problema vidi v izgradnji šti- ripasovnice! Lepo prosim! V desetih letih moramo promet zmanjšati, gra- dnja novih cest pa prispeva k povečanju prometa. Kot bi gasi- li polar z bencinom. Ce ne drugače, potem bodo gotovo cene nafte povzročile drastično upadanje prometa. Za koga torej planiramo tretjo os? Kdo si od gradnje lahko obeta koristi? Morda cestno gradbena podjetja, ki si bodo tako zagotovila nova naročila? Glavni vzrok teh cestno gradbenih tendenc je, po mojem mnenju predvsem v tem, da se uspešnost županov v naši državi prepogosto meri v količinah porabljenega beto- ¦» na in asfalta. Ales Suša, Zeleni krog Krsko, društvo za kakovost življenja in ekologijo Poročilo o pestri dejavnosti vseživljenjskega učenja v letu 2008 na Ljudski univerzi Krško V letu 2008 so bile realizirane naslednje raznolike dejavnosti, ki so se odvijale v študijskih krožkih, delavnicah in na preda- vanjih na LU Krško. kudijski kroiki so bili: "Vezemo in kvaika- mo" in brezplačna delavnica kvačkanja in vezenja, izdelki iz gli- ~* ne "Z Vladko štoviček do znanja", "Kreativno kuhanje". Univerza za tretje zivljenjsko obdobje je organizirala in odlično izvedla tecaje angleščine in nemščine ter slovenščine za tujce. Uspešno sta delovala tudi arheolosko-zgodovinski krozek in računalniški krožek. Oba krožka sem tudi sama rada obiskovala. Vprostorih LU Krško so se vrstila tudi predavanja s pestro vse- bino. Tako predavanje je bilo o Afriki, kontinentu polnem mi- sterioznih energij in moči. Na koncu te%a predavanja so slu- šateljice izdelovale talismane iz g/;ne v dobrodelne namene. Naslov te ustvarjalne delavnice je bil Darilo prijatelju. Na za- ključni prireditvi, ki je bila v Dvorani v parku v Krškem, se ¦* je veäna delavnic in študijskih krozkov predstavila s svoji- mi dejavnostmi. Pridne roke tecajnic rotnodelske delavnice so se predstavile s svojimi umetniškimi izdelki. Tecajnice študij- skega krožka za jezike za angleški in nemški jezik so prebra- le krajše tekste v angleščini in v nemščini. Udeleženke tečaja slovenščina za tujce pa so ob primerni qlasbeni spremljavi te- koie in slovnicno pravilno povedale krajše tekste v slovenščni. Nato pa so te iste udeleženke predstavile drzave, iz katerih prihajajo (Kosovo, Bosna, Srbija, Romunija, Belqija). Tecajni- ce iz delavnice za "Kreativno kuhanje" pa so na ogled posta- vile bogato kulinahčno razstavo. Z vso raznoliko kulinariko so nas tudi pogostile. Da je prikaz, delavnic in študijskih krožkov v celoti odlično uspel, gre zasluga zlasti prizadevnim mentori- cam in mentorjem ter seveda tudi marljivim tečajnicam in te- čajnikom. Zato vse čestitke vsem! Naj sklenem svoje misli. Vse dejavnosti, v raznolikih delav- nicah in tudi študijskih krožkih so v celoti realizirane. Ena- ko so bila tudi uresničena vsa programirana predavanja. Pa še to: pri vseh naštetih dejavnostih je bil poudarek na medkul- turnem dialogu, kar ustreza sodobnim, evropskim smernicam. Povzetek: vsem raznolikim delavnicam na LU Krško je skupni imenovalec ta, da si vsi (tecajnice in tečajniki) prizadevajo ' negovati in ohranjati tradicijo ročnodelskih dejavnosti naših prednikov. Zato moramo vsi zaščititi to neprecenljivo ljudsko bogastvo. Še več - biti moramo ponosni na to pomembno kul- t turno dediščino, ki je bila nekoc razvita v Posavju. Menim, da je LU Krško tudi na tem podrolju odlicno potrdila svoje domo- Ijubno in humano poslanstvo. Za skrbno in strokovno vodenje kontinuiranega dela na LU Kr- sko gre zasluga celotni strokovni ekipi in še zlasti požrtvoval- ni direktorici Ljudske univerze Krško gospe Nataši Kršak, kot tudi enako zaslufni koordinatorki, moji stanovski kolegici, go- spe Moniki Novšak. Zato ponovno - iskrene čestitke! Zora Pevec, Krsko [Ž2 OBVESTILA Posavski obzornik - leto XII, številka 13, četrtek, 26. 6. 2008 Srceje omagalo, dihje zastal, a spomin nate večno bo ostal V SPOMIN DRAGICA JAKŠE 10. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila Dragica Jakše iz Krškega. Tvoja dobrota, ljubezen in neizmemo veselje do življenja nas bodo vedno spominjali nate. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite pri njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni NAJAMEMO Skladiščni prostor v Krškem in okolici Zahteve: • v izmeri do 1000 kvadratnih metrov • zaprt objekt zaščiten pred pticami in glodalci • s tlemi, primemimi za delo z viličarji • možen dostop z vlačilcem ali prikoličarjem • možen dostop med 6. in 18. uro • z regali ali vsaj možnostjo naknadne postavitve regalov • za nedoločen čas in ne manj, kot do konca leta Vaše pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Šumi bonboni d.o.o. Cesta 4.julija 86, Krško gssfl RADIO C3flH3c«f8ft3FI\lC K R Š K 0 MOTIMO KONKURENCO OD LETA 1999 %vww.radioenergy.si Posavska kroriiKa, www. L ittia ¦ \'it-:^j«ratJp;^SK«lÄiiin»ailli8«^"l3l JOŽE KOSEM, s.p. MOJSTER ELEKTROMEHANIKE SANACIJE,ADAPTACIJE in REGULACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA Popravilo, montaža elektro naprav in oljnih gorilnikov, DPTIKA KEBEK NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL po zelo ugodnih cenah Vabljeni! LTiuinova 1, 82S0 Biezice vulkamzerstvo, avtoyi akkix bar, ROflNA AVTOPIUIJYICA CKŽ 132 B, S270KR.ŠKO TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 «ALA (IglaIi Prodam Renault 5 Campus, 92 letnik, potreben popravila: karoserija, podvozje, zavorni sistem, motor v dobrem sta- nju. Tel.: 040 464 927 Prodam Daewoo Nexia GL, le- tnik 1995, prevoženih 131.000 km, registriran do 22.10.2008. Cena po dogovoru. Tel.: 051 848 489 Prodam motokultivator Muta s koso greben, cena po dogo- voru. Tel.: 051 853 177 Prodam hišo v Brežicah, na- selje Trnje, obnovljena leta 2000, nedokončana, mirna lo- kacija. Tel.: 041 903 858 Prodam nova izolirana kovin- ska vrata s podbojem, dimen- zije 232 x 216cm. Tel.: 07 818 0507 Prodam bukova drva, že pri- pravljena za kurjavo, central- no ali štedilnik (25 cm ali 33 cm). Tel.: 041 734 859 Prodam ugodno 2 ovci in ovna, primerne za rejo, stare 1 leto, ter nekaj zajcev. Tel.: 07 818 4459 Prodam koruzo v zrnju. Tel.: 031 698 469 Prodam trisobno stanovanje v stanovanjski nisi, zasebni vhod, občina Brežice. Tel.: 030 911 534 Prodam več PVC sodov 150- 200 litrskih in 1000 litrsko ci- sterno. Tel.: 041 796 224 Prodam motor APN6S, malo vožen, cena po dogovoru. Tel.: 07 492 0685 Prodam dvokrilna ograjna vrata, cca 4m široka. Tel.:051 616 139 Prodam kosilnico Buher SIP Šempeter, lepo ohranjena. Tel.: 07 818 8091 Prodam puhalnik s cevmi in motorjem, mlin za mletje moke, mlatilnico, vejek, bol- niško posteljo z jogijem. Tel.: 041 521 375 Prodam krmo v kockah, rdeče vino in ječmen. Tel.: 031 397 434 Prodam jabolčno vino, nizko alkoholno. Tel.: 031 608 385 Prodam 200-litrsko škropil- nico za na traktor, kot nova. Tel.: 041 542 258 Prodam kolo Pony za 30€ ali zamenjam za žganje, orehe. Tel.: 031 552 797 Prodam žagana suha bukova drva, belo in rdeče vino, ter jagenjčke. Tel.: 041 522 699 Prodam parcelo z nadome- stno gradnjo v Stari vasi na Bizeljskem, voda in elektrika na parceli, cena po dogovoru. Tel.: 031 397 504 Prodam vino frankinja, cena 1€/ liter. Tel.: 040 275 581 Prodam črpalko Bosch za ka- mion Man 26-403 in 26-463. Ugodno. Tel.: 041 756 078 Prodam šivalni stroj v omari- ci Bagat Zadranka. Cena 100€. Tel.: 07 496 5336 (zvečer) Prodam kombajn za koruzo. Tel.: 031 306 626 Prodamo v Radečah hišo z vr- tom. Cena po dogovoru. Tel.: 030 915 573 Prodam tri sobno stanovanje v izmeri 71m2, na Kregarjevi 11 vTrnju v Brežicah. Tel.: 040 452 467 Prodam domačijo z gospodar- skim poslopjem v skupni izme- ri 20 arov, na naslovu Gaberje 1 pri Dobovi. Tel.: 040 452 467 Prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje 130 litrsko, malo ra- bljeno, cena 100€ in domače rdeče vino cviček, cena 1€/ li- ter. Tel.: 03 568 4380 Prodam telico pasme Red Hol- stein (rdeče - belo), brejo 6 mesecev. Tel.: 041 938 409 Prodam 1,5-sobno stanovanje v pritličju, na Gubčevi ulici v Krškem. Tel.: 031 405 399 (po 20.uri) Prodam kvačkane prte, prtičke, zavese, itd., ročno delo, vseh oblik in barv, primemo tudi za darila. Tel.: 041 422 504 Prodam bočno kosilnico za traktor TV 18-20 km uporab- no in plug za TV skoraj nov. Ugodno. Tel.: 07 818 4144 Prodam kovinsko cisterno za kurilno olje 2100 litrov. Tel.: 031 602 196 Prodam vinograd s 700 trta- mi, manjšim vikendom s kle- tjo, vodovodom in elektriko, cena je 21.000€. Sromlje - okolica. Tel.: 041 437 521 Prodam, nujno zaradi selitve, opremo za 1 - sobno stanova- nje, vključno s hladilnikom in pomivalnim koritom. Brežice. Tel.: 031 688 422 Prodam kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop z grebe- nom 130 cm. Tel.: 040 540 385 Prodam Passat 1.9 TDI, ka- ravan, model 05, avtomatska klima,gretje sedežev EST.ASR, električni paket, ALU, krom paket, nepoškodovan, servisi- ran. Tel.: 040 231 289 Prodam vikend, starejši z vi- nogradom - Brezovica pri Pla- nini, lepa lokacija, voda ka- pnica, asfaltni dostop, cena: 21.000€. Tel.: 040 325 336 Prodam kotno računalniško mizico in zgornje police, bar- va svetla bukev, cena: 50€. Tel.: 041 746 811 Prodam dvokrilne brane in ci- sterno za olje 1500 I, novo. Tel.: 07 492 5248 Prodam kravo po izbiri, ko- silnico BCS z obračalnikom in hrastove plohe debeline 5 cm. Tel.: 07 496 9140 Prodam Opel Vectra karavan, 1.9CDTI, 110KW, letnik 2005, prevoženih 57.500 km, odlič- no ohranjena. Tel.: 041 508 252 Prodam Golf II, letnik 1991, diesel, prevoženih 150.000 km, registriran do 02/09, odlično ohranjen, cena po do- govoru. Tel.: 031 597 822 Prodam motor znamke Tomos, letnik 1998, dobro ohranjen, cena 270€. Tel.: 040 464 927 Prodam Kymco S9, letnik 2004, registriran do 12/08, prevoženih 3.300 km, prvi la- stnik. Tel.: 031 253 187 Prodam koze z mladiči ali po- samezno. Tel.: 040 540 385 Prodam 3 prašiče težke oko- li 50 kg, cena po dogovoru. Stiskalnica za grozdje 3001 na vreteno ali hidravliko. Tel.: 07 497 5214 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA FRIZERSKI kATELJE „a,, I rtŽatlDBWali|HB||BSWB|^H>^ za *»» n«Jbol)tl Izglad, UBHMlHMHKMfllljHliH k*'11 "dovoljn« »trinka ^^^So^nlHBl^^^^^^^^Ki^ "*• nikoll ni odvaftdl JRGOVINAl ZAOTROKE I odOdo 14 let ' Nudimo vam: - OBLAČILA - CICIBAN OBUT^^^ - OPREMA - /GRACE Vabljeni! - OTROŠKI SEDEŽI, VOZIČKI RAMATTI www.motorii-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm \ FS 50QT-3 434§€ ; 850 € JYG150ST 1900 € '1599 € Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si PREGLED CEVI $ TV KAMERO ČIŠČENJE ODTOKOV, KANALIZACIJE IN POPRAVILA SANITÄR SISTEM d.o.o. gsm: 041671323 SEJEM V KRŠKEM VSAK PETEK PRI SREDNJI SOU NASPROTI POKOPALIŠČA VSE NA ENEM MESTU: — PRVA(i)LIGA ©YAMAHA Delta Team Krško www.miting-brezicG.si Nepozabne letalske užitke uam prinaseta cetin jože s.p. MauacP^lmat ^^^¦^^^ PKinrnirvr im,m/*ajk oostinstvo miadina oomcteaqr Jože Kovačk