Izhaja v Trstu Tsato soboto opolmlne, ™>ko[iij,i s se dvignili in so se stojim tlačiteljem. : A vse zastonj ! Suženstvo je ostalo fhjstva bi l^ele luč prosvete je onemogočila to pregrelio človeštva. Pa prosveta, splošna kulturnost na-časa vendar ni še tako napredovala, hi odpravila — moderno suženjstvo, so-" no robstvo današnjih dni... - Proletarec, delavec je moderen suženj, Jjrda ne toliko svojih gospodarjev, a iz- ^je na milost m '.VleDskim razmeram ki mu pije * Ce,° nemilost žalostnim — in mrtvemu ka-kri in sesa mozeg, življenje proletarčevo je samo j ’ velika, skrbi in bridkosti polna pot, ki (Povsod in ne vodi nikamor in je ni Ko jo nastopi, že občuti prestraši 'I proletarec vso grenkobo in skrbi polno ,legotovo bodočnost. hr Kam, kako ? se vprašuje in se še bolj ^Priča, kako velik re\ež )e. i,, , Pač — v sebi samemu je našel siro-iie* rešenika, on sam si pomaga ehično in najbolj zanesljivo. najbolj sij| V tesnili organizacijah se jači njegova ‘o raste njegova moč, tu je njegova ki mu jamči za pravico, katero si mu jo kdo izsili s svojo močjo, ko .delavci (>lQ,.^eiavci morajo res prodajati svoje s,| ei> svoje zdravje in vse svoje življenske w Morajo žrtvovati tujemu imetju. Za W Sv.oje velike žrtve pa nimajo niti go- ra; sebe. ali bodo mogli preživeti deco Pred par leti so začele države razmišljati o zavarovanju za staros: in onemoglost delavcev. Dejstvo je res, da je delavec najvrčji siromak, ko mu otrpnejo moči. Roke mu omahnejo, in ne ve, kdo ho lačnemu dal kos kruha, dasi je bil posvetil vse svoje življenje delu. Pa države se še zmerom obotavljajo, dasi jih je novi čas prisilil, da so v principu sicer z* to, dejansko se pa nikakor še ne morejo odločiti. Merodajni faktorji kujejo tiste načrte tako, da bi drživa še kaj profitirala pri vsem tem. A kako so vlade urne in odločne, kadar se gre za kake ugodnosti gorniih de-settiseč ali celo za vojaški moloh ? !! Milijone in milijone stane ta luksus na leto in še ni dosti. Militarizem in marinizem dobi vse, sploh, kolikor hoč . Ljudst o pa živi v bedi, in nikogar ni, ki bi mu resno hotel pomigati To so suženjski okovi, ki ga oklepajo. Pretežki so. ne mora jih zlomiti. A kdo ve, če ne bo kmalu prišd čas, ko bodo morali odpasti. Delavsko armade si morajo izvojevati pravic, se morajo oprostiti — dolgo tako ne bo moglo iti dalje. S*j tisti, ki pazljivo čti časopise, je moral priti že do prepričanja, da se bližamo pomembnim in velik m časom. Povsod vre in se nekaj pripravlja. Sila, ki tlači človeštvo, bo rodila protisilo. Nebo današnjega življenja le nasičeno dektrike, vihar se pripravlja, ki bo sčistil vremena ljud tvu. In ta čas mora priti! Rojančoni in meščani! Zahajajte a II. skladišče Kon-sumne zadruge članov H. D. 0. (ulica Mlramar.) ZVEZA • JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV. Slovenskim železničarjem! Odkar se je ustanovila Zveza jugoslovanskih železničarjev, je opaziti, da se je pojavilo v internacijottalnm taboru neko obupno gibanje. Voditelji železničarjev v internacionalnem “ taboru so slični potapljajočemu se v valovih razburkanega morja in napenjajo še zadnje moči, da bi oteli svoje življenje. Tako vporablja zdaj .Internacionala1* vsa svoja znana sredstva, da bi rešila zadnje ostanke „intfrnacijonalne" organizacije železničarjev. V Zvezi jugoslovanskih železničarjev vidijo svojo brezpogojno smrt in radi tega vporabljajo vsa nelep« sodstva, da bi rešili svojo potapljajočo se barko. Grdi napadi po časopisih in različnih shodih, osebna agitacija, i cino nečednih laži in obljub, grožnje m šikane v službi, to so tista starodavna in davnoznana agitacijska sredstva, katerih se poslužuje „Internacijonala“. Navajamo tukaj samo, da agitirajo sodrugi železničarji za svojo stranko (ne strokovno organizacijo) s tem, da pravijo vsakemu, da se zvišajo plače železničarjem, definitivnim pa se dovoli zvišana dunajska stanarina le tedaj, ako se organizirajo vsi v internacionalni organizaciji železničarjev. Ali je že božja duša na svetu š išala gršib laži, ali je opazoval že kdo na svetu, kako se poneumnja priprostega človeka, kakor dela to ..internacionalna" organizacija železničarjev. Ti sodrugi agitatorji se dobro zavedajo, na kak grd način vabijo svoje žrtve v svoj tabor; a kaj njim za nepoštena sredstva, njim je z i hipni vspeb, njim je za denar, ki ga rabijo v svoja ' strankarske namene. Privoščimo jim vse tiste nevedne železničarje kot člane, ki jim i sledijo le vsled sleparskih obljub v njih tabor, ker ravno tako jim bodo »udi obrnili zopet hrbet, kadar b do spoznali, kako so (se zmotili, da so prišli v tabor, ki je od »zunaj polu obljub, od znotraj pa prazen. Ia ta stranka, ki vendno upije: „Ena-kost, svoboda, bratstvo", stranka ki upije vedno, da se ljudstvo poneumnja, ona je torej tista, ki dela iz reveža železničarja ,največjega neumneža, dela iz njega sužnja, ' del i iz njega norca. Ha, lepo bi če bilo, ko bi šlo vse tako po tem receptu, saj bi s tem dosegli, da bi pristopili železničarji „internaoijonaini organizaciji**. A potem bi bi i internacijo-n»lni socijalisti danes tudi res edina poli-: tičaa stranka, in bi morale izginiti vse druge. Opaža se pa ravno pri internacijonalni ali mednarodni organizaciji, kako se maščuje njeno nelepo ravnanje z železničarji, ko tako lepo razpada. In pred popolnim razpadom naj jo rešijo zdaj zopet gorostasno zlagane obljube in poneumnjevanja še ostalih zaslepljencev. Sodrugi hočejo očitati „Zvezi jug) .slovanskih železničarjev', daje strankarska, lakoravno so čitali pravila, ki govore jasno, da je Zveza jugoslovanskih železničarjev le Strokovna organizacija, ki ima varovati gospodarske in socijalne interese svojih članov, ne pa iskati strankarstva. Samoobsebi pa je/ umevno, da bo „Zveza jugoslovanskih železničariev1* varovala svoje člane tudi pred vsakim zapostavljanjem ali zatiranjem od strani tuje-rodcev, kajti slovenskega železničarja so vsi že zadosti zasramovali. Do tu in ne dalje, bodi naš klic. In kaj in kako nai odgovori Zveza jugoslovanske železničarjev na vse grde napade ? Mirno hoče gledati početje sodrugov in si utrditi z dostojnim obnašanjem in z marljivim notranjim delom svojo pozicijo, kajti mi se ne borimo za stranko ampak hočemo kot strokovna organizacija le korist slovenskega železničarja. Vse napade internacionalnih sodrugov bomo odbili sami od sebe, ker upamo za trdno, da ima slovenski železničar še toliko narodnega ponosa v sebi, da se ni usužnjil še docela mednarodnemu izdaj-tvu in ter-rorizmu, da se zaveda kot Sloven c, da spoštu.e svoj mili materni jezik in pristopi zdaj, ki ima svojo lastno strokovno organi-zacjo v Zvezo jugoslovanskih železničarjev. Ni naš namen vabiti železu čarje v ,,Zvezo jugoslovanskih železničarjev s kakimi obljubami ali lažmi, kajti vsakdo mora čutiti sam potrebo, pristopiti kot član Zvezi jugoslovanskih železničarjev, sam mora vedeti. v kateri organizaciji je njegovo mesto. In taki člani so nam dobro došlt, kajti oni so pristrpili iz lastnega prepričanja in ostanejo trajni. Naše vrste se ne smejo množiti potom lažnjivih obljub in terorizma, nočemo loviti članov v svoje vrste, kakor se lovi cipe. Slovenski železničarji morajo polniti naše vrste sami od sebe. Delo za izboljšanje razmer slovenskega železničarja in ljubezen do našega jezika bota nas v kratkem času našla združene vse kot močno armado v „Zvezi juguslovanskib železničarjev**! Slovenski železničarji, vsi na krov, otresite se verig mednarodne sužnjosti in vsi v Zvezo jugoslovanskih železničarjev ! Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljuje tovarišem železničarjem za izkazano mi sočutje pri mojem ponesrečenju in za podarjeno mi lepo podporo 50*— kron, katero svoto so zbrali med seboj in me tako deloma rešili bede. Srčna hvala všem darovateljem, posebno Vam, železa škim delavcem, ki ste si pretrgali svoj itak skromni zaslužek. Vsem kličem iz srca: Bog Vam plati. Franc Mikuž, postajni delavec v Kanalu. Kanal. Tukaj je ponesrečil postajni delavec Franc Mikuž, katerega je zadel skozi postajo vozeči vlak, in se mu je pri tem zlomila desna roka. Podružnicam in zaupnikom. Prosimo, da se zapiše na proglasnicah n -vib članov ooleg kraja, v katerem stanujejo, tudi zadnja pošta. Nekaj o zadružništvu pri nas. Dandanes smo hvala Bogu vendar že tako daleč, da nihče ne dvomi o potrebi ia koristi vsespiošnegi zadružništva. Pri vsakem resnejšem [»ogovoru o socijalnem, gospodarskem izboljšaniu najš rših sloj v si moramo priznati prevdliko važnost sino-trene vzajemnosti in absolutno vrednost pravega in zavednega, do nozitivn h vspe-hov vodečega socijalnega dela za organizacije. za ljudstvo sploh. Torej to je neizpodbitni, neutajljivo, o tem ne dvomimo, ne mi, ki imamo za enkrat pred očm ls svojo organizacijo, ne oni, ki že imajo take zadružne naprave ali ki vsaj mislijo, da jih imajo. A če je zadružništvo koristno za z i-družnike sploh — kolik ) večje važnosti pa je ta naprava za delavce ! Zlasti ob današnji draginji, ko pritiskajo na človeka od vseh strani. Od zadružništva imamo dvoje glavnih koristi. Prvič si p ihranimo dobiček prekupčevalcev, ki posredujejo potom trgovine m d producentom in konsumentom. To, kar spravi tak p isredovalec, ostane zadružnikom, ki končno tudi vejo, da dobijo za gotov denar dobro in solidno blago. Drugič pa imajo zadružniki veliko moralno zadoščenje s tim, da vidijo m čutijo, kako se osredotučuje vse zadruž niško poslovanje v njihovih rokah, ko so se osamosvojili in storili velik in važe i korak naprej do gospodarsko večje ali manjše neodvisnosti. Že samo ta zavest, da morajo računati sami s seboj in svojo lastno močjo, jim utrjuje ponos in užiga pogum fih vzgaja k zaupanju v lastno silo, ki premaga tudi najtežje zapreke. V združenju je moč, z združenimi močmi premagamo najhujše. Skrb za vsakdanji obstanek, samozavest in prejiričanje, di si le z vzajemnostjo opomorerao, je rodila pri nas na Slovenskem zadružništvo in gospodarske organizacije. Tega se mora vsak prepričan Slovenec veseliti. Pred kakimi desetimi leti je pravzaprav jiričelo to novo ž vljenje pri nas. Morda je bil zač tek malo premišlj n, morda ni bil namen popolnoma čist — ali pa nismo prav začeli, facit je, da je bila tedaj nastopila mala stagnacija, neka malodušnost v našem zadružniškem življenju. A v zadnjem času je postalo spet prav živahno. Z zadružništvom so sc začeli baviti celo tisti, ki se v začetku niso bili mogli sprijazniti z njim Izprevideli so, da se moremo le potom zadružništva osamosvojiti, gospodarsko utrditi in rešiti tujega kapitala. In res ! Vse zadruge, ki temeljijo na taki podlagi in imajo tak namen, dobro vspevajo in so blagoslov za svoje zadružnike. Delavsko ljudstvo je tudi posvetilo veliko svojo pozornost zadružuištvu, ki je važna točka v program i modernega socija-lizma. Kur je bilo nekdaj malo ali skoraj nemogoče — to je danes živa zahteva. Zdaj delavcu ne zadostuje več revolucijo-niranje duha, duševna prebuja — hoče tudi v gospodarskem oziru napredovati. Naši delavci so pokazali s trdno voljo, da hočejo zadružništva, da hočejo izvojevati na vsak načiu vsaj to, kar morejo in česar jim nihče ne more ubraniti. Razveseljivo dejstvo je, da je našim zadrugam sreča mila. To nam daje pogum, da se bomo odslej še bolj posvetili tej stroki. Prepričani smo, da vršimo s tem lepo nalogo in svojo dolžnost. Osjeguranje radnika za slučaj bezposlenosti. Jedan od najvažnih društvenih soci-jalnili problema jest: osiguranje radnika za s 1 n č a j bezposle* n o s t i, a osobito u današnje vreme gdje miruju u mnogim državama uslied raznili gospodarskih kriza — množine radničtvg. Sve gospodarske privredne grone utekle se ovoj ili onoj vrati vsjeguranja, da si osjeguraju svoju glavnicu. Samo radnik koji jedinu svoju glavnicu što ju imade — rad — na pozor nosi, taj je uvjek v po-gibelji, da če mu jedriog od dana uslied nestašice posla njegova glavnica — rad .— biti mrtva. Nu u godnje vrieme možema sa zadovoljstvom istaknuti, da smo i u to j grani društvenog (socijalnog) pitanja koraknuli za korak napried. Doduše ne mi u Austryi ta kod nas miriše ono odviše po birokratizmu. Nedavno odaslolo je bavarsko mini-sterstv > unutarn ib posala svim večim gradovima u Bavarskoj načrt, koji se je bavio tim važnim pitanjem. Njemačko no-vinstvo se tim povodom blagoglasno raz-glagoljalo, a presma njemu i nekoje naše novine a su Njemci prvi, koji su se bavili tom pitanjem, i koji če ovo goruče pitanje radniftva riešiti. • Nu Francuzi su več pri je čet rri go dina dana uveli: P n t p o r e z a n e u p o-slene rad.oike iz državnih sred stava te su na taj način pretekli Njemce, kod kojih je dosele ostalo osjeguranje za slučaj bezposelnost — kod pro.okta. Za minulu godinu 11)08 uvrštena je bje u proračun ministarstva javnih zadnja svota od llO.OOO franaka, dočim je raznim rad-ničkim organizacijama u gornju svrliu do-pitana svota od 47.824 franka, dakle niti polovidi proračunom dczvoljene svote. — Francusko službeno izvješče opravdava tu okolnost time, da je ovom uredbam zuko-odarstvo btjelo unapndjivati podu-piratije neuposlenog radn čtvo, a doprina-šati novčan« pnnose iz državnih 6redstvava radničkim organizacijama samo u svrbu, da s • kod radničtva rieč stvorene blagajne za podporu nsuposlenih 'tim lugje mogu uzlržati. Iznos, ko i se tim organizacijama u tu svrbu daje, nedavno je je povišen za 25 od sto. Lokalne blagajne dobivali su 'l(i d i 20 od sto od faktične iz ulastitih sredstava izplačeue svote, dočim su cen-tralizovace blagajna dobile 24 do 30 od sto. Organizacije, koje riflektiraju na dr-žavnu podporu, moraju objelodanjivati izv;ešča v izdaeoin novcu, a to je i uzrok, da se radničke organizacje dosta slabo natječu za ovu državnu podporu. U prvom polugodišču zamolilo jo u svemu 97 blagama državnu podporu, dočim su samo 73 od njih dobile ukupno 23.138 franaka. Od 112 organizacija, koje su u drugem polug' dištu zahtjevaie svoju državnu podporu, dobile su 68 njih 24.686 franaka. — Odstalim uskročena je subvencija iz gore navedenih razloga. Ukupni broj članova svili subvencioniranih blagajna iznosio je 47.826. Subvencionirane blagajne imale su 6697 enu-poslenih članova, kojima je za 98.866 dana neuposlenosti doznačeno 197.696 franaka podpore. Kako smo gore naveli dosele postoje organizacije, koj ■ podupiru bezposlene radnike u Francuskoj, a u Njemačkoj (Bavarskoj) početo se raditi na torne, da se iste osnuju, — dočim se kod nas u Austriji v torne niti ne sanja. Dužnost je stoga svib organiziranih radničkib korporacija, da se zauzme, da se kod nas ova vrst osigoranja, koja je od velikog značerlja za radničtvo čim prije uvede. Toga radi nadamo se, da če i naša N. D. O. tomu pitanju posvetiti čim bolju pažnju, te u korist svojih članova i na tom polju — socijalnog osje guranja — učiniti svoju dužnos. — tc — Mi vsi v slov. gledališče! DOMAČE VESTI. Predavanja N. I). O. V T0RE< dne 14. decembra ob 8. uri zvečer predava v „Sokolovi4, dvorani tov. Herman Furlan, uradnik „0srednje banke11 o „razvoju in današnji organizaciji denarja41. Ker je predavanje velevažno z ozir n in na akutna socijalna vprašanja današnje dobe, ki se neposredno dotikajo vsakdanjega življenja našega delavstva, želeti je, da je udeležba od vas tovariši, kolikor mogoče obilna ! Z dobrim obiskom prvega predavanja ki ga letos priredi N. D. O. pokažite, da vam je do izobrazbe, do prosvete! Prihodnje predavanje Dr. Jos. Mandiča o ,,pravu skupnosti v državi socija-lizma“ se vrši v torek, dne 21. decembra. Za januar prihodnjega leta napovedana so predavanja o zadružništvu sploh, o zadružništvu konsu-mentov s posebnim ozirom na delavski) zadružništvo, o že obstoječih tukajšnjih zadružnih tipih, o stikih med zadružništvom konsumentov in producentov. Spedicijskemu društvu »Balkan11. 'Prel nekaj meseci smo morali omeniti pritožbo delavcev pri tej tvrdki, ki jemlje v službo nemške Žide. Iz delavskih krogov smo dobili pred dobrim tednom spet pritožbo, ki pravi, da to »slovansko11 podjetje kratkomalo ne mara domačih ljudi. Uslužbeoe ima nemške uradnike, nemško posluje kolikor največ more in protežira z veliko ljubeznijo tuje delavce — celo italijanske iz kraljestva menda. Naši ljudje stradajo kruha. Mi ne vemo ali je vse to res, ker se nam zdi vso to, kar so nam ponovno poročali naši tovariši, naravnost n-verjetno ! Gospodi, ki je obogatela ob živiokiicih narodaočutega ljudstva, povemo prav prijazno. da ima vsaka stvar svoj konec. Takrat, ko srn ustanavljali to podjetje, ste omedlevali „narodnega“ navdušenja in ste na ves glas vpili o samozavesti narodovi. ki mora izvajati geslo »Svoji k svo-jim“! Danes ste pa čisto pozabili na to geslo. I, zlomka, seveda, takrat ste imeli izključno Vi korist od tega gesla; zdaj pa, ko bi im 1 biti tudi ubogi delavec deležen komaj vidne drobtince z Vaše mize — kajpak, zdaj ste se na zapeli do vratu ! Bodite dosledni in značajni torei. pustite nas vse in se di vite na solncu laških in židovsko nemških ljubljencev s > oj ih! Delavcem-tovanšem pa tole : Potrpite, večno ne bo tako ! Napočil bo dan, prišla bo ura obračuna ! In takrat bomo ured li vse ! — Stenografski tečaj vrši se vsak ponedeljek in četrtek ( d 8—9 ure zvečer v šoli na Acijuedottu št. 22. Za priglasitev je še vedno d> ponedeljka t. j. 13. t. m. čas. Kdor se misli še priglasiti, naj pride v ponedel ek v zgoraj omenjene prostore. Protestni shod v Skednju. 'N. D. O. je sklicala 8. t 1. v Skednju protestni shod proti uvedbi novega službenega reda v plavžih v Skednju. Delavstvo se je odzvalo tudi na drugem protestnem shodu v ogromnem številu. Bilo je zbranih okoli 150 delavcev iz plavžev. Shod je otvoril tovariš Plečnik Fran in podel 1 besedo tovarišu dr. Brn-čiču Govornik je v kratkih besedah dobro ožigosal drzno postopanje kranjske dražbe v Skednju in izvaial sled če: »Tovariši ! Vi dobro poznate stari službeni red. Napravili so novega, slabšega in Vam ga hočejo vsiliti. Kaj .pravite vi k temu ? Stari službeni red je nož, kateri Vas je rezal; novi pa je sekira, s katero Vam hočejo Vaši magnatje odsekati glave! Pri teli besedah je tovariš Brnčič pokazal knjižico novega in starega službenega reda delavstvu, ki je dalo duška ogorčenja proti temu napadu na svoje življenje ! Nadalje jo govornik izvajal: „Piavžni delavci, uprite se temu pro tizakonitemu službenemu redu vsi kakor en mož! Zahtevajte službeni red, ki bo pravičen za delavce.“ Tovariš Brnčič je tudi razložil določbe zaradi premij, l$ptere hočejo delavcu na nesramen način odtegniti; dalje določbe zaradi veden a izven službe, iz katerih izhaja, da hočejo postaviti delavca pod pretirano kontrolo in slednjič določbe glede ureditve službenega razmerja, s katerim hočejo delavca pahniti v 24 urah na cesto. Na koncu govora je govornik predlagal, da naj se podpišejo vsi brez izjeme na protestno noto in jo oddajo družbi po deputaciji treh mož v znamenje, da zavračajo novi službeni red. Delavstvo je glasovalo kot en mož za predlog. Ko so si delavci izbrali tri može, st) je tovariš Plečnik zahvalil za obilno udeležbo in zaključil shod. Govoril je tudi tovariš Pegan. Sestanek odbornikov skupin sv. Marka in tehniškega zavoda se bo vršil v dru- štvenih prostorih okrajne skupine sv. Jakobske v soboto, dne 11. t, m. ob 8. uri zvečer. Odgovor že dobi zadnji »Železničar11, naj bo le brez skrbi. Morda mu ne bo teknil. „Lumpe vun“. Sodr. Josip Kopač, navaja v številjki ..Železničarja11 od I. dec. t. 1. med drugim sledeče : »Samo ta razlika je med Vami in med nami, da vržemo lumpe vun. Vam pa, so dobro došli“. Ker je dr. Solar nehal biti »sodrug", si usojamo staviti nedolžno vprašanje : „ali ja med temi lumpi tudi dr. Šolar?.. No vendar ! V svoji znani izjavi niše ! sod. Josip Kopač o sebi tako-L : „Raje ostanem reven in pošten kakor bogat lump. No vendar ! Dragoceno priznanje ! Sodr. Kopač priznava tedaj sam, da je reven — lump! »Železničarju11. Če jo res, da ie nervoznost včasih posledica neprilike in zadrege, potem nam je razumljivo pisanje ,,Železničarja11 v zadnjem času. Da, da, tla postajajo vroča! Žadnji „Železničar“ je posvetil kar 6 kolon ,,N. D. O.11 in „Zvezi jugoslovanskih železničarjev1'. Mi seveda na vse one napade ne odgovarjamo. Napeli bomo še b Ij v e moči, da ju-iteg-nemo v N. D. O. oziroma Z. I, Ž. do zadnjega slovenskega proletarca. To bo najlepši odgovor ,,Železnic -rju", obenem sad niegovih ostudnih napadov. Dr.u Tumi Z e večkrat ste izjavili v časopisih in na shodih, da se Vas za s/opntki N. D. O. bojijo in da se izogibajo govorniškemu spodpadu z Vami. Da ustrežemo Vaši želji, Vam naznanjamn, da, se je tov. dr. Mandič odzval vabilu priprav Ijalnegi odbora JV. D. O. v Kanalu in obljubil, da pride prav gotovo jutri v Kanal, da se ogleda ,,na mejdanu1' z l a mi, ki kakor se sliši, pridete tudi v Kanal. štora ni več v dvorani; ob 3. uri se je morala odpreti tudi galerija. .. Nemirno so pričakovali otročiči M' klavža in njegovih darov, končno se J vendar prikazal ob spremstvu parkeljnov in sv. Antona. Ko se je odprlo zagrinj«10 in je tamburaški zbor Glasbenega drn'tfft »Trst4 zasviral »Hej Slovani14, završelo 16 po dvorani in viliarni aplavzi malih **““' ležencev so pričali o njih zadovoljstvu 111 veselju, ker na oblrženih mizah na odr11 je bilo nakopičeno <800 darov. Po kratke® nagovoru Mb' čtijočih članov N. D. O. Da vidimo ! Do takrat pa na delo! Delavci! Jutri vsi v gledališče, (13 vidite prelepo dramo »NORO . Igri vsfi' huje toliko lep b in dramatičnih prizorom ua no bo nikomur žal te predstave. TOVARIŠI ! V Torek 8. uri zvečer k predavani v ..Narocjni^donr ‘! Z ;obil'10 udeležbo dokažite, da va^ je do izobrazbe, do proj svete. Vstopnipa je prosta „ juaipm ivupacu. v zacniji števil ki ,,Železničarja1' je sodrug Kopuč na ga usen način^ napadel razne tovariše, med temi tov. Škerjanca in vsotrudnike ,.Narodnega Delavca11. Tov. Škerjanc bo odgovarjal sodr. Kopaču za njegove perfidne obdol-žitve pre i porotniki. Temu vzgledu bodo sleddi, kakor slišimo, tudi drugi. T Smrtna kosa je ugrabile izmed vrat N. D. O. Matevž-« Furlana, dobro pozna-negi vratarja • .,Narodnega Doma". Dne 0 t. m. je zatisnil za vedho svoje oči. In zopet štejemo med vrstami slovenskih kre men rojakov jednega manj izmed vrst odločnih Slovencev, ki so se b rili za pravice v Trstu toliko teptanega sloven-kega delavstva. Videli smo ga vedno pri prireditvah, shodih in demonstracijah v pr«ih vrstah Ko se je ustanovila N. D. O., bil je on eden prvih in videl si ga pri vs^h priložnostih nabirati za družbo Ciril in Metoda in za podp. fond N. D O. Priljublien je bd v vseli tržaških slov. krogih. Do zadnjega zdihleja je bil vedno odločen Slovenec Tn član N. D. O. Pogreba ki se jo vršil dne 8. decembra z glavno bolnice, se je urlelež la tudi deputacija N. I). O. in dosti slovenskih rodoljubov. Žalujočim ostalim otrokom naše najiskreneje sožalje. Spet nesreča na železnici. — Na praznik, 8. t. m., okoli 2. uri zjutraj, 'je ponesrečil na po-taji Dutovlje neki železniški zavirač Dal je znamenja za odhod vlaka in se je hotel oprijeti držaja na svojem sedežu. A' sedež njegov je imel samo ob eni strani držaj. I« navade na drugačno opremo takih sedežev je revež prijel na napačno stran, da je priletel med odbijoče in potem pod voz. Vlak, ki je p ljal čezenj, ga je popolnoma zmečkal. Zapušča udovo in poldrugi mesec starega otroka. Kakor pri Sv, Hipolitu, zadene tudi tu vsa krivda železniško upravo, ki skopari pri personalu, skozi okno pa meče z lopato denar na ce.to. V misterij železniške korupcije in za-nikrnosti je treba posvetiti z veliko bakljo! V slovenskem gledališču smo opazili ta praznik, da si je vodstvo nabavilo aparat „Perolin“ za desinficirunje zraka. Vzduh, ki gu izbrizgne »Perolin11, ie jako prijeten. Zdi 6e ti, da vonjaš duh cvetočih smrek. — »Miklavžev večer11 veseličnega odseka N. D. O. se more po vsej pravici imenovati manifestacija slovenskih otrok delavskega stanu. Odkrito priznavamo, da tako ogromnega števila malih otročičev še nismo' videli na sličnih priredit?ali. Takoj po 2. uri popoldne začele so se vkljub slabemu vremenu zbirati v areni »Narod, doma" množice malih naših otročičev v spremstvu svojih mater. Točno ob 2 in pol se je odprla dvorana. Tov. reditelji so imeli dovolj posla, da bi napravili red v I dvorani, toda pokazalo se je, da niti pro Slovensko gledališče. To praznik smo videli čarobno igr° , Janko in Metka“. Igrali so skoro sami otroci. Nastopi;1 so vsi jako pogumno, vendar pa se j” vl* delo, da jim je manjkalo nekaj vaj. PC14 slika se je posrečila prav dobro, drug« tretje ne več tako. Pregledali sino F1, tiste hibe, ko smo se divili lepi scene'11 in pestrim prizorom palčkov in angebe'- Upamo, da vidimo v kratkem to PP. igro še enkrat, in tačas bo šlo gotovo b■ votni radnički interesi predlaže za p*-®' sjednika druga Vitasoviča, a za taji*1,vL drug. Debeljšeka i Staroga. Vitasovič bivši jednogDsno *J* bran zahvaljuje se na povjerenju, izst’\, da nas je danas sve sskupito nesnes"-stranje, proti kojemu moramo digouti s'!' glas i tražiti načina kako da ga pob°F Samo. Priobčuje dnevne red i daje *-1' drugu Stabanu. Štab a n osvrče se najprije na poču živeža, koja je takva, da se više da trpiti. Razlaže uzroke iste a nemar države za radničke interese i UP velikih posjednika kod vlade. Osvrče ( na razloge skupoče koje imamo tražF1 velikim spekulacijama burzovnih trgov‘l'j1 i u visokim carinama kojima je zatvo*L' granica za žJvežnn robu iz inozemst'«-To pak nije toliko u interesu malog J sjednika več spabija. Kaže da je ^ skuplje u nas nego u Engležkoj i Nj01®^, koj, koje ga moraju posvema iz vani ** dj ati. Na sve životne potrebštine ne samo aa se udaraju carine, več su i potrošarini Podvržene, tako da su radnici oni od ko-J'Q se traži največe žrtve i u krvi i u P^rezima, dočim im se ne da ne samo ni-kakvili prava, več niti živjeti. Kad Sto kažimo, odgovara nam se, da nema no-vaca, nu tik ima i suviše kad treba gra-®ti topove i pripravljati rat. . Skupoča istina da raste sa povečan-J6m gradova, jer umnožaj pučanstva do-nasa sobom poskupljenje života. Nu ta ^tipoča najviše tisti radnike. jer dok či-navhicima vlada povečaje plača dotle rad-Pifcke radnice se malo poboljšavajo, dočim LfilOvci neprestano povečavaju ciene život* n'k proizvoda. U drugim gradovima se za aproviza-°iju brinu gradske uprave i samo rad-Lčtvo koje močno organizirano nastoji, aa si poboljša svoje tranje. U tom po-?Mu iznosi nad gradske uprave u Beču 'Magrebu i djelovane radničtva u Gracu. "h dok je tako drugje dotle kod nas ob-koja bi se za to imela brinuti ne Liga se nego kako da nam otme i ono Pat' novčiča što nam ih država nije uzela iznosi iz radnjeg obračuna rad občin- uprave, koja je pobrala na tamoj po-Lošarini K 250.000 tuži se pak na po-ssbni porer na vin"’, koji je občina na-^tnula i od kojega ie lani dobila K \t>8.00(). Dok ona toliko pobira na pore-?«tu, dotle se ne brine nista za raduičke Lterese, več nas samo gu i. To više trpiti ne moremo. Naši do-"odci nam ne dostaiu ni za najsoromaš-ll|je življenje i radi toga moramo prote-st>rativ proti takvom postupku. Što se tiče pak pomanjkanja stanova lztiče, da je u tom pogledu skupoča po-Ligla svoj vrliunac. Obrazlaže što drugje °b<3ine rade u tom pogledu- Isto se n -fječu u gradnji zdravih i urednik radnič-**ih stanova, koje poslije stanoviti kroj Rodina radnik dobije u vlastničtvo. Svatje občina nastoji da doskoči pomanj-Linju stanova bilo da sama gradi bilo da 8voin inicijativom drugo na gradnju potice. ^aša občina i u tom pogledu radi protiv wših interesa. Ona je nametnula „najam-Lnski novčič11 (soldo jvigioni) za ko)i se Je reklo da če biti samo za tri godtnre i da če se upotrebljavati samo u korist lavnih notreba (uredjenje ulica, svetla, Vide). Nu od svega toga nista. Isti je več devet godina, same lanjske godine donio •1° občini 125.000 kruna, a o uredjenju Luna ni govora. Ako se što radi se gdje kanuju gospoda, u radničkim predielim Lino noma ni ulica, ni svi tla, ni vode Občina je samo ustala u svoje doba pro-bv gradnje baraka sa strune c i kr. mornarice, mu nije se pobrinula da ista što -.Ul'adi u interesu tog pitanja. Socijalisti pako sada viču radi sku-j*°če i pomanjkanja stanova, nu u doba aada je bila nastala stranka koja je malo 8v>etla bacila na gradsku upravu onda sn 8viin silama svoiim podupirali camorru. *nzzi je bio onaj, koji je osujeto daljnju jLadnju ladničkih stanova sn strane c. i mornarice, on je onaj, koii jo kroz to-bko godina upravljao sa puljskorn občinom, a naši socijalisti su za njega god. 1907 glasovali i samo njima ima zahvaliti što danas sjedi u parlamentu. Socijalisti su obečivali zlatna brda kad bude uvedeno obče pravo glasa, ako se njih izabere irnalo je p1 oteči uced i mlieko, a što vidimo: 85 socijalističkih zastupnika sjedi u Beču, pak što su postigli u korist radnika ? Na koncu predlaže ovu resoluciju: »Narodno radničtvo u Puli sakupljeno na velikoj skupštini dne 28. studenog 1909 u »Narodnom domu11 uzev u pretres sku-poču živeža i pomanjkanje stanova: i. Smatra današnju prekomjernu sku-počii* kao posliedicu nemara sa strane državnih i občinskih faktora za životne radničke interese. Radi toga traži od države, da 8kornim odredbam, koje neče biti niti kmetovina na štetu, nastoji ako pojeltin-jenja istih. Od občine pako z a li t j e v a kao od kasti, koja je dužna da se brine za apro-vizaciju grada, da se za takvu u istinu zau>me,- kako bi pojtfcinila živež n a sredstva. II. ■Obzirom na nečuvenu skupoču stanova prouzroč nu radi pomanjkanja istih Narodno radničtvo z ali tj e v a od občina da odmah pristupi gradnji jeftinih radnič-kih stanova sama ili da svojdHn inicijati-vom dado pobudo takvoj gradnji. Zaključuje osim toga upraviti molbu na upravu c i k. mornarice, da bi ista čim prije pristupila gradnji predvidjenih baraka za svoje radnike, čime bi se die-lom doskočilo današnjem pomanjkanju stanova. Govor drugega Stabana bio je cesto prekidan odobravanjem i na koncu popra-čem velikim pljeskom. Predsjednik pita dali tko želi govoriti o stvari, buduč se nitko ne javlja stavija na glasovanje resoluciju, koja .je bila jednoglasno prihvačena. I to tako bili su jeduogl.sno izabrani u odaslanstvo da predadu molbu c. i k. lučkom admiralu drugovi' Subar. Sulcser i Vitasovič. Iza togi je bila zaključene skupština, koja jo najuspjelija svogodišnja naša skupština. Citanje liečnika -kod okružne bc>-lestničke blagajne. — Kod ovdješnje okružne bolestničke blagajne je uviek tu-žaba na postupak liečnika sa bolestnicima. Isti ne samo da se ponaša š njim uprav neliepo, več ne zna niti rieči hrvatski i tako ne može da obči sa onim stot nam i stotinam naših ljudi, koji imaju nesreču, da se mo rti ju na njega obratiti. O torne bi se m glo iznieti svu šilu primjera. Da je to stanje neoduživo, i da je u obče ne-ihoguče liečenje b .Iestnika, s kojim so ne možeš sporazumjeti to je nešto uaravoog i nešto što je svakome jasno. Sada jo izabrana nova uprava olaužne blagaine u kojoj sjede i d a »jugoslavena* .Telčič i Pirc, pak čekamo da vidimo, što če oni poduzeti u korist radnika i lirvat-skih i u obče slavonskih radnika. Da-li če oni zahtjevati baretn da liečnik, koji mora da lii či stotine i stotine hrvatskih radnika i to za njihove novce, znade toliko hrvat- jesen in zimo priporoča tvrdka BOHINEC & C.o TRST, ul. delle Torri 2. - S. Lazzaro 17 (za ceitijo sv. Ant.aa novep) svojo bogato zalogo izgolouljenib oblek za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji. Za iaiis in deklice. - Obleke p meri. Solidna postrežba, — Znano n,zke cene. * AUSTKOAMERIK AN A ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 27. rovembra parnik ,,Laura'4 Nowi-Y< rk via Patrasso-Palermo. 4. decembra parnik , Martha Washington 4 v Ruenos-Aires via Almeria-Las Palmas. 'oliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi , inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. 'L informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulloa Mollu Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Josip Štolfu, vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela. KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! Ugodno kupovanje 40 metrov daljših docela Dorabnih ostan kov, platno za pernice, zeftr, oksford barvano blago, fianela, jilatno za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar. A. Pinki&va tkalnica v Nachode Vysokov Češka. Književne novosti: GREGOR -IČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: .Dobra gospodinja', gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..........„ 2'80 Štiri ruske slike44, povesti...... —60 BENEŠ: „Bro dsko vskl odvetnik44 . „ 1-50 Kip Gregorčiča.................. „ 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Miti zn tfooRine m vrte pri :: zabavah • • • • tr belo-modro-rndečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vso to knjige, papir in potrebščine so dobivajo v Slcianski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec TKST. - Ullcit Valdirlvo 40. Gostilna društva Jadran ul. Industrla (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša ipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago,/ kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svi rajo izbrane slovenske komade. Postrežba točna, sr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „]adran“ Vinko Kante. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Pekarna in slaščičarna JJenedikt Suban TRST, - ulica delHstria St. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom ' —Pekarna i slsdščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-knte. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kraval, nogovic Ud. je odprl naš rojak g K. CVVENKEL g TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroie, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim! Podpisani priporoča sl. občinstvu iu članom „N. D. 0 “ svojo Pekarno, sladšCiCarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema uidi naročila za torte, potice, ' pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarno Karol Trošt: TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejšo likerje. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Moiin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago , - - wedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano zganjamo v u'ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani „N. D. 0.“ 1 Pozor 1 , V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, f ulica BELVEBERE II. 3. in v 1'dijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. (Knina zadruga H. D 0. /.-■ -V ;-yV VINKO SKERK PEKARNA in -SLADClČARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Nliramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Prodajalne : ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. : II. ul. Miramare III. v Škednji. Člatl dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši s^eti stvari ! : ) EH22222T! Bki, da ih razumiie. Kažemo čekamo da vidimo, što če naši Jngoslav* ni“ a dotle u ime naših radnika zahtjevamo da se i njima postupa kako se postupa i s talijan-skim, jer dok su jim naše pare mile, dotle moraju da nas za iste i pošteno služe. Deputacija narodnog radnika kod c. i k. lučkog radnika. U četvrtak 2. ov. mj. bili su kod c. i k. lučkog admirala Nj. Pr. J. pl. Rippera deputacija narodnog radničtva sastoječi se od drugova Subaoa, Suksera i Vidakoviča k< j i su bili izabrani na skupštini 28 /11. da mu preda molbu za gradnju radničkih baraka. Admiral je deputaciju primio veoma ljubezno, te ]e obečao uraditi s ve što bude do njega, buduč i tam uvidja oprav-danost molbe i potrt bu udovoljenja rad-ničkim potrebam. U isto doba je obečao da če radnici dobiti čim prije odgovor na podnešenu molbu. Odaslanici mu zabvališe za njegovo zauzimanje, te se udaljiše. Naši socijal-demokrati i „Nar. Radnička Organizacija11. Na zadnjim dvijema skupštinrmf, kojejsn obdržavali social-demokrati u četvrtak 25. studenog i u nedelj u 28. istog mj. obrnili su se, kako nem kažu, njihovi govornici na „Na-rodnu Radničku Organizacij u-1, na dr. Mandiča, ^Narodni dom“ i što ti ga ja znam. Pričali su svojim viernima kako su gospoda (?!) osnovala N. R. O., da služi njihovim interesim. Zahvaljujemo „sodrugovima1 na pažnji, koju su nam izkazali time, što su se ipak bavili s N. R. O. Glede pak njihovih iz-vadjanja poročujemo im „da je N. R. O. u Puli nastala kao produkt potreba radnika, koji su miereni, da njihovi staležki, i narodni interesi ne mogu biti ohranjeni od „int?rnacijonale“, koja je samo imenom takva, dočim je po svom djelovanju „ta-ljanska“. Nadalje im javljamo da kao što se N. R. O. nije do sada brinula za njihovo djelovanje i rad, koji ide ne za ko-rišču radnika, več za stranačkim profitom, kako najbolje dokazuje zsdnja akcija o skupoči živeža i pomanjkanju stknova, tako da če se još manje od sada starati, što o njo) gospoda iz „Arco Romano11 misle. Pravac djelovanja N. R. O. biti če faktični radnički interesi, koji su joj na srcu i koje če znati od sada braniti, još Večimv zavzimanjem, nego do sada. Što se tiče pak nekih prietnja, da če nam razbiti sastanke i poruka, da što imama mi govoriti o radničkim stvarima, javljamo gospodi, da nas prietnje ni naj-manje ne plaše, a ne znade,mo do danes da je briga za radničke interese njihov monopol. -Briga11 koju oni pokazuju mo-gučenu iskrenu zauzimanje, to dokazaše do sada da nije buduč toga od njih ne vi dj e smo. Darovi. ..Gospodarsko društvo11 na Proseku daruje za Filipa Marca kot žrtev slovenskih šol v Trstu 10 kron ; dodal še gosp. Starc l krono. V gostilni članov N. D. O. se je nabralo na Miklavževem večeru za glasbeno društvo »Trst11 3 K, katere pa isto daruje za list „Narodni Delavec11. Tovariš Nabergoj daroval 2 kroni v isti namen. Prisrčna hvala ! — Najtopleje se zahvaljuje bolgarski vseučiliščnik Teodor Hr. Dimov za blagohotno podporo 16 K 60 stot. onim darovalcem v „Narodnem domu1 in delavcem, zbranim v gostilni N. D. O., ter tovarišima Peganu in Mihajloviču, ki sta se potrudila za me. Bog živi slovansko vzajemnost. — Nadaljni darovi za sv. Miklavž: Treven Fran 5 K; pekarji : gg Mrevlje biškotov, Rebula biškotov in »ladčič, N. N. raznih biškotov in sladčic. Žerial Anton, Barič, Čretnik, Jug, N. N., Knežič, L kan, Soro, Renčelj, Baudaž, G.ci Plečnik in Paulič, Besednjak, Luin. Štefan Gustinčič, Kralj, A. B., N. N., N. N., po ] krono. Gospa Franja Jež, g. Brezovec Fran po 2 kroni. Tižaško podpoimo in bralno društvo 20 kron, Dr. P»rtot 5 K S-rk Celestin zaboj pomaranč, g.čna Dam ■: dr. Gregorinnva 3 konjičke in 3 punčke, G.a dr. Brnčiča vsakovrstnih igrač, g. Stipan Mimica vsakovrstne čokolade, Dom nes Jos. restavr. ,,Aurora“ butilko refoška, butilko muškata. G.ca Pavlič predpasnik, pekarna Mislej v Rojanti 2 škatlji biškotov, g. Krže igrače, Kocjan 2 zavoja čokolade, gospa Mikeluc service za likovce, Fabjančič igrače, prožni delavci nabrali K 4.42. Livarna Lloyd K 6'60, Lloydova skupina ,.squero‘1 K 7'—, delavnica Lloydova Iv 4'42, tovariši tehničnega zavoda nabrali K 8-60, zavoda sv, Marka K 7 92. Koslevčar 80 st., Knežič, Oran 1-80, Mrak K 1' — Vsem darovalcem in darovalkam za obdaritev naših malčkov dne 5. t. m. in vsem Onim, ki so pripomogli k tako lepemu vspeliu se še enkrat najtopleje zahvaljujemo. Posebno se pa še zahvaljujemo go-spej dr. Mandičevi, za izbiranje in nakupovanje primernih daril in za njeno blagohotno požrtvovalnost, zahvaljujemo se pa tudi sv. Miklavžu Mihajloviču, za primeren nagovor in njegovo potrpežljivo razdeljevanje pri obdarovanju otrok, sv. Antonu Šornu za uzorno delovanje reda po dvorani, ter škratom Babiču, Sirku, Ma-horčiču Marku. Vsem skupaj hvala! Veselični oclsele. Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NAUODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA EDINOST" v Trstu. Slovani! Tovariši! Dajam Vam naznaoje, da sem odprl v novo slovensko v BRIVNICA v ulici del Bosco št. 1. vogal Piazza Bandera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo. SVOJI K SVOJIM ! s spoštovanjem Miroslav Kovačič, brivec. Kje morate kupovati harmonike ? ? ? Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — — Jcsef Hlavacek v Lounech (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim basom Pišite po cenik. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, jjdomače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev Bvojim narodnim neprij ateljem. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšn v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A1I’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in ,,Ai fratelli da!matl“ ulici Zudec 'he štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASER^A 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, n^J finejše slaščice, potice itd ter ra?.ne likerje >D vina v buteljkah. Udani Alojzij Gal. ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! ’* V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), TRST. čitajte vsi!! ta JS •O D O £ a > o c o c > a> c Q Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, in slav. občinstvu, da sem že prejel cel novi dohod oblek za jesen sko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otroke zgotovljeno belo perilo za moške, Ker sem kupil v veliš' množini z največjih in svetovnih tovarn, z malimi strošku da lahko prodajam po tako znižanih cenah, da mi nobene druga trgovina nemore tekmovati. I Prosim Vas, zato, da obiščete moio trgovino in se izpričate, brez da ste primorani kupiti. Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleto, ULtef* Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, telovnik, hlače, srajce, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zapestnikb nogavice, naprsniki, obleke za delo, belo (trliS) bel in 1' ®. za kovače in ključavničarje, kape iu čepice ter črni moz kloboki. Dnevno novi dohodi blaga. Lastna krojačnKa, — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatclj c. kr. redarstveno straže, e. kr. glavnega carinskega urada iu skladišč c kr. priv. llcyd orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. l. — TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja lailp vošfiilo (lis) G. ia i. t Velika izbera Galosch ----Cene nizke--- — Postrežba točna. — Novo pogrebno podjetje seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinastc in lepo okraSene ^usono rakvo- čevlje vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana m ped. Cene nizke, da se ni bati konkure cc Bogata zaloga: VOŠČENE. SVTJ E. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. II Delniška glavnica: K 10,000.000. Telefon 19-95. OSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC vloge na knjižice. Q MENJALNICA. Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Premijene vlbge BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000.00^ Naslov za brz.: SFOROBA^ Cl — J ADRANSKA B A A K A v T K S TU - Via delila Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE PAPIRJE (RENTfc. JBLIGACDIE, ZASTAVKA PlSfVIA, PRit) v^RlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ____VALUTE IR DEVIZE-------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. EsRoipl Mic is infcaso, norm naročilo SAFE-OEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 4 11 01 VLOGE NA KNJIŽICE. 4 L _ tekoči in žiro račun — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------— Uradne ure . 9 — 12., 2-30 — 5.30. — B-zojavi : „JADRANSKA“ — Tr»6. — Telefon : 1463 in 973.