vwk dan razen sobot, nedetf in praznikov. I daily except Saturday«. • Sundays and Holidays_, PRO SIVE T A J GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 .YEAR xxxviii Cena lista Je $6.00 Entered am •econd-cUfc. matter January 16. 1M3, at the poet-office at Chicago. Illinois. under the Ac t of Congreaa of March I, 187« CHICAGO 23. ILL., PETEK, 1. MARCA (MARCH 1). 1946 Subscription $6.00 Yearly 6TEV—NUMBER 43 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103,' Act of Oct. 5, 1017, authorised on June 4, 1010. lerika predlaga skupno akcijo iti španskemu diktatorju Francu ngres britskih stro-nih unij se izrekel za prelom odnošajev ANSK E ČETE BRANE OB MEJI ondon, 28 febr.—Pritisk na ,vsko vlado v zvezi s kampa-da Velika Britanija pretrga omatične in ekonomske od-jjez režimom španskega dik-iria Franca, se je povečal po tritju, da sta vladi v Londonu »arizu dobili ameriško noto, irgna skupno akcijo Ameri-Velike Britanije in Francije odstranitev Francovega reži- razvoj je sledil naznanilu edSke vlade, da bo zaprla o ob Španiji v petek. Zahte-Veliki Britaniji za akcijo Francu so dobile odziv med eksekutivnega sveta Brit-a kongresa strokovnih unij, tejeju skoro 8,000,000 članov, o pozvali premierja Attleeja, pretrga odnošaje s fašistično mjo. alter Citrine, generalni taj-Kongresa strokovnih unij, je nstruiran, naj informira preja Attleeja in zunanjega istra Bevina o odločitvi, riška nota naglasa potre-l^upne akcije v prilog usta-l demokratične in repre-e vlade v Španiji po davljenju Francovega re-fr bo Španija dobite t** ad<> bo deležna ekonomske ci. katero potrebuje za svo-revanje ločitev Kongresa britskih kovnih unij je v soglasju s nameni delavskega giba-Eksekucija 10 španskih rezancev. katero je odredil tor Franco, je razkačila vole tega gibanja, rodni delavski svet, ki go-v imenu delavske stranke, m zadružnega gibanja, je premirrja Attleeja, naj e na niegovo glavno sejo, na r] M' vršile diskuzije o P" 'i Francu m demobili-)(,1J'ke armade, katere po-nik i«' gen.M.d Vladislav An-Fiiote te armade so v An-I,aliJi in bntski okupacij-v Nemčiji. Anders je kM ■"viažmk sedanje polj-J1*"«- \ Varšavi m sovjetske kva /abteva likvi-armade. ki podpira in '•st|nie aktivnosti zno- Ki države isk It <> t, ton na z<< | /i i Ibo , Hal biitsk«) delavsko "dnošajev s fa-j( tako močan, ■'I-« Attlee in Be-' 1 1 i sta se odločna) odpokli-■'•'iN-ta. britskega ^''indu, domov. I1' '"d več tedni "•'■ika Normana •I '! i (4-1 odbora 'ianko so se ''Ji. kateri je ' " Harold La-Na tej je ' ' * glede po-■ leeju, naj ' ' M' na kapi* lomu od-•Spanijo in H' armade "'< '»ski zu-' ■'/iianil, da ' lio/ila ob " zim ogra-•'"»rr» var-^•mi/acije dospela ' diktator "'Igo me- * -UK | j<) |f! \ V seli ob- ' * t 11 r ji anc Attlee se upira demobilizaciji Močna sila potrebna za zaščito London. 28. febr. — Premier Attlee se je uprl zahtevi konservativcev, naj pospeši demo-bilizacijo vojakov. V svojem govoru v parlamentu je nagla-sil, da Velika Britanija potrebuje močno oboroženo silo v interesu lastne zaščite in varnosti. Premier je rekel, da mora Velika Birtanija imeti oboroženo silo najmanj 1,100,000 mož. On je razkril, da je v orožnih in mu-nicijskih tovarnah še vedno upo-slenih čez pol milijona delavcev. Pospešitev demobilizacije je predlagal konservativec Oliver Lyttelton, ki je bil minister za vojno produkcijo v Churchillovi vladi. On je dejal, da iznajdba atomske bombe je v bistvu za-vrženje tradicij in metod armade in mornarice. Lyttleton je dejal, da Velika Britanija stoji pred kritično e-konomsko situacijo, zaeno pa je svetoval vladi, naj zavrže načrt glede podržavljenja industrij. Kongresnih Shafer oplazil komuniste ^Washington, D. C.. 28. febr.— Kongresnik Shafer, republikanec iz Michigana, je oplazil a-meriške komuniste v svojem govoru v kongresu. Dejal je, da skušajo paralizirati produkcijo ameriških industrij s provokaci-jami stavk, da postane Amerika sila tretjega reda. Shafer je o-menil, da je Stalin odredil oja-čanje ruske armade, mornarice in letalske sile, dočim ameriški Komunisti vodijo agitacijo proti sprejetju zakonskega načrta glede obvezne vojaške službe in vežbanja. Vandenberg priporoča prijateljstvo z Rusijo Washington, D. C., 28. febr.— Senator Vandenberg, republikanec iz Michigana, je v svojem govoru v senatu priporočal utrditev prijateljskih vezi,med A-meriko in Rusijo. Izjavil je, da more le prijatejstvo med državama zagotoviti trajni svetovni mir. Vandenberg je bil član a-meriške delegacije na zborovanju organizacije Združenih narodov v Londonu. Domače vesti Nov grob na vzhodu Brooklyn, N. Y.—Dne 25. febr. je tukaj umrl John Gasperin, star 62 let, doma od Radovljice na Gorenjskem, v Ameriki 38 let. Tukaj zapušča ženo, sina, tri hčere in brata. Bil je član društva 140 SNPJ. Iz Clevelanda Cleveland.—V pondeljek je v Collinwoodu umrla Frances Sra-kar, stara 62 let, doma iz Brda pri Ljubljani, v Ameriki 39 let. Zadel jo je mrtvoud. Bila je članica društva Waterloo Grove 110 WC in zadnjih devet let vdova. Zapušča sina, dve poročeni hčeri, brata Johna Accetta in štiri vnuke, v starem kraju pa dva brata in dve sestri.—V bolnišnici je umrla Mary Helen McSweeney, rojena Pakiš v Cle-velandu, stara 39 let. Zapušča moža, očeta, dve sestri in tri brate. Živela je v Euclidu.—V nedeljo je umrl gostilničar Math Dobrinič. Obhajal je svoj 65. rojstni dan, šel zvečer k počitku, zjutraj pa ga je žena našla mrtvega. Doma je bil od Kar-lovca na Hrvaškem in v Ameriki 45 let. Bil je član HBZ in SDZ. Poleg žene zapušča dve pastorki in brata.—Pri družini Leo Perušek v Collinwoodu so se oglasile vile rojenice in pustile sinčka.—Častno je bil od-pu$£en vojakov Raymond B. ZupanČJcrslužfl tri leta, preko morja 28 mesecev, in sicer pri zdravniškem oddelku v Angliji. —Z Japonske je prišel na 30-dnevni dopust T 5 Frank L. Ur-banja. Dopust je dobil radi bolezni svojega brata Vincenta. Stanuje pri svoji sestri in svaku Johnu Oblaku, 25. marca pa se vrne h kadru v Fort Belvoir, Va.—Vile rojenice so se oglasile tudi pri družini Jack Debevec v Euclidu in pustile hčerko. Unija ADF obdolže-na stavkolomstva Obsodba agitacije za vrnitev na delo l Chicago. 28. febr. — Uradniki unije oljnih delavcev CIO so obdolžili agente mednarodne bratovščine voznikov ADF, da skušajo zlomiti stavko proti Corn Products Co. v Ar^u, čikaškem predmestju. Agenti skušajo pregovoriti stavkarje, na j se vrnejo na delo. Unija CIO, ki j« zmagala pri volitvah, je predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Stavko je oklicala 15. januarja, ko je kompanija zavrnila zahtevo glede zvišanja plače. V stavki je zavojevanih o-krog 1500 delavcev. Agenti unije ADF obiskujejo stavkarje, da jih pridobe za vrnitev na delo. J. W. Powers, u-pravitelj tovarne Corn Products Co., je dejal, 4* unija ADF nima članov med delavci. Besednik kom pan i je je prej naznanil, da se pogajanja z voditelji unije CIO glede končanja stavke nadaljujejo. Kompanija je ponudila zvišanje plače za 15 in pol centa na uro, unija pa zahteva zvišanje za 17 centov na uro. Napoved zvišanja v življenskih stroškov Voditelji unij CIO kritizirajo J Trumanovo-politiko da Opozicija proti stanovanjskemu programu Washington, D. C., 28 febr.— Republikanci in demokrati iz južnih držav so se strnili v opoziciji proti stanovanjskemu programu. katerega je predložil piedsednik Truman kongresu. Program določa zgradnjo 2.700,-000 novih hiš v tem in prihodnjem letu. Opozicija se je že odločila, da bo kot enota glasovala proti izvajanju programa. Znamenja kažejo, da bo uspela. Franco preklical vse dopuste vojakov p<> naznanilu francoske vlade, da bo zaprla mejo ob Španiji v petek Ta korak je uvod v prelom diplomatiČnih in ekonomskih od noša je v med Francijo in Španijo Uradni komunike pravi, da bodo vw komunikacijske rvrzr med Francijo in Španijo pretrgane jutri. Španski parniki. ki kc nahajajo v francoskih lokali, bodo lahko odpluli v španska pr istamščna rnwta Diktator Franco še ni komen-tnal akcije francoske vlad* toda vodilni madridski listi so objavili uvodnike l osti o ob*xibo franeotkih komunistov in 5v vjetske unije. Korejski komunisti hvalijo Rusijo Vzpostavitev političnih pravic Seoul. Koreja. 28. febr —Voditelji korejske komunistične stranke so objavili deklaracijo, v kateri poveličujejo rusko politiko v severni Koreji, ki je pod okupacijo sovjetskih čet Južna Koreja je pod okupacijo ameriških sil" Deklaracija je dokaz, da bodo komunisti nadaljevali kampanjo, da dobijo oblast v narekovanju smernic v notranjih zadevah dežele. "Ako bi se oportunistični elementi v južni Koreji postavili na stran resnice, zavrgli hi-navfcčino in se obrnili proti reakciji. bi nastala enotnost," pravi deklaracija "Japonci, ki še drže važne pozicije v uradih v ameriški okupacijski coni, bi bili kmalu odstranjeni " Stališče korejskih komunistov je potisnilo na površje nove probleme, ki bodo delali preglavice skupni ameriško-ruski komisiji, kateri j«' bilo poverjeno varuš-tvo Koreje Člani tkomisije bodo sestali na seji 6 marca Na tej bo razprava o ustanovitvi začasne korejske vlade I/.java korejakih komunistov vsebuje naznanilo o formiranju ljudskih '»d bo rov v »everni Koreji Naznanilo naglaša da bodo ti odbori tvorili |x>dlago d«»-mokra« iji General John H Hod*«' poveljnik ameriške okupacijske Je v južni Koreji, ima zveze sJ mo n člani korej»k#»ga »veta kateremu načeluje dr Svgman »veta Washington, D. C.. 28 febr.— Marriner S. Eccles, načelnik odbora federalnega rezervnega sistema, je napovedal, da se bodo življenski stroški zvišali za deset odstotkov kot posledica nove politike glede mezd in cen. On je nastopil pred člani kongresnega odseka za bančne in denarne zadeve. Eccles je predlagal ohranitev sedanjega sistema kontrole cen, da se prepreči inflacija Citiral je številke, ki dokazujejo, da so se življenski stroški zvišali za 30 odstotkov od 1. 1941, "Zvišanje mezd je upravičeno le. ako se krije z večjo produkcijo in večjimi piofiti brez zvišanja cen," je dejal. "Očitno je, da se bodo življenski stroški zvišali za deset odstotkov kot posledica nove politike glede mezd in cen " Voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij so po svoji seji podali izjavo z. ostro kritiko mezdne politike Trumanove administracije V tej so se izrekli za odpravo vladn« kontrole zvišanja plač. Poslali so tudi pismo Chesterju Bowlesu, novemu direktorju uradH r,i ekonomsko stabilizacijo, s svarilom, da lx< sedanja mezdna p"litiku povzročila zavlačevanja konfuzijo in qtavke Pismo je podpiK il Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organi/a« ij V tem siji* izrekel proti določbi, da mora Bow lesov urad odobriti mezdna zvišanja, preden stopijo v veljavo Besednik Amenske delavske federacije je prej obsodil novo politiko glede mezd in cen Izjavil j». da bo re/ultirala v oklicu stavk po unijah ADF, če se bo i/va jala Rhee Komunist; so zavrnili ponudbo "naj se pridružijo svetu, ki v teoriji repre/eritii* vse prebivalce v Južni Koieji Dr Khee je dejal, da bo »vet skušal vzpostaviti politične pravice, zaeno pa je naglasd. da j' pnjatelj So vjetske un*|e. I/i*zil je tudi obžalovanje, ker koriiurtiaU nočejo aodelovati % členi njegovega indijske čete SE UPRLE V JUBBULPORU Britske avtoritete skušajo zatreti revo/to REBELNI MORNARJI V JECI Bombaj. Indija. 28. febr\ -Sem dospelo poročilo pravi, da se je čez 2500 indijskih vojakov upr-o v Jubbulporu, 550 milj severovzhodno od Bombaja. Zapustili so svoje barake in organizirali demonstracije proti britski nadvladi Indije. Britske avtoritete so poslale britske čete v akcijo proti re-belem. V bitki, ki je sledila, je bilo več ubitih in ranjenih. Re beli so v demonstracijah nosili zastave indijske kongresne stranke in Muslimanske lige. Britske avtoritete so priznale, da je situacija kritična, zaeno pa so izrazile bojazen pred razširjenjem revolte. Indijski vojaki so organizirali demonstracije v znak simpatije z indijskimi mornarji, ki so se uprli britskim avtoritetam zad nji teden in zastavkali. Demonstracije so bile tudi protest^>rot obsodbi častnika, ki je služil > indijski narodni armadi. Jub-bulpore je vojaški center v provinci Nagpur, V Bombaju, kjer so se vršile bitke med britskimi četami in indijskimi civilisti, Je bil vzpo stavljen mir. Izgleda, da Je to mir pred viharjem. V bitkth Je Čez 300 oseb ubitih in 1500 rkfije nih. Vest iz Lahora v severni Indiji omenja obnovo demonstracij proti britskim avtoritetam Demonstracije so organizirali dijaki v znak protesta proti aretaciji rebelnih indijskih mornarjev. Ti so bili odvedeni v Ječe, v katerih čakajo na obravnavo. Brtske avtoritete so naznanile, da bodo rebeli kaznovani. Voditelji kongresne stranke in Muslimanske lige so obrodili britske avtoritete, ki zatirajo gibanje za neodvisnost Indije Izjavili so, da se bo borba za neodvisnost nadaljevala. ruman priporoča nasičevanje reveže v Američani naj jedo manj KOMISIJA ZA DALJNI VZHOD USTANOVLJENA Washington. D. C.. 28, febr.— 'redsednik Truman je apeliral na Američane, naj jedo manj, da bo lahko Amerika pošiljala živila lačnim prebivalcem v Evropi in Aziji.- On je naznanil, da se bo o problemu nasičeva-nja revtiev vršila diskuzija na tonferenci v Washingtonu jutri. Truman je povabil na konferenco bivšega predsednika Hoo-vra in več drugih prominentnih oseb. Hoover je bil živilski administrator in član več mednarodnih pomožnih organizacij v teku in po zaključenju prve svetovne vojne. Naznanilo iz Bele hiše pravi, da je Hoover sprejel povabilo. Drugi, ki so bili povabljeni, so se tudi odzvali. Med temi so Sheldon Clark, direktor Sinclair Oil Corp.; Clarence Francis, načelnik General Foods Crp.; Henry R. Luce, publicist; dr. William L. Myers, predsednik univerze Cornell; Emily G. Dickinson, predsednica Lige volllk; Eric Johnston, predsednik Ameriške trgovske zbornice, in več drugih. Trnman je dejal, da bo na konferenci razprava o programu glede prostovoljnega znižanja porabe živil v Ameriki, da se poveča pošiljanje živil v države, v katerih Je akutno pomanjkanje. Predsednik Je lzra zli upanje, da se bo ameriško ljudstvo odzvalo njegovemu s pelu. Velik ameriški vpliv v Berlinu Program denacifi-kacije izkazuje uspehe Rusija dobila besedo v ustroju za kontrolo Japonske KITAJSKI KROGI VZNEMIRJENI Nehru apelira na indijske vojake Signal za revolucijo bo dan o pravem času Bombaj, Indija. 28. febr.-Ja-vvaharJal Nehru, vodja indijske kongresne stranke, Je naslovil a|>cl vsem indijskim vojakom v aimadi, članom mornarice in letu lske sile, naj ne pobijajo svojih rojakov na ukaz britskih avtoritet. Nehru je govoril pred množico čez 100.0(H) ljudi, Indijskim milijonom je svetoval, naj delajo mirno zu neodvisnost Indije, obenem pa je naglusll, du bo dan Kignal o pravem času, če bo potrebna revolucija. Rekel Je tudi, da problemi in potežkoče Indiji- ne bodo rešene, dok le i ne bodo britske čete /upuntlle dežele) Odmeva fce ni na izjavo gi-ne-lalu Clauda Auchinlecka vrhovnega poveljnika britskih o-borozerilh mi I v Indiji, du ne bo masnih reptisalij za one, ki m> nr tirtrirtih protibntsfcth izgre dov v Bombaju in drugih indijskih rrientih Dejal je, d« bodo kaznovani samo voditelji. V Bombaju je bil vzpostavljen rnir krvavih bitkah med brit ► kirni četami in domačim Britske vojaške enote še vedno »>tra žijo javna fjoidopja Več bnt-skih kužark m rušllcev »e nahaja v luki. Poročilo iz Madraaa omenja obnovo i/gredov, Štiri ostbe ao Berlin. 28. febr. — Polkovnik Frank L. Howley jo v svojem poročilu, ki krije šest mesecev umeriške udeležbe v zavezniški vojuški vladi, dejal, du je ameriški vpliv v Berlinu večji kot pa britski. ruski in francoski vpliv. Howley je pohvalil tudi kooperacijo med zavezniki v administraciji Berlinu ter naglasil, du program denacifikaclje izkazuje uspehe. Dejul Je, du sedaj ni nacistov v Berlinu. (Izjuvu polkovniku HowleyJa ni v soglusju z izjuvo članov komisije Svetovne federacije strokovnih unij. Cluni te komisije so preiskovali situacijo v Berlinu in drugih nemških mestih in krajih več tednov. Po dovršitvl svojega dela so objavili poročilo, du imajo nacisti še vedno važne pozicije v uradih administracij v vseh štirih zavezniških okupacijskih conuh ) "Skupna zavezniška administracija v Berlinu je stalno na delu," pruvi Howley v svojem poročilu. "To delo preseneča celo Nemc e in Je doka* solidarnosti med zavezniki. Ti so demonstrirali svojo odločnost za skupno delo " Waahlngton. D. C.. 28. febr.— Državni tajnik James F. Byrnes je naznanil ustanovitev komisije za Daljni vzhod. Komisijo tvorijo i eprezentanti enajstih driav, ki so bile udeležene v vojni proti Japonski. Te so Amerika, Rusija, Velika Britanija, Kitajska, A v s t r,a 1 i J a, Nova Zelandija, Holandlja, Francija, Kanada, Filipini in Indija. Komisija je bila ustsnovljena smislu zaključka, ki je bil sprejet na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi v decembru preteklega lets. Člani komisije bodo nsrekovsli smernice glede okupacije In kontrole Japonske. Rusi j s kot članica komisije bo dobila vaino besedo glede kontrole Japonske, kjer je doslej imel izključno oblast general Douglas Mac Arthur, poveljnik okupacijskih sil. Rusljs ne bo mogla vetirati dosedanjih ss-ključkov, lahko pa bo bodoče, Ona bo lahko na primer vetlrsls predlsgano revizijo jsponske ustsve, Če ne bo določsl* odpravo monarhije. Jsponsks komunistična stranks vodi kampanjo sa likvidacijo monsrhistlčnsga sistmu*. Byrnes je v svojem govoru poveličeval ustanovitev komisije. "V Moskvi sklenjeni dogovor Je postavil podlago, ns ksteri bodo lahko zavezniške drtsvs, ki so bile udeležene v vojni ns Pacifiku, narekovale smernice glede kontrole Jsponske," ja dejsl. "Vsa odgovornost ss mir in vsr-nost na Pacifiku )e v rokah članov komisije." Za načelnika komisije je bil imenoval general Prank McCoy, ki je bil prej Član posvetovalne komisije za Daljni vzhod, za tajniku pa Nelson T. Johnson. Byrnes je dejal, da so kitajski krogi vznemirjeni, ker Rusija zavlačuje evakuacijo svojih čet iz Mandžurije. Zavlačevanje Je izzvalo protiruske demonstracije v kitajskih mestih. Eksplozija bombe v palestinskem mestu Jeruzalem, Paleatma, 28. febr. Tri osebe so bile ubite in osem ranjenih pi i eksploziji bombe v Tel Avivu Policija sodi. da ao bombo položili židovski teroristi bile ubite in če/. 20 ranjenih v liitki z britskimi četami London. 28 febr - Premier Clement At t le«» je izjavil v parlamentu du njegovu vlada pod piru generala Auchinlecka, poveljnika britske site v Indiji. Dejal je, du geneiaJ uživa zaupanje odgovornih britskih kro-K"\ > . _____l, Rudarska unija se bo morda pridrukila CIO Springfield, III., 28. febr. — Progresivna rudarska unija, ki ae je na svoji konvenciji izrekla zu odcepitev od Ameriške delavske federacije, se bo morda pridružila Kongresu industrijskih organizacij. O tem koraku se vrši ruzprsvs nu konvenciji. U-nija se je odcepila od ADF v znak protestu proti člsnom ekse-kutivnegu sveta, ki so odobrili prošnjo Lewlsove organizacije IJMWA glede vrnitve v federacijo. Progresivna tudaiska unija una okrog 35,0(H) članov. Peti regiment pomor• ičakov bo premeičen Peiping, Kitajska, 28. febr.— Peti regiment umerišklh pomor-ščakov, kateremu poveljuje polkovnik Theodora Holdhal, bo premeščen v Tangšan, 60 milj severno ocf Tientsina, in Kallin, kjer so premogovniki. Pomorščaki bodo »tratili premogovnika V Kftthmt ao enote me divizije pomorščakov Izpraznitev kii v Toki ju odrejena Tokio, 28 febr —Glavni zavezniški stan je odredil upraznitev hiš v Tok i ju, v katerih ae bodo nastanile žene ameriških častnikov. Luatniki tuš so bili opozorjen i, du bodo kaznovani, če bodo odatiuniii pohištvo. . j PROSVBTA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDIIOTE Ov«M oi and published by Slovaka National Banafll Society Mar»čnlna m Zdrušena drigve (Uran CUmn) is Kanado SCSI na lato. $3.00 sa pol lata. $1.50 m četrt lata; ga Chicago la Clear* ST4S sa ealo lato. S3 7» sa pol letaj s ralaat for the United Stales (except Chicago) and Canada SSAO pec year, Chicago and C lease 17.SO per year, foreign countries M per year. Cona oglasov po dogovora. Rokopisi dopisov in nonaročonlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebino (črtice, povesti Ud.) so vrnejo poiUJatelJu le v slučaju, če Je prlloiil Advertising rates on agreaasant.—Manuacrlpta of communications unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, si stories, plays, poama. etc.. will be returned to sender osl? accompanied by self addresaed and stamped envelope. sa^n whan ,4 —, Naslov na vse, kar Una »Uk s listomi PROSVETA 2M7 M So. Lawndale Ave., Chicago, Illinois T— 1» Datum v oklepaju na primer (March 31. 1940), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Indija v plamenih revolte Za britski imperij so napočili U*ki časi. Vsa Indija, ki je po izjavi Winstona Churchilla "žlahtni kamen imperija," j« v plamenih odprt* revolte. Veliki nemiri in demonstracije proti angleški oblasti so bile zadnje dni na dnevnem redu tudi v Egiptu ln strmoglavilo lutkarsko egiptsko vlado. Nemiren je tudi ves levantski svet—Palestina, Sirija in Lebanon. Palestina je že star glavobol z* britsko oblast. Zadnje čase je postala Še bolj nemirna ln nezadovoljna. Enako Sirija in Lebanon, ki sta zadnjič prišli pred za/Kjtnl svet Zveze narodov z zahtevo, da morata Anglija in Francija takoj odpoklicati svoje vojaštvo iz obeh dežel. Zunanji minister Be vin je v spopadih z Višinskim, zastopnikom Rusije, v zaščitnem svetu UNO sicer "zmagal"—v zadevah Grčije, Sirije, Lebanona in Jave. "Čast" Anglije je bila oprana. Toda to je bila IPirova zmaga, kajti iste dni, ko ata se lasala Bevin in Višinski je zajel plamen odprte revolte vso Indijo in tudi v Egiptu je moralo angleško vojaštvo nastopiti proti sovražnim demonstracijam z orožjem. V Indiji pa je nastal punt tudi v indijski mornarici. Tako se ja angleška delavska vlada znašla v zelo težkem položaju, posebno pa Bevin in Attloa. Podedovala je težko dedščino doma in v tujini. Nam jo je lahko kritizirati, toda kdor koli bi bil na njenem mestu, bi skušal "rešiti, kar ae rošiti da." Tak je zakon vaeh vlad, pa bile desničarska, centristične ali skrajno levičarske V tem Članku ae bomo dotaknili aamo Indija, * ' 'i * O Indiji-Koromandiji smo ališali legende že v naših otroških letih. Ta lsggnde so jo prikazovale v zelo romantični luči, kot bajno deželo silnega bogastva ln aromantičnih dišav. Indija ja ras dežela začimbnih dišav in velikega bogastva. Toda obenem je tudi dežela silne revščine, kakršna ni poznana nikjer drugje na svatu. To neprimerno revščino, v kateri živi 99% 400-milijonskega indijskega prebivalstva, spremlja tudi velikanska ignoranca in vrsževerstvo že od pamtiveka. Bogastvo poznajo le indijski princi in brahmanska (bogataška) kasta, kakor tudi angleški vladarji. Široke ljudske mase, 99% prebivalstva, pa sa le redkokdaj najedo do sitega, stotisoči milijoni sploh nikdar. Masno umiranje od lakote ni v Indiji nobena redkost Pred par leti ja zajela velika lakota Bengalsko provinco, kjer je pokosila blizu dva milijona prebivalstva. Letos pa grozi ša večja lakota v južnih krajih Indije. Ako Indija od nekje ne dobi šeat milijonov ton živeža (riža), računajo, da bo pomrlo od lakote najmanj pet milijonov Indijcev. Prav to prižiga tudi plamene tekoče revolte. * Indija je postala krona ali "žlahtni kamen" angleškega imperija pred nekako 350 leti. Z razvojem merkantilizma, očeta kapitalizma, se je angleška burivaiija vrgla z vso silo na gradnjo imperija. Pri Um ja posula zelo podjetna in prekosila vse imperialiste. S porazom Španija, Ukrat največje pomorske in imperialistične sile, si je odprla prosto pot širom sveta. Njeni korzarji so dosegli tudi Indijo in se vrnili domov s pripovedkami o silnem bogastvu in ■ tovori diiav, kuhinjskimi in drugačnimi, ki so imele naravnost fantastične cene. Torej v Indijo po dišave, po bogastvo! Angleške buržvazije se je polastila nekakšna manija. Vse je govorilo o Indiji-Koroman-diji. vse sanjalo o velikem bogastvu. Trgovskim ekspedicijam v Indijo-Koromandijo je sledilo organiziranje Vzhodne Indijske družbe, delniškega podjetja s kronskim čarterjem ali poslovnico. Angleška buržvazija je namreč že v merkantilistični dobi razvila poseben instrument, s katerim je pričela graditi svoj imperij. Ta instrument so bile delniške družbe za izkoriščanje kolonij. Te družbe so pričele razvijati tudi ameriške kolonije. Vzhodno-indijsku družba je od angleškega kralja dobila monopol za razvijanje trgovine z Indijo. V razmeroma kratkem času je postals silno močno in zelo dobičkanoano podjetje. Njene divl-dende so znašale tudi po tisoč odstotkov na leto. Ščitili so Jo, kot vse slične kolonijalne delniške družbe, angleški bajoneti ln bojna mornarica V doglednem času je ta družba postala vladar Indije ln svojo oblast obdržala do sredi zadnjega stoletja, l^ta 1858 je Indija prišla pod kronsko oblast. * Kako je Vzhodno-indljaka dru/ba dobila oblast nad Indijo, je dolgo in zanimivo poglavje, ki se ga tukaj ne moremo niti dotakniti Posluževala se je seveda vaeh MedaUv, tudi tipično Hitlerjevih metod Angleški kramarji, ki so izpodrinili Portugalce ln Spance, so tam našli sUro, zelo primitivno, kastno civilizacijo, ka-Uri so vladale razne dinastije in princi ln grofi Te so dobili na svojo stran deloma s trdo pestjo—s svojo privatno armado—ln deloma * zaveto, da bodo piotektirali njih grofije, oblaat ln privilegije. ^ Vi pomagajte nam mi bomo pomagali vam." Tega načela se se verno držali ves čas in IU vsem domačim ma haradžem in drugim pijavkam na roke. slednji pa obratno Angležem Skupno ao pili kri indijskim maaem. Jih driall v temi in praznoverju. Se vet Angleži so tudi uničili vao vaško komunalno gospoda rtvo in cehovsko obrt, na katerih Je slonela sUra Indija. da ao odprli trg za avoie fabriške izdelke, s katerimi so poplavljali Indijo. It istih razlogov ao na vae načine tudi ovirali industrijski razvoj Indije. Vsled vojnih potreb so to dovolili šele v prvi svetovni vojni, po vojni pa zopet pričeli meUU polena pod noge mladi indijaki industriji Slednja ja dobila večji razmah sopet v drugi svetovni vojni In se v zadnjih letih salo razvila. (Se nadaljuje.) Glasovi iz naselbin USPEŠNA MISIJA DELEGACIJE rdečega KRIŽA V KANSAS CITY JU Kimm City. Kana.—Naš Jugoslovanski ameriški koncil ae je potrudil, da je delegacija Rdečega križa Jugoslavije imela si jajen uapeh 5., 0. in 7. feb., ko se je nanajaU med nami. Delegati Rdečega križa Jugoslavije so dospeli 5. feb. iz St. Louisa in po kratkem počitku so obiakali Rdeči križ v Kansas Cityju, Mo., popoldne pa so imeli interview pri Časopisu Kansas City SUr, ob treh popoldne pa so bili sprejeti od Chamber of Commerce. Ta sprejem je aran-žirala ppstojanka Rdečega križa WyandotU. Sprejema se je u-deležilo približno dve sto oseb, ki so zastopale kulturne, mestne, civične in druge organizacije. Igral je Umburaški zbor Balkan MounUineers in servl-rana je bila jugoslovanska hrana. Ob šestih zvečer pa je imela delegacija interview na radio-oddajl WDAF. Zvečer pa jim je bila prirejena zabave pri KvaUrnikovih, kjer ao ae zbrali prijaUlji in člani Jugoslovanskega ameriškega koncila. Drugi dan, 6. febr., je delegacija obiakala otroško bolnišnico Mercy. Oblak je aranžiral Ameriški rdeči križ. Potem aU dr. Neubauer in poročnik Ratkovič emvorlla dijakom na univerzi Kansaa Citv. medtem pa je ga. Nada Kraitfherleva obiskala kliniko "What-so-ever Well-Babv." Mer H»1o matere pretakati svoje otroke. Nato pa je delegacl-1a hiJnala v ženskem univerzitetnem klubu, no kosilu na obiskal« Delano School za pohabljene otroke. DeWaeHs je tudi govorila mladinski organizaciji Rdečega katern ie bila iako zain-t*r«dr«na v JučnalavHo in obljubila sodelovanje ter poset v Tiieoalavijo. Zvečer na se vr-111 shod v Hrvatsko slovenskem narodnem domu. Dne 7. februarja pa so delegati Rdečega križa Jugoslavije obiskali in proučili General Hospital, kjer so imeli priložnost preštudirati metode in kontrolo za preprečitev tuberkuloze. Opoldne pa se je vršila diskuzija v mestni hiši v Kansas Cityju, Mo., katere so se udeležili zdravniški specialisti. Naša delegacija je zelo kompetentno odgovarjala na stavljena vprašanja. Dr. Neubauer je nato odpotoval z aeroplanom v Chicago, medtem pa je major W. A. Taylor, ki je bil poveljnik jugoslovanskih za-kloncev v Bariju, Italija, vodil poročnika Ratkoviča. in Nado Kraigherjevo po mestu, nato pa ju vzel na svoj dom, kjer so ju sprejeli mnogi ameriški prijatelji. Drugi dan, 8. febr., pa je prišel po delegacijo podpolkovnik Rufus Burrus iz Independence, Mo., kajti on delegacijo osebno pozna, ker je bil z njo skupaj v Bariju. Podpolkovnik Burrus je nato peljal Nado Kraigherjevo in poročnika Ratkoviča v mesto Independence, ju počastil na svojem domu. nato pa so vsi skupal obiskali tudi Trumanovo malo "Belo hlšo.M Reči moram, da je delegacija Rdečega križa Jugoelavlje žela zelo veliko uspehov med nami in Je bila vsepovsod prisrčno sprejeta. Sedaj pa naj nakratko opišem shod. Udeležba bi lahko sicer bila večja, vendar pa je bil u-speh sijajen. Najprvo je pozdravil delegacijo naš predaed nlk Jugoalovanskega ameriškega koncila, nato je tamburaškl zbor zaigral nekaj domačih komadov, zatem pa je nastopil poročnik Ratkovič. ki je govoril v angleščini In napravil na vse o»v/.H-e globok vtis Vil smo bili globoko ganjeni, ko Je opisoval trpljenje ln Junaštvo Jugoslovanskega naroda v času strahotne vojne. Nato je Nada Kraigherjeva anetlraU na navzoče, naj le na-daliutemo s zbiranjem pomoči za liigoalovanfke narode, kajti potreba Je le vedno velika. Razlagala Je tudi kaj vae oo pretrpela lane in pomagala veod, kjer koli ja bilo treba prijeti. Povedala je nam tudi, da je sedaj jugoslovanska žena svobodna in enakopravna. Govorila je v slovenskem jeziku. Potem smo videli film "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje," nato je nastopil govornik od Jugoslovanskega ameriškega koncila, ki Je orisal v svojem kratkem in jedematem govoru junaštvo Jugoslovanov v pretekli vojni. To je tudi potrdil major W. A. Taylor na javnih priredbah v Kansas Cityju, namreč, da so jugoslovanski partizani zadrževali več nemških in italijanskih divizij kot Američani in Angleži v Italiji. Pričeli smo s pobiranjem prispevkov, Prva se jo prijavila blagajnica Jugoslovanskega a-meriškega koncila in izročila ček za $3000 dr. Neubauer ju, kateri je bil Uko vzradoščen, da jo je poljubil iz hvaležnosti. Ta prizor nas je vse ganil do solz. Društvo 408 SNPJ je darovalo $100, nato pa so sledila ie druga društva in posamezniki, tako da smo skupaj zbrali $4.200- Dr. Neubauer pa je nastopil v uniformi jugoslovanskega podpolkovnika, govoril pa je sr-bo-hrvašČino. Obširno nam je pojasneval razmere v Jugoslaviji v času vojne ln sedaj ter se lepo zahvalil za prispevke. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali, nato pa smo Hi na okrepčilo k Kvaternikovim in se zabavali do dveh zjutraj. Žene smo se posebno pogovarjale z Nado in smo zaključile, da bomo še naprej zbirale rjuhe ip prevlake za blazine. Platno je nujno potrebno za bolnike, zato je priporočljivo, da ga zbirajo žene po vseh naiih naselbinah in pošljejo v staro domovino. Še enkrat ae prav lepo zahvaljujem društvom in tajnikom SNPJ, ki so nam pomagali zbirati pomoč za^Jugoslavijo. Jed-notina društva so darovala $1,500, skupno je bilo nabranega $2,449, drugo pa smo dodali od veselice, tako da smo imeli skupaj vsoto $3000, katero smo dali za pomoč Jugoslaviji. Tfi naša priredba in delo za Jugoslavijo zasluži širšega opisa. ker pa primanjkuje prostora v listu, naj to zaenkrat zadostuje. Izvršili smo veliko in humanitarno delo za naše trpeče brate in sestre v stari domovini. Mary Kvatornlk, tajnica 408 SNPJ. LOŽ NA NOTRANJSKEM JE ZELO PRIZADET Chlaholm, Minn. — Prigibno pošiljam dve pismi, ki sem jih prejela iz stara domovine. Prvo piamo, ki ji ga je pisal moj nečak Franc Kotaik iž Novega me-sU, datirano 7. dec. 1945, se glasi: Draga teta!—Vem, da se Vam bo čudno zdelo, od kod to pismo, vem pa, da ga boste veseli, ko izveste kdo ga piše. Jaz sem Vaš nečak Franc Kotnik, Šerinov lz Loža na Notranjskem. Sedaj sem v Novem mestu v službi. Pred kratkim"ml je mama pisala, da je dobila Vaše pismo, v katerem skrbite, če smo osUli živi. Poslala mi je Vaš naslov ln Vam sedaj pišem. Pri nas doma v Ložu so val živi. razen stare matere, ki so umrli že leta 1942 po veliki laški ofenzivi, ko so iUlijani požgali skoro ves Lož. Pri nas so požgali skoro vse. Uko da sedaj nimamo prav nič. Mama, stric in Maršketova Angela, ki je še pri nas, so na stanovanju v fa-rovžu. Micka je sedaj v Golfo-vi hill, njenega moža pa so ubi-' 11 IUlijani leU 1942. Ni mogo-| če opisaU, kaj so naredili pri nas v Sloveniji iUlijanski in potem še nemški okupatorji. Bilo je nepopisnega trpljenja in gorja. lakote, mraza. Skratka, iz-mlallli ao ai vas podivjanosti, da bi izmučili in uničili narod. Jat sem odšel v partizane le leU 1941 Ko so Lahi Izvedeli, da aem odšel, so prišli po mamo a ae je k sreči skrila ln prišla za meno v gozd, kjer je nsUla do italijanske kapitulacije. to je do S. sept 1943 Vač kot eno leto Ja prebila v dežju, mrazu in snegu v borbah Lot ie v tej veliki osvobodilni borbi prestal veliko preia- kušnjo. Padlo ja veliko žrtev, saj je nad 35 borcev darovalo svoje življenje ng oltar svobode! Okupator je divjal in morji, toda z vztrajnostjo in žilavostjo smo g? premagali in ga končno 1 pregnali z naše zemlje. Sedaj je naše zemlja svobodna, izvršene so bile svobpdne volitve, izvolili smo si ljudi, ki vemo, da bodo delali za narod. Nočemo kralja, nočemo reakcionarnih pijavk, ki sq nas tlačile vso predvojno dobo, potem so nas pa pahnili v najhujše gorje, ki si ga more človek zamisliti in kakršnega zgodovina do sedaj ne pozna. Ravno sedaj zaseda v Belgra-du skupščina, ki polaga temelje federativni ljudski republiki Jugoslaviji, za dolgo, dolgo dobo let! Danes.ysak Jugoslovan z dušo in srcem prisostvuje zgodovinskim dnevom v Belgradu. Danes se zavedamo, da gre za socialno izboljšanje delovnega ljudstva, grg za stvarno demokracijo, ne za demokracijo na papirju, kakršna je obstojala v biv&i Jugoslaviji. Pri nas je sedaj še težko: manjka nam ene in druge stvari, ki nam jo je uničil okupator. To se ne da hitro popraviti, toda zavedamo se enega: če bodo v državi razmere in red, ki omogoča napredek in gospodarski razvoj, je s tem povedano vse, da se nam ni tr$ba bati in s skrbjo gledati v bodočnost za vsakdanji košček kj-uha, tako kot v bivši Jugoslaviji, Kako je v Ložu? Razen občinske hiše, farovža, sodnijskih hiš in še par drugih, je vse požgano —skratka: Lož je ena sama razvalina. Domačini, kolikor jih je osUlo žviih, so se stisnili po še stoječih hišah. Udobnosti ni, manjka M vine, prašičev, konj, obleke, obutve, kajti okupator je uničil vse, kar mu je prišlo pod roko. Pri nas doma ni sedaj prav nič, dasi smo imeli precej živine, prašičev in drugo. Okupator je pustil samo ruševine in smrt. Kljub pomanjkanju in ruševinam pa je ljudstvo moralno na višku. Povsod se čuje pesem, veselje do dela je neverjetno, samo da ni nad glavami več prokletega okupatorja, da ne padajo granate in mine in,da ne regljajo strojnice. Danes ni več tega. Danes gre mladina skupno na delo z nasmejanimi obrazi, s pesmijo in vzkliki maršalu Titu. Kako je v Ameriki? Iz časopisov vidim, da imate velike stavke, Tega pri nas ni; pri nas vsepovsod primanjkuje delavcev. Nikakor pa mi ne gre v glavo, kako more reakcionarni tisk v Ameriki pisati o Jugoslaviji, da 2 ni reda in pravice. Meni se zdi, da vsi tisti reakcionarni pisuni, ki kaj takega pišejo, niti ne vedo, kaj so narodi v Jugoslaviji pretrpeli. In kako smo mi čutili simpatije do Amerikancev med vojno! Se se spominjam, ko so preko nas brnela ameriška letala, veliki bombniki, ki so bombardirali Nemčijo. Vsak dan jih je letelo preko nas veliko, veliko ŠUvilo, Večkrat sem si mislil: mogoče je v katerem teh avijonov vaš Pepi ali Stanko. Vedno sem si mislil, da sU tudi ona dva borca proti zatiranju svobodoljubnih narodov, proti fašizmu. Mama mi je pred kratkim poslala izvleček iz Vašega pisma, da sta še oba v ameriški armadi. Če ste z njima v pismenih stikih, ju v mojem imenu prav lepo pozdravite. Kako se imate pri vas, pa pri Ostruhovih? Kako Je Vaš mož? Verjetno, da imate v Ameriki dokaj prijetno Življenje, ker nI bilo vojne fronte med hišami, kakor je bila pri nas. Želim Vam, da se imate kar najbolje Ur da bi se SUnko in Pepi srečno vrnila iz armade Vaše prvo pismo je romalo do Loža cele tri mesece. Mama Vam je Ukoj odpisala, pa morda nisU dobili. Včeraj mi je mama pisala, da sU pisali na naslov Vi-trihovega Ivana, ker ste mialUi, da nas ni več med živimi. Toda bodite brez skrbi, razen SUre matere smo vsi živi in zdravi. V imenu vseh domačih, mame, strica, Angele, Micke In njene hčerke Magdice, vas vse skupaj najlepše pozdravljam, enako tudi Jaz, Val nečak—Frane Kotnik Drugo pismo, ki ga Je pisala moja nečakinja Marija Svigelj iz Loža na Notranjskem, datirano 9. dec 1945, ae v izčrpku glasi: Draga UUJ—Mnogo čaaa je preteklo in mnogo gorja smo preataU, odkar aem Vam zadnjič pisala. Stric je prejel Vaše pismo, za kaUro se Vam zahvaljuje. Lož je strašno trpel v tej grozni vojni in mnogo žrtev je padlo." Ni dosti manjkalo, da bi nas vse pobili. Tudi mojega dragega moža so ubili, Uko sem ostala sama s hčerko Magdico, ki je bila sUra komaj tri mesece, ko so ji očeU ubili. OsUla sU tudi oče in mama, tako da nisva sami. Požgali so nam tudi dom, da smo ob vse, smo brez obleke in potrebnih stvari. Noben časopis ne more opisati vsega gorja, ki smo ga mi prespali, niti ne more nihče vsega povedati. Šli smo skozi grozo in strah, poleg tega pa skozi trpljenje. Samo iz Loža je padlo okrog 50 mladih fantov. Nekateri so umrli v internaciji. Kar pride iz Amerike v Jugoslavijo, je sicer precej, a ni zadosti; to je le za prvo silo. Po Sloveniji so divjali Italijani in Nemci, potem pa še domobranci, namreč domači izdajalci, ki so se imenovali bela garda. Belogardisti so bili krivi najhujših ubojstev in klanja. Na čelu izdajalcev je bil škof Rozman, njemu pa so sledili tudi nekateri duhovniki in drugi izmečki slovenskega naroda. Ti so brezvestno izdajali slovenske borce okupatorju. Partizani so se bprili za svobodo in pravico, domobranci pa so pomagali sovražniku! Sedaj je zavladal mir in mi smo svobodni! Sovražnik je premagan, z njim vred pa tudi izdajalci lastnega naroda. Tisti, ki so se prodajali okupatorju, imajo sedaj težko vest in jih je sram, poštenemu človeku pa se ni treba sramovati, ker se je boril za svoje pravice na lastni zemlji. Draga teta, zelo me veseli, ko pišete, da tudi Vi čutite z nami in da ste ohranili slovensko srce. Bili ste srečni, ker ste bili v Ameriki med to strašno vojno. Prihodnjič bom več pisala. Prisrčne pozdrave vsem!—Nečakinja Micka. Tako sta mi pisala nečak in nečakinja. Obe pismi sta zanimivi in vredni, da jih sleherni rojak prečita. Frančiška Dolhar. * SUŽNJI 8E VRAČAJO . Milwaukee, Wis. — Sužnji se vračajo, tako nam pOroča naša ProsveU, ki priobčuje dopise naših krvnih bratov in sester, odkar je navidezno končan petletni bratomorni boj za pravico in Svobodo v Jugoslaviji, i Bridka je bila usoda našega naroda, kajti brat je klal brata, Oče sina in sin očeta na povelje onih, ki se imenujejo Kristusovi nasledniki. Toda odločnost razredno zavednega delavstva je zmagala in narodom v federativni Jugoslaviji je zajamčena lepša in srečnejša bodočnost. Ob tej priliki, ko se vsi resni Qoljubni ljudje veselimo zmage in velikega preobrata v Jugosla viji, ne smemo pozabiti na naše dolžnosti in misliti, da je že končano naše veliko delo. Ostati moramo na delavski pozomici in čuvati našo pridobitev, da ne bo kri naših slavnih borcev zaman prelita. Vedeti moramo, da so naši krivi preroki, ki so ogrnje-ni v talar krščanstva, noč in dan na delu, zaeno pa čakajo samo prilike, da bi ponovno zaigrali krvavo koračnico v imenu Boga in vere, a sebi v prid. V zadnjih desetih letih smo dočakali nepričakovano važne dogodke, ki so se odigravali po raznih krajih sveU. Naše znanje smo obogateli, ko smo opazovali klerofašistično revolucijo v Avstriji, Španiji in najkrva-vejšo bratomorno dramo v Ju-goalaviji. To je dovolj jasno in nam ni treba brskati za nadalj-nlmi dokazi. Ob tej priliki, ko premišljujem o bednem položaju naših bratov in sester v stari domovini, se spominjam tudi naših klerikalnih garjevoev, in med njimi vidim tudi našega srečolovca SUuta. ko preUka v svojem obupu krokodilove solze za neareč-m» mladim kraljičkom in pri tem vihti svojo staro, smrdečo golido. SUut zastruplja čiUUlje v svojem jetičnem glasilu in po-tvarja resnico. Njegova najnovejša iznajdba je purgarska trditev, da niao bila volitve v Ju-goalaviji demokratične in svobodne, katere ao ae vršile U. novembra 1946. Mi amo v raznih angleških čaaopiaih čiUli prav PETEK, 1, Mapns^ nasprotno. Ali mislikTTL ameriška in angleška vlada Ji znali sedanjo vlad, v J«, to bi bila SUutofa * trditev utemeljena? * Prav Uko smo dobili dovd pojasnila v naši Pn,aVeU poročala bolj podrobno. k*; bili najuspešnejši klenkalni rodki z duhovniki IIUna*l tega sklepam, da je Staut svo slavne naročnike postavil v ki na glavo ter jim hoče dopoJ ti, da je noč svetlejša negosj ni dan. Ce hočejo njegovi .sla, ni naročniki stati na »vojih t dih bučah in poslušati sJ jim želim popolno svobodo! Stauta pa bi prosil, naj bi k toliko dosleden in toleranien i jim odvzame čevlje in jih po« v Jugoslavijo, kajti tam jih D trebujejp, tukaj pa ne. Takol vsaj delno poravnal krivico, ki dela našim slavnim partizan« osvoboditeljem nove jUg08j vije. Louis Ambrozich. NE ZAPOSTAVLJAJMO REVEŽEV West Middlesex. Pa.-Zn je, da je eksekutiva SANSa zadnji seji zaključila, da se od sedaj naprej pobiralo vse [ sto vol j ne prispevke za mladij sko bolnišnico v Sloveniji. R bi bilo lepo in trajen spomen ameriškim Slovencem, ako bi c segli ta cilj. « Čital pa sem dopis, ki ga je sal brat Terbižan iz Clevelan ki namiguje, da bodo v Slovei ji postavili bolnišnico. Vse bro! Ne strinjam pa se s sage ti j o, da bi večje prispevate vpisa vali v zlato knjigo, dru v srebrno, tretje v bakreno,! slabše pa v navadno knjigo, T kaj se mi vidi, da se loči bogat ne od revežev, s čemer se strinjam. Povem, da ima revi tako dobro ali pa še boljše srr in čut do svoje stare domova kot bogataš. Mnogi bi radi p magali z zadnjim grošem, me tem pa da bogatin stotak, a jih ostane še mnogo. Torej naj se ne dela razliki vpisovanjem imen prispeval ljev v posebnih knjigah. Jaz p poročam, da bi se ustanovilo v postojank, in sicer v vsakem m stu, kjer žive Slovenci. Pod janke naj bi imele posebne lui ge, v katere se naj bi vpisala tančno imena vseh prispeva ljev za bolnišnico, prejemki se naj pošiljajo mesečno v gla ni urad SANSa. Ko pit bi bi enkrat ebrana dovolj velika vi ta za bolnišnico, naj bi glifl urad SANSa opozoril podrufll ce, da knjige z imeni daroval« oddajo v glavni urad, kjer bi pisali vsa imena v veliko knji po abecednem redu. Vsaka žava naj bi imela svoj pre* in vsako mesto po redu imS prispevateljev. Knjiga bi se p tem poslala v staro domovino se bi spravila v arhiv mladi ske bolnišnice. Kdor bi želel kati imena prispevateljev, bi lahko storil in hitro naše! i« države in mesta. Nikar reveža vedno ne W stavljajmo. Seve, jaz bom z« raj pri zadnjih, ker je zacetnf mojega imena zadnja, naisi črka V. Toliko o tem. , Anton Valentinčifc Pripomba uredništva: - Ko kor nam je znano, ne bo tul nobene diskriminacije-n« ^ zlatih, srebrnih ali bakrtj knjig za bogatine in revO Vsakdo, ki bo za otroško boln nico prispeval pet dolarjev i več, bo njegovo ali njeno t* poslano v stari kraj. tam paj bodo zapisali v "zlato" ali navS no knjigo najbrže po abece* redu. V očeh nove Slove« nove Jugoslavije, so vsi U^l enakopravni, bogati -1 < Bojazen o kakšni diskniwnsa je prazen strah. BIVŠI AMERIK AN I PROSI POMOČI Strošoro. Ilovenija.-R>d dobil naslove mojih nečakinj, ki ao otroci pokojm Leonarda Lenasseta ki jeff m val v Meadowlanasu. P-. dolgoletni član SNPJ i" nik Proavete ^ Imena otrok ao: Viktor ij nard. MatiAek in France*^ ■ poročena z dirigentom tonskega orkertra. Njego^"* Je George Kune. SP^J- ni in lena sva sUnm ^ na ViaU. Pa.. * P0** r MeadowUndsu Bil (Dalja aa t toli iz nove, prerojene fovenije in Jugoslavije KRANJ rTonrn* Toneta JomiiU L tekstilna tovarna "Ju-Z" v Kranju, ki je bila vojno zasilno preurejena v ■otehnično podjetje, se na Uj,, novih načrtov preureja Z moderen elektrotehnični Po produkcijskih načrtih Z prihodnje leto ena naj-ih tovrstnih tovarn v drza-I Takoj po osvoboditvi je bi-lt0 tovarno predvideno no-, «iskra," s katerim pa de-rto tovarne ni bilo zadovolj-fNa seji sindikalnega qdbo-Llavstva tovarne. 13. decem-[jebil z največjim navduše-1 sprejet predlog, da dobi »tje ime po narodnem hero-fonetu Tomšiču. Vse delav-lv Kranju je vzelo ta pred-. navdušenjem in odobravala znanje. Dobro bi bilo, bi temu primeru sledilo še jtvo po drugih podjetjih, i postala državna last. bosanski novi Obnova mesta vojno je Bosanski Novi mnogo razrušenja. V _ borbah je bilo v Bosan-Novem razrušenih 60 od-dv poslopij. Okupator je dnjega trenutka vršil ropa-j plenjenja.—Okrajni ljud-dbor je prevzel težko nalo-uredi življenjske pogoje anskem Novem. V prvo oe prebivalstvu je bilo raznih dva milijona dvesto ti-|linarjev in skoraj dva vago-lita in drugih življenjskih ičin. Poleg tega je bilo sljeno nekaj obleke in o-V kratkem bo postavki dom, v katerem bo na-tje 85 otrok. Pred krat-Ipbila'odprta štirirazredna z dijaškim zavodom Jpnovni šoli, kateri obis-I okrog 500 učencev. Isto-se razvija tudi kulturno »je. V kulturno-umetni-drustvu "Preporod" je njenih okrog 180 članov, (vo je organiziralo dosedaj fekoliko analfabetskih teča- bitolj tončan je prvi tečaj za traktor ista raj je bil v Bitolju zaklju-prvi tečaj za traktoriste. V mesecu, so se obiskovalci p. ki so večinoma iz okoli-I vasi, naučili upravljati orje. Oboroženi s solidnim Wcnim znanjem, ki je iz-Fjeno s praktičnim delom ■traktorjih, so pripravljeni ^ spomladi v strojno-trak-Je postaje. V glavni polje-P soli so bili teoretični iz-J W katerih so tečajniki polj velik uspeh. Od 23 učen-V™ je 22 uspešno napravilo T". N'aiHiši je bil Kosta hlevski. NOVI SAD 'krajšal zastoj v dršav- mlinu od 20 na 3 dni državnem mlinu pri sv. Ju se J(. prt.d nedavnim £ r'eku os. tako da je mo-1 ra zaslugi dela o- 1 20 ,„„ I rta I, u. želez,, ( v, h-! U J, sebja promet na tej progi vrši normalno in njegova zmogljivost se iz meseca v mesec veča. Tako so v zadnjih mesecih skupni dohodki potniškega in blagov-. nega prometa"znašali 3,027.000 din. Najvažnejše naloge, ki so bile do sedaj izpolnjene, so prevoz hrane, ki je potrebna največjemu delu Črne gore, in pa prevažanje kolonistov v Vojvodino. Samo v preteklem mesecu je bilo po tej progi prepeljanih okrog 6000 kolonistov. SKOPLJE Novo ustanovljena tovarna sa mavec zadovoljuje potrebe Makedonije Tovarna za mavec v Skoplju, ki je bila ustanovljena pred nekaj tedni, že popolnoma zadovoljuje potrebe Makedonije v mavcu. Pričela je sprejemati naročila iz drugih federalnih e-not. Tovarna je bila ustanovljena, da bi se zadovoljile vedno večje potrebe po mavcu in-da bi se izkoristila odlična ruda v rudniku Kosovac v bližini De-bra. Za časa stare Jugoslavije in med zasedbo so ta rudnik slabo izkoriščali, čeprav je ruda zelo čista. Delavci so vložili v vzpostavitev tovarne in proizvodnjo mavca mnogo truda. Včasih so vodilni člani delali po 36 ur neprekinjeno, tako da bi se delo čim bolje organiziralo. Delavci so prve dni morali delati pod zelo težkimi pogoji, vendar jim je uspelo povečati proizvodnjo in postaviti zdrave te-melie za izgradnio stalne industrije mavca. Izgleda, da bo postavljenih v Makedoniji devet tovarn za mavec. Ker je mavec iz Kosovca ne samo najboljši v Jugoslaviji. ampak tudi med naibolišimi v Evropi, bi bilo potrebno. da se ta tovarna zpradi v Dehru. Ker se premog, ki le neobhodno potreben za izdelovanje mavca, nahaia v kraiu Vlasina. bi se z vznostavitvHo tovarn* za mavec novečala tudi proizvajalna zmogljivost rudnika. PRIJEDOR Skrb sa vojne alroto V Prijedoru se vrši vsestranska akcija za preskrbo vojnih sirot. Pri tej akciji sodelujejo vse množične ljudske organizacije. Do sedaj se je javilo preko 70 meščanov, ki žele vzeti k sebi po eno vojno siroto. Pri tej akciji se posebno odlikujejo delavci. Tako je delavec Husein Ja-kupovič, ki je samec, vzel vojno siroto ter plača neki ženi mesečno 1000 dinarjev za vzdrževanje otroka. Delavec Safed Drozda-novič, ki ima 11 otrok, je tudi sprejel vojno siroto. Meho Su-ljanovič ima pet majhnih otrok, pa je vseeno sprejel neko deklico. Akeija za preskrbo vojnih sirot ae nadaljuje. SUftAK Obnova ladjedelnice "Lasarua" Ob priliki umika Nemcev in domačih izdajalcev s Sušaka je bila težko poškodovana ladjedelnica "Lazarus". Po osvoboditvi so delavci v glavnem sami popravili stroje in zgradbe. V ladjedelnici sedaj popravljajo ladji "Plav" in "Hrvatska". Delavci so popravili tudi enega izmed 11 luških žerjavov, katere so Nemci in domači izdajalci uničili. Ostale žerjave so demontirali ter bodo kmalu popravljeni. LE VKUP. LE VKUP. UBOGA GMAJNA . .. Pri nas v Beltincih je velepo-sestvo grofice Zich Marije. Pred osvoboditvijo je pobegnila v Švico, češ, "da ji ta zrak ne prl-ja". Njena veleposestva so merila v Dokležovju okoli 2000 o-ralov, v Melincih 700 oralov, v Beltincih pa do 1500 oralov. V Dolnjelendavtkem okraji^ je hm-!* m- tri vi'iik;4 pusi-st\a V. <> to zemljo ji je obdeloval« prekmursko ljudstvo. FašlitiČnl o-skrbnikl, kot je bil Vogler, so dajali ljudem za delo po eno deblo drva. Za eno deblo drva je moral prekmurski človek delati 90 dni na leto! Bajtarji in kmečki delavci so vse leto garali po njenih poljih za zime pa so gla-dovalf. Prisiljeni so bili. da ao hodili na sezonsko delo v tujino. Tako je brez zemlje od lakote umiralo prekmursko ljudstvo, medtem ko je grofica Zlch Marija držala v svojih rokah do 5000 oralov zemlje in kopičila svoje bogastvo. V stari Jugoslaviji ni bilo pravice za delovnega človeka. Vsako zahtevo prekmurskega ljudstva so žandarji zadušili z udarci kundakov. Največja krivica za kmečko ljudstvo je bila v stari Jugoslaviji tako imenovana agrarna reforma. V Dokležovju so bili v agrarnem odboru ljudje, ki niso bili potrebni zemlje. Predsednik odbora je bil največji kmet v vasi. Ta je vodil delitev. Sam je delil brez kakega soodločanja bajtarjev in kmečkih delavcev. Tako so v Dokelžovju dobil zemljo tisti, ki so imeli s čim podkupiti nepravične odbore, ki so delili zemljo po protekciji, revež pa, ki je imel devetero otrok in ni zmogel toliko, da bi podkupil odbor, ni dobil niti kosa zemlje. Zdaj je od tiste "agrarne reforme" minilo že mnogo let in marsikaj se. je izpremenilo. Danes nihče ne duši naših zahtev z žandarskimi kundaki, danes so naše zahteve, zahteve ljudstva, ki ima sedaj oblast v svojih rokah. Danes bomo izvajali agrarno reformo sami. Izbrali smo si nov odbor agrarnih interesentov, ki so res ljudje, potrebni zemlje, ljudje, ki so trpeli 25 let pomanjkanje. Zemljo grofice Zich Marije si bomo vzeli sami, ker je ta zemlja prepojena z znojem prekmurskega delovnega ljudstva, z našim znojem, ker so to zemljo obdelovale vseskoz naše roke. Vas Dokležovje je 11. novembra 84% volila za Ljudsko fronto. 16% kroglic je padlo v izdajalsko skrinjico. Sram nas je teh 16%», toda to ni krivda delovnega ljudstva, temveč hinavskih zapeljivcev, ki bi hoteli, da bi se še nadalje grofica Zich šopirala na prekmurski zemlji in ki bi hoteli, da bi z njo skupaj še nadalje živeli od žuljev prekmurskega delovnega človeka. Lahko pa rečem, da niti ena kroglica zemlje potrebnega človeka ni padla v izdajalsko skrinjico! Ml Prekmurci smo od srca hvaležni našim borcem. Nikoli ne bomo pozabili žrtev, ki so padle tudi za ta ko- Begunci v Nemčiji Frankfurt na Mainu.—ONA— Pred nekaj dnevi je izjavil komandant ameriške okupacijske cone v Nemčiji gfneral McNar-ney, da se nahajajo v begunskih taborih v Nemčiji samo lojalne osebe, ter da "bodo vsi oni, katerim bo dokazano, da so simpa-tlzirali ali sodelovali z Nemci, odpravljeni nazaj, ako potrebno s silo." Časniški poročevalci, posebno oni, ki so obiskali taborišča Bal-tov ali pa Jugoslovanov, niso skrivali syojega začudenja vpričo te izjave. Povsem očividno je, da protidemokratični elementi uživajo vso zaščito in vse udobje, katero jim more nuditi vojaška vlada. Sam sem obiskal taborišče Baltov v Berlinu, v ameriškem delu mesta, in sem se prepričal, da je polno pristašev nacistov, ki v mnogih slučajih Čisto odkrito izražajo svoje občudovanje do Hitlerja. To taborišče je izvrstno založeno z vsem potrebnim in je vsekakor idealno—v kolikor se tiče materialne strani. Za moralo pa je manj dobro poskrbljeno. Naj le omenim, da je dober del teh beguncev dobil dovoljenje za vstop v taborišče na podlagi naslednje Izjave:: "Čisto dobro sem Izhajal z nacisti vse dotlej, dokler se niso pojavili ti prokleti Rusi In vse skupaj pokvarili;' Mnogi od onih, s katerimi sem govoril, so radevolje priznali,*da so prostovoljno opremili naciste nazaj v rajh. Ko sem jih vprašal, zakaj se tako boje Rusov, iio mi odgovorili, da bi jih ruske oblasti kaznovale kot kolaborator-je... Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i 2. strani) SNPJ in veliko let naročnik Prosvete. Tukaj so še vedno slabe razmere in med vojno smo veliko pretrpeli. Midva sva že stara 67 let, vendar upamo vsi, da se bo naša mlada republika opomogla, in bomo vsi živeli v zadovoljstvu in iaobilju. Naš heroj maršal Tito je prevzel na svoje rame ogromno delo, numreč obnovo Jugoslavije in oskrbo države. To ni majhna reč, kajti dežela eži v razvalinah in je brez zadostnih sredstev. Volitve so izpadle sijajno, z veliko večino smo zmagali ln judstvo je povsem zadovoljno in srečno. Velika bratska Rual-a pomaga, kar je pač v njeni moči, prav tako Amerika, zato, cenjeni tovariši, sem se odločil, da tudi jaz potrkam na vaša usmiljena srca ter vas iskreno prosim malo pomoči. Skozi vso voj/io nismo imeli nič maščobe in ne mesp, posebno ne prckaje-nega. Prosil bi vas, ako bi mi poslali malo slanine ali pancete ter sira. Rad bi tudi dobil naslov Char-leyja Chaplina, da bi tudi njega prosil malo pmoči, kajti tukajšnji časopisi poročajo, da veliko pomaga od vojne prizadetim žrtvam. Pozdrav vsem ameriškim rojakom! Moj,naslov: Struževo 68 pri Kranju, Slovenija, Jugoslavija. Joftef Blsjak. šček zemlje, katerega si je pri lastila krofica Zlch, zemlje, ki bi že nekdaj morala biti last ljudstva, ki jo obdeluje. Zato zahtevamo, da se ostro sodijo vsi tisti, ki skušajo prekmurskemu delovnemu človeku odvzeti iz-vojevano pravico do zemlje. Mi zemlje ne d^ipp, ker je na ša in naša bo! Anica Gregor. Po LJudakl pravici. Ameriški rdeči križ nudi pomoč vojnim veteranom v bolnišnicah Ali/gre res za naš Trst? Pran S. Flnšgar Berem, berem. Čim več tega berem, tem bolj ae čudim, manj verjamem, ker verjeti ne morem. Ne morem verjeti, da bi rea zorela še kje nesrečna misel, sovražna Slovencem in Jugoslovanom, kakor je strupeno in pohlepno poganjala v duši našega zagrizenega sovražnika Nemca, ki si je desetletja utiral z zvijačo, nadmočjo in krivicumi pot do All ate naročeni na dnevnik "Preaveto"? Podpirajte svoj listi Trsta in gradil avoj most do sinje Adrije? Po letih, ki žehte od krvi zatiranih, katerih prhneče kosti kriče do neba po pravici, naj svet dvomi, modruje in se prereka, kaj in kam bi s Trstom? Ali ni smešno, ča bi trdili, da je usoda ali sam ljubi Bog, ko je pokazal našim pradedom pot na zapad in jim ukazal, da posedejo do takrat zapuščeno in opusto-šeno (zemljo, ukazal: V Trst ne! Kamor koli, le dalje — samo k morju ne! Zgodovina priča dovolj, dn se je Trst dvigaU ko je tesala slovenska ln slovanska roka brodo-ve, kako je kasneje zavistni tujec umetno izpodrival slovenski živelj, ki mu je z žuljavo roko robotal, nemška Avstrija pa je namerno trošlla težke milijone v Izgubo, da so jI bili za pesek v mednarodne oči, češ, ona edina vzdržuje in potrebuje Trst. Vse to je stokrat pribito in stvarno dokazano. Zato se tem bolj čudimo, kako je sploh mogoče po strahovitih petletnih borbah, ki jim je bilo geslo: "Pravica aa vse, vsa komu narodu« kar Je njegovega" — še načenjati besedno borbo: Čigav bo Trst? Trst je kost naše slovenske kosti, in to najtrše kraške kosti: •Trst je naše okno v avet, skozi katerega gledalo slovenske in jugoslovanske oči preko oceana. Bolni ali ranjeni vojak, ki bo morda moral ostati v bolnišnici še tedne ali mesece, preden bo docela okreval in se vrnil v civilno življenje, se še vedno lahko obrne na Rdeči križ za pomoč in drugo, prav kot prej, ko se je boril na fronti. V bolnišnicah širom dežele vzdržuje Rdeči križ danes isto službo kot jo je izvajal v bolnišnicah preko morja v času, ko so se vršile bitke. Osebje Rdečega križa pomaga bolnim ln ranjenim vojakom reševati osebne in družinske probleme, dalje skrbi za razvedrilo in zabavo veteranov v bolnišnicah s tem, da jim oskrbuje knjige, revije, razne igre, godbo, itd. Uslužbenci Rdečega križa tudi pišejo pisma za one veterane, ki vsled ran in poškodb ter pohabijenostl v rokah ali drugače ne morejo sami pisati svojcem in prijateljem, a onim, ki so izgubili dar vida, či-tajo iz listov in knjig. V slučajih odpustitve iz bolnišnice in iz vojaške službe zaradi trajne pohabljenosti Je Rdeči križ vedno pripravljen pomagati. V vseh takih slučajih obvestijo vojaške in mornariške bolnišnice Rdeči križ, ki po svojih uslužbencih informira odpuščenega veterana glede vladne podpore in drugih pravic iz vidika njegove poškodbe ali pohabljenosti. Ako tako želi, mu tudi pomagajo napisati tozadevne prošnje in mu oskrbijo zveze z drugimi potrebnimi uradi ali predstavniki bolnic, kjer ae je prej zdravil. Na njegovo željo ga tudi priporočijo lokalni organizaciji Rdečega krtža v kraju kamor ae Iz bolnice poda. Domača služba Rdečega krifta je pripravljena pomagati njemu in njegovi družini v raznih problemih tikajočih ae njegove podpore, odškodnine in drugega. Ker se mnogi veterani Ae dol-go ne bodo mogli povrniti v civilno Življenje, ae aktivnosti Rdečega krila v veteranskih bolnišnicah širijo. V sporazumu z veteransko administracijo daje Rdeči križ na razpolago svoje plačane uslužbence, ki skrbe, da se spodbuja in koordinira v kolikor mogoče večji meri nude-nje prostovoljne službe v veteranskih bolnišnicah. Sredi januarja letos so uslužbenci Rdečega križa pomagali v 30 veteranskih bolnišnicah, kjer so vodili in nadzirali delo prostovoljnih delavcev ln delavk Iz okoliških krajev. Vsi oni, ki se priglasijo za prostovoljno delo v veteranskih bolnišnicah, pomagajo veteranom in bolniškemu osebju v najrazličnejših ozirih, celo v učenju preprostih ročnih del in rokodelstev. Poleg vse navedene pomoči, ki jo nudi Rdeči križ bolnim in ranjenim veteranom v bolnišnicah, pa izvaja tudi dodatne aktivnosti, ki ao neposredno v zvezi s tem delovanjem. Lansko leto je Rdeči kr\l potom prostovoljnega dela mnogih svojih proatovoljcev širom dežele omogočil, da se je poslalo v bolnišnice tukaj in preko morja nič manj kot 680,000,000 zavitkov obvez. Prostovoljni delavci in delavke ao tudi ukrojile milijon raznih oblačil za bolnike tukaj in v raznih drugih deželah. Tudi civilni bolniki v bolnišnicah te dežele ao deležni pomoči od strani Rdečega križa. Lansko leto so prostovoljne bolni-čarske pomočnice, ki jih je izuril Rdeči križ, dale 14.736,326 ur svojega časa na ra/polago 2JM civilnim bolnišnicam Hrom dežele. Od 24,766,000 milj. ki ao jih preteklo leto prevozila vozila Rdečega križa, jih je bilo mnogo, ki ao alužlle v svrho prevoza pohabljenih malčkov in slepcev, bodisi v razne bolnišnice aJ i pa tudi na vcaele izlete v naravo, Vae to je vključeno v programu Ameriškega rdečega križa, ki rad služi vsem, ki so v potrebi v našitfčželi ali p« drugod po sveto. 11 Tudi Madžari izganjajo Nemce § Poroča MARIA EGOER Natančni načrti za izgon Nemcev iz Madžarske bodo v kratkem izdelani do zadnje podrobnosti. Kmalu se bo začel Vpovratek v rajh" približno 470,000 Nemcev, ki so živeli na Madžarskem. Poslani bodo v deželo svojih prednikov v skupinah po dvajset oseb—v tovornih avtomobilih, ki bodo zakurjeni, s pomočjo male pečice na petrolej. Presenetljivo je, da j« odlok vlade, ki je napovedal ta množični izgon Nemcev iz Madžarske, naletel na precejšnjo kritiko tudi v madžarskih krogih, pred vsem med socialdemokrati. Pomisliti je treba, da so Nemci v bistvu vzrok vsega siromaštva, ki danes vlada kot Še nikdar prej v tej deželi. Ugovori proti temu dekretu so utemeljeni na tem, da amrdi postopek po takozvanem kolektivnem kaznovanju, kateremu so bili nacisti tako izključno naklonjeni. Nasprotniki progona pravijo, da dve krivici nikdar ne moreta u-stvarltl pravice. Še večja je morda ironija v tem, da so celo nekateri dobro znani židovski pisatelji napadli vlado radi tega, ker je ta kolektivni izgon čisto sllčen nacističnim kolektivnim brutalnostim, tako da je moralno in e-tlčno nedopusten. Toda slišati je tudi druge vrste ugovore—nekateri pravijo, da bo izgon pol milijona ljudi iz Madžarske, ki ima danes le približno 0 milijonov prebivalcev, gospodarsko nezdrav postopek, posebno ako se upošteva o-bupno sedanje stanje madžur-skega narodnega gospodarstva. Na Madžarskem je zavladala divja Inflacija. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je bil vsaj del teh Nemcev, ki bodo morali zapustiti deželo, v gospodarskem 'pogledu produktiven. Zanimivo je tudi vprašanje, ki se postavlja čisto resno, čeravno je na prvi pogled ironično—namreč, kdo bo po odhodu Nemcev prevzel obratovanje črnega trga. Bil je namreč akoto izključno nemški monopol. A vsakdo ve na Madžarskem, da bi< moral brez črnega trga stradati In še bolj zmriovati. Nemci, ki žive na Madžur skem, pripadajo trem kategorijam, in dve od teh ae boeta morali vrniti nazaj v rajh. Prva teh kategorij je sestavljena iz takih Nemcev, ki so se popoln ma asimilirali* tako da jih je dosti težko ločiti od Madžarov samih. Ti Nemci tvorijo večine takozvanega srednjega stanu na Madžarskem, uredništvo, mslo podjetništvo in slično, Mn/>go teh Nemcov niti ne govori več nemščine NeselJimi ao bili na madžarski zemlji v 17. In M) stoletju. Nobene dvome ni, ds bo večina Izmed njih dobila do voljenje, da ostanejo. Druga skupina Nemcev, ki bo morala pobrati svoja šila in kopita in oditi, jr(udi starega iz vora. To so Nemci, ki so po več generacij živeli na Madžarskem ki pa so, ko je prišel Hitler, Iz kopali svoja stara imena in "na šil" svojo nemško kri ter "»no-vali takozvanl nemški Volka-bund, da pokažejo svojo zvestobo napram Hitlerju. To je bila Hitlerjeva peta kolona. Ta skupina je z lepa ali z grda prisilila tudi druge več ali manj asimilirane Nemce, da vstopijo v Volksbund in se je posebno odlikovala v preganja-jlh Židov. Ko je na Madžarskem prišel na oblast fašistični pokret in z njim Hitlerju zvesta marionetna vlada, so ti Nemci leta 1044 vstopili v SB-čete ln v oddelke, ki so na Madžarskem predstavljali nacistično Oeitspo. Tretja skupna—ki bo tudi morala na to bridko pot v okupirano Nemčijo—so oni Nemci, ki niso nikdar tajili in prikrivali svoje prave barve, temveč vedno odkrito povedali, da so Nemci in da so privrženci nemštva. Med temi Nemci, ki po večini niti ne na znajo dobro madžarščine, se nahuja največ poglavitnih prekupčevalcev takotva-nega črnega trga, ki igra danes tako važno vlogo v tamošnjem gospodarskem življenju. Toda to ne pomeni, da se vsi Nemci te vrste preživljajo z obratovanjem Črne borze. Mnogo Je med njimi tudi malih kmetov ln celo rokodelcev In trgovcev na drobno, Izguba takih delavnih mladih ljudi pa utegne razes pomeniti precejšnjo Izgubo za madžarsko narodno gospodar-stvo—ako se sploh Še sme reči, da Ima Madžarska Še svoje lastno narodno gospodarstvo, kajti inflacijs Je v tej deželi zsvzels tako ogromen obseg, ds Je več zmešnjave kot gospodarstva,— ONA DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDWOTI Kadar ptšele Preevett alt v glavni urad 0NPI. ne possbite v naslov« napraviti poštne številke M se besedo "Chicago". Na kuverti vselej m pišite« Chicago 23 TU. Te bo olajšalo dele na čtkaški pošti, nam pa po-spošllo doetseljsnje pošle. Trst so naša vrata v svet. Ob teh s toliko našimi žulji postav-jenih podbojih, s toliko naše krvi uškropljenih vrat je e aturo ljudako modrosti "Kdor nič ne dela« nič ne aa-grešil" Lahko je na mehki pernici varno počivati, hudo težko je tvegati, delati,(> boriti se ln umirati za avojo zemljo. Prvo Je široka in ravna ccata, vae drugo ozka in atrma na kateri vsak lahko sf&drfre, kljub dobri In najboljši Volji. In so še drugI glsaovl, ki jim z bridkostjo prialtfchnemo, ker a« do mozgu upira v naa. Ali je rea mogoče, da ao še kjt ljudje, po katerih iilah ae pretaka alovenska kri, pa želijo, da ae Trst in Ooricf odtrgata od slovenske matere zemlje in s tem od Jugoslsvlje? Kskor se pamet in arcs upirata, dejatva pa izpričujejo, da je to bridka resnica, (Ralljanakl čaaopiai so ct-tlrali Izjavo dr, MIhe Kreka, glavarja slovenske klike na begu v Italiji, ds jugoslovanske zahteve po Trstu niso upravičene. Op. BANSa.) Kuko more biti komu Še nejasno, da Je vae naše trpljenje v Štiriletni vojni bilo darovano v prvi vrsti za naše Prlmorje? Kdor bi izmed Slovencev Želel odtrgati ta dragoceni koa naše zemlje Iz naših rok, od našega skupnemu telesa, v takem nI pojma o tisti nujni enotnoatl vsakega naroda tedaj, ko mu gre za biti ali ne biti. Naj ga vodi do takih dejanj sebičnost, užalje-nost, maščevalnost, morda osebno mu prlzsdeta krivica—karkoli, tako delo in dejanje se irc* nuje m<*d vsemi namdi vele-Izdaja, Zsres gre zs naš Trst! Prav sedsj grs, prav sedaj je zbrana družba v I«ondonu, ki bo pretresala vse dokaze, katere so prinesli zastopniki Slovenije In Jugoslavije na zeleno mizo. Vse noči molijo Slovenci, ki ae dru-gsče ne morejo udeleževstl duhovne borbe za naš Trst. da bi zmagala pravica. Trdno upajmo v to zmago.' Saj bi bila naša srca do obupa potrta In auhe kraške skale bi morale točiti solze, ko bi njih rod no tolikih letih aužnoati še ne bil priključen Sloveniji in Jugoalaviji, kamor spada in kamor le v sušno-atl le od tega hrepenenja Črptl moči, ds le tako Hmaško vzdržal. — RANS. LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKAfiKA POVEST Iz ruMine prevel , JOSIP KNAFLIČ (Nadaljevanj«) Pred davnim, davnim časom so bili pobegnili njih pradedje, staroverci, iz Rusije in se naselili za Terekom, med Čečenci na Grebenu, prvem hrbtu gozdnatih gor Velike Čečnje. Živeči med Čečenci, so se kazalci pomešali z njimi in se navzeli šeg, življenja in narave gorjancev; a tudi tam so si ohranili, v vsej prvotni čistosti, ruski jezik in vtaro vero. Bajka, ki je še dandanes živa med kazaki, pripoveduje, da je car Ivan Grozni prišel na Terek, poklical z Grebena pred svoje obličje starešine, jim podaril zemljo na tej strani reke, jih opomnil, naj prijateljsko žive skupaj, in obljubil, da jih ne bo silil ne k podložništvu, ne k drugi veri. Se dandanes trdijo nekateri kazalki rodovi, da so čečenske krvi, in ljubezen do svobode, brezdelnosti, ropa in vojne je glavna poteza njihovega značaja. Vpliv Rusije se izraža samo z neugodne strani: da jih omajuje pri volitvah, da jim jemlje zvonove in da pošilja vrjaiWp med nje. Ka-zak, po svojem notranjem nagonu, manj sovraži džigita gorjanca, ki mu je »ubil brata, nego vojaka, Id ja nastanjen pri njeim da bi branil njegovo vas, ki pa mu zakadi hišo s tobakom. On spoituje gorjsnca, tvojega sovražnika, a zaničuje vojaka, ki mu je tujec in tla-čitelj. Sploh je navaden ruski človek za kazalca nekako tuje, divje in zaničljivo bitje; njega vzorce vidi pri krošnjarjih, ki prihajajo k njemu, in maloruslcih naselnikih, katerim daje zaničljive priimke. V lišpu oblake posnema kazak Čerkeaa. Najboljše orožje dobiva od gorjanca; najboljše konje kupuje ali krade pri njem. Fant kazak se rad baha z znanjem tatarskega jezika in kadar je židane volje, govori celo z rojakom po tatarsko. Kljub temu misli ta krščanski narodič, ki se je izgubil v takšen kot zemlje, ki je obdan od poldivjih mohamedanskih rodov in od vojakov, da stoji na visoki stopnji razvoja in priznava za človeka samo kazaka; na vse drugo gleda s preziranjem. Kazak preživlja večji del časa v kordonih, na pohodih, na lovu ali pri ribarenju. Skoro nikdar ne dela doma. Če je kdaj v vasi, je to izjema pravila, in takrat "kroka". Vsak kazak ima doma vina lastnega pridelka, in nezmerno pijančevanje ni toliko akupno nagnenje vseh, koliko bolj šega, katere zanemarjanje bi smatrali za odpadnifttvo. Žensko smatra kazak kakor sredstvo za avo-je blagostanja; samo dekletu dovoljuje pohajkovati, žena a« mora od mladosti pa do pozne starosti trapltl zanj, ln on zahteva od žene po jutrovakl Aegi podložnosti in dela. Vsled takega naziranja doseza ženska, ki ae telesno in duievno krepko razvija, kljub zunanji podlož-noati, vendar, kakor aploh na jutrovem, vpliv in ugled v domačem življenju, ki sta brezpri-merno večja nego na zapadu. To, da je odteg-njena družabnemu življenju in vajena težkega moškega dela, jI daje toliko več pomena ln veljave v hiši. Kazak, kateremu se zdi neprimer-* no, v navzočnosti tujih ljudi govoriti s svojo ženo prijazno ali brezpotrebno besedo, čuti nehote njeno premoč, kadar je z njo sam. Ves dom, vse premoženje, vse gospodsrstvo je pri- dobila ona in vsega ohranjata le njeno delo in skrb. Dasi je trdno prepričan, da je delo sramota za kazaka in spodobno le za delavca No-gajca in žensko, vendar čuti medlo, da je vse, kar uživa in imenuje svoje, sad njenega truda in da je v oblasti ženske, matere ali žene, ki jo ima za svojo tlačanko, da ga oropa vsega tega, kar uživa. Razen tega sta neprestano težko moško delo in skrb, izročena njenim rokam, dala grebenski ženski posebno samostojen, moški značaj in čudovito razvila v njej telesno moč, zdrav razum, qdločnost in trdnost značaja. Kazakinje saveč-jidel močnejše, pametnejše, bolj razvite in lepše od kazakov. Lepota grebenske ženske je posebno izrazita vsled združenja najčistejšega tipa čerkeskega obraza a širokim in močnim životom severne ženske. Kazakinje nosijo čer-kesko obleko: tatarsko srajco, bešmet (tatarska jopa) in čevlje; a ruto na glavi si zavezujejo po rusko. Blišč, čistost in lepota v obleki in v opremi hile je navada in neobhodna potreba njih življenja. V občevanju z moškimi uživajo ženske, in jx>sebno dekleta, popolno prostost. Vas Novomllnsk valja za rodni kraj greben-skega kazaštva. Tukaj so se ohranile bolj nego pO drugih vaseh šega Grebencev, in ženske te vasi so slovele od nekdaj zaradi svoje lepote po vsem Kavkazu. Živi se kazak od pridelkov vinograda in vrta, od polja, kjer rasto melone in buče, koruza in proso, od rib; lova in vojnega plena. Vas Novomllnsk j« od Tereka tri versti oddaljena in ločena od njega z gosto šumo. Na eni strani pota, ki pelje skozi vas, je torej reka, na drugi leže zeleni vinogradi in vrtovi, ln v daljavi ae vidijo peščeni prodovi nogajske stepe. Vaa je obdana z nasipom iz zemlje in > trnjevo živo mejo. Iz vasi in vas prideš skozi visoka, na koleh stoječa vrata z majhno, z loč-kom krito streho; poleg vrat stoji na leseni lafeti top—pokveka, ki sto let ni bila izstreljena in ki so jo nekoč kje uplenili kazaki. Kazak v uniformi, s sabljo in puško stoji včasi pri vratih na straži* včaai ne; včasi prezentira pred kakim mimoidočim častnikom, včasi ne. Pod streho vrat je na beli deščici s črno barvo zapisano: 266 hii, 697 oaeb moškega apola, 1012 ženskega spola. Kazaške hiše atoje na koleh, en aršin (blizu tričetrt metra) od tal in tudi več; pokrite so lepo z ločkom in nimajo viaokih slemen . Vse so, če ne nove, vendar ravne in čedne, z razno-ličnimi visokimi stopnicami; in ne tišče ae skupaj, ampak so s širokimi ulicami in prehodi ločene druga od druge. Pred svetlimi, veliki- . mi okni mnogih hiš ae dvigajo za ograjami visoko nad strehe temnozeleni jagnedi in nežne akacije a svetlim perjem in belimi, duhtečimi cveti; tudi raatejo tukaj bahato bleščeče rumene solnčnice in ae ovijajo buče in trte. Na širokem vaškem trgu vidiš tri štacune a krojnim blagom, s pečki buč in melon, rožiči in poprnjaki, in izza viaoke zidane ograje in vrate atarih jagnadov gleda dom polkovnega poveljnika; ta hiša je daljša In višja od vseh drugih in ima okna na dve krili. (Dalja prihodnjič) Dokončna likvidacija gemljiike gospode Ljudska oblast uresničila Staro pravdo Na podlagi 2». člena zveznega zakona o agrarni reformi in kolonizaciji od 23 avgusta 1945, Uradni list DFJ št. 605/64, ln na podlogi pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 3. oktobra 1043 v Kočevju, izdaja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ZAKON o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji SPLOŠNA DOLOČILA I. člen Da se zemlja pravilneje razdeli, » bo v Ljudski republiki Sloveniji izvedla agrarna reforma in ustvaril zemljiški sklad; iz tega sklada se bo zemlja dodelila poljedelcem, ki nimajo zemlje ali je imajo premalo. t. člen Zemlja postane last tistega, komur Je dodeljena, In se prepiše v zemljiški knjigi na njegovo ime. ^ 3. člen 1. Za ugotovitev, katero posestvo spada po tem zakonu pod agrarno reformo, je v po|(ledu lastnine odločilno zemljiškoknjižno stanje, glede površine in kulture pa katastrsko etanje na dan 10. julija 1045. ko je bil uveljavljen odlok zveznega ministra se notranje zadeve o pre-povedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih poslopij in objektov. Če kataatrski ah zemljiško-knjižni podatki niso točni, je odločilno dejansko stanje. 2. Lastninske spremembe, ki so se izvršile pred 10. julijem 1045 In niso vpisane v zemljiško knjigo, se upoštevajo po določbah, ki jih bo izdal minister za kmetijstvo. 3. Za obdelovalno aemljo se po tem zakonu štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki in taki pašniki, ki so pil. merni za obdelavo. 4. H kmetijskemu in gozdnemu inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se Šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu. kakor tudi žage, vinske kleti in druge podobne naprave tega posestva i vsem Inventarjem. 5. V odvzetem presežku zem ljiških posestev, ki se ne razla stijo v celoti, mora biti sorazmeren del njiv. 4. člen 4 fj 1. Zemljiška posestva moža in žene se štejejo za eno posestvo, če 10. julija 1045 leta nista bila sodno ločena, ne glede na to ali sta samostojna zemlji Ška lastnika ali solastnika. 2. Za eno posestvo se štejejo tudi zemljiška posestva solastnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. S. Za eno posestvo se šteje nadalje solastnina ene osebe na več zemljiških poeestvih kakor tudi lastnina osebe, ki ima razen svoje zemljiške poststi tudi solastninske deleže, na drugih zemljiških poeestvih. 4. Če ima lastnik zemljiška posestva v več krajih, se U posestva štejejo kot eno zemljiško posestvo, četudi Je del teh po-naatev v kaki drugI ljudski r#-publiki Federativne ljudske republike Jugoslavije. . S. člen 1. Dodeljena zemlja se prepiše na noveita lastnika brez bremen in dolgov 2. Dodeljena zemlja ostane obremenjena samo s tistimi slu žnostmi, ki so iz gospodarskih ozirov nujno potrebne. S tenii Služnostmi ©stane zemlja obremenjena tudi, če preide v državno last. 3. Nujno potrebne služnosti se pri izvedbi agrarne reforme lahko tudi na novo ustanovijo. 4. Zemlja, ki jo obdržijo dosedanji laalniki v svoji lasti, o-stane obremenjena s tistimi stvarnimi bremeni, ki bremenijo samo njih preostali del zemlje ter s sorazmernim delom dol gov in drugih bremen, ki ustreza obdržani površini zemlje. 5. Vsa služnosti tako na obdržani kakor tudi na dodeljeni zemlji, ki niso nujno potrebne, ugasnejo in s* izbrišejo iz zemljiške knjige. Ugasnejo in izbrišejo se tudi pravice in dolžnosti, izvirajoče iz patronata, ter lovski rezervati. 6. Vprašanja dolgov in bremen, kolikor niso rešena s tem zakonom, bodo urejena posebej. RAZLASTITEV 6. člen Da se doseže namen, naveden v 1. členu, ae po določbah tega zakona razlastijo: a) veleposestva; b) zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb; c) zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zaduž-bin), posvftnih in verskih; č) zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez praynega naslednika; d) presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki; e) presežek kmečkih posestev. VELEPOSESTVA 7. člen 1. Za veleposeitva se po tem zakonu štejejo tista kmetijska in gozdna posestva, katerih lastniki ne obdalujejo zemlje sami s svojo drušipo, ampak z najeto delovno silo ali pa jo dajejo drugim v zakup ali v obdelovanje, če ima več kot 45 ha skupne površine ali pa več kot 25 ha obdelovalne zemlje. 2. Velepofestva se razlastijo v celoti z v»emi zgradbami in napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. Razlastijo se tudi pridelki in vse obstojače zaloge lesa. S. člen Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb. .1. Zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih, pravnih oseb se razlastijo v celoti z vsemi zgradbami in napravami, vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem brez odškodnine. 2, Pod *azlastitev po tem členu ne spadajo zemljiška posestva zadrug za skupno obdelavo in izkoriščanje zemlje ter zemljiška posestva agrarnih skupnosti, ke so njih člani oziroma u-deleženci kmetje. Vprašanje izkoriščanja- zemlje po agrarnih skupnostih se bo rešilo s posebnim zakonom. S tem zakonom bo urejeno tudi vprašanje njih lastnine. 3. Vprašanje obveznosti zadrug, ki se jim odvzame zemlja po določbah tega člena, bo urejeno posebej. 4. Bankam, podjetjem, delniškim družbam in drugim zasebnim pravnim osebam se pusti tisti del zemljišč, ki jim je nujno potreben za industrijske, gradbene, znanstvene, kulturne in druge občekoristne namene. Tozadevne odločbe bo izdajal minister za kmetijstvo. S. člen Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov (zadužbin), posvetnih in verskih. 1. Zemljiška posestva cerkva, samostanov in verskih ustanov se razlastijo z zgradbami in napravami ter živim in mrtvim kmetijskim in gozdnim inventarjem brez odškodnine. 2. Cerkve, samostani in verske ustanove obdržijo 10 ha njiv, vrtov, sadovnjakov, vinogradov, travnikov, ledin in gozdov. Cerkvena in nadarbinska zemljiška posestva ter zemljiška posestva drugih verskih ustanov v okviru ene župnije se štejejo za eno celoto. 3. Verskim ustanovam, cerkvam, samostanom in cerkvenim oblastem večjega pomena ali večje zgodovinske vrednosti se pusti do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozdov. 4. Celokupna eemljiška posestva ustanov (zadužbin) z vsemi zgradbami in napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in vsem gozdnim inventarjem se razlastijo brez odškodnine. (Dalje prihodnjič.) — ., . i i ....... Razni mali oglasi MOLDERS and CORE MAKERS Brass and aluminum tub and squeezer ' ' Day' and Night - Overtime CALUMET 4895 STENOGRAPHER PLEASANT OFFICE GOOD PAY Tara Mfg. Co. 25IS Archer Ave. Razni mali oglasi GRINDERS CENTERLESS EXPERIENCED FOREMAN * FOR NIGHT SHIFT OPERATOR FOR DAY AND NIGHT HABER CO. 900 W. NORTH AVE. "a nation of nations" A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIC Price S3.50 . * Also the following books by the same authort My Native Land......... 3.7S From Many Lands....... 3.SO Grandsons * ........... 2.50 Laughing in the Jungle My America Native's Return Two-Way Passage What's Your Name? • • • • • Order from Proletarec 2301 South Lawndaie Avenue Chicago 23, III. Prve vknjižbe na posojila za pre-novljenje in refinanciranje, dobite po zmerni obrestni meri pri: zoauifA saving a loan association 2S32 W. Cermak Ud« Chicago. 111. Rockwell 0&38 BYE-BYE HRBT0B0L Tukaj j« «»U. moderni na-tin olajtoU navaden hrbto-bol. IiUiim'i Back Plaster 1 Olajta bo letine, otrple, nate »njenoet Vpliva prtjetaol V vseh lekarnah. Zahtevajte Jetoeon * Johnson kakovost. CODE <&C0. MEN Md WOMEN for LIGHT FACTORY WORK 31 hours per week Good pay Apply 656 W. LAKE ST. 4th Floor WE NEED AT ONCE MEN-18 to 55- 73c per hour—5c additional ft\r night work —Time % over 40 hours.—54 hour week.—Attractive Bonus Plan. —Excellent working conditions.— Steady'Vork.—Apply today v™' THOMAS MOLDING MFG. CO. ARCHER a XOLMAR __See Mr. Riley JANITRESSES Top Scale Wages See Mr. Jansen MADISON TERMINAL BLDG. 9 So. Clinton St. PUNCH PRESS OPERATORS Clean plant Pleasant working conditions SUPERIOR GASKET & PACKING CO. __. 6123 S. La Salle S^marcaj, ^Raaumaii CHOICE OF 3 ship-, 8 AM to 4 PM-70C JH,1PTS PORTERS* BLACKSMITH HELPEa, KLING BROS. Engineering _»300 No. Kosine, OPERATORS experienced on single and needle. New factory. Good opportunity. Stitch 'n Style W. Van Buren MOVING OUT OF TOU Have desperate need for a g, car AT ONCE! Willing to a good price. KEDZIE 2868 SLOVENE GIRLS & WOME! Needed at once for LIGHT CLEAN FACTORY WORK Free Insurance NSW LUNCH ROOM "Music while you work- Apply from 8:30 to 5 EMPLOYMENT OFFICE R. J. EDERER CO 540 N. Orleans—Near Grand J ALTERATIONS DRAPERS . FINISH! Experienced i ■ Ladies' betfar drenu POWELL 700 No. Michigan WOMEN WANTED ae^ndHLF^CT°RYuWORK --MODERN PACKING HOUSE PU insurance^ plana? ^ ^^ Paid VaCations Bonus ROBERTS & OAKE INC. 48th PLACE » RACINE AVg.—UNION STOCK yards GIRLS LIGHT FACTORY WORK STEADY - NO EXPERIENCE NEEDED - GOOD P COME READY FOR WORK OHMITE MFG. CO., 4851 W. Flournoy S ASSEMBLERS COIL FINISHERS - COIL WINDERS - SOLDER!® COIL REPAIRERS With or without experience - Good pay CONSOLIDATED RADIO PRODUCTS. 350 W. Erie ft OPERATORS Experienced on Ladies' Dresses and Sportswear.-Can make $150 day and more. Steady work all year. Paid vacation. Time & H 40 hours. apply 333 So. Market St.—6th Floor__ GIRLS—For Light Factory Work New Modern Plant. Night SlUft 4:30 PM to 12. Excellent Pay. in Company's Profits. r APPLY General Luminescent Corp. 732 8. FEDERAL ST. GIRLS & WOMEN FOR NIGHTS • NO EXPERIENCE NECESSARY e 10% BONUS FOR NIGHTS • e ATTRACTIVE RATE OF PAY e EXCELLENT WORKING CONDITIONS • CONGENIAL WORKING COMPANIONS Oo to your Local Movie Houke where M-G-M-FOX-UNIV! Pictures arc now showing-ace and hear all about our Beautiful APPLY AT ONCE DU PAGE PLASTICS CO. 400 Crescent .... Lombard, III" ___________LOMBARD 1230 Select Your Job aad Your Future T< we have several openings for secretaries STENOGRAPHERS modern office building "just being compl - ALSO — BOILER ATTENDANTS Finishing Room Cleaners. 2nd Shift MATRON . JANITOR MODERN STEEL CO. 722 James Street . . . Conors IM