List za korieti d«Uv-•keg« l|udetva. D«Uv-ci eo opravi£enl do viago |p«r produclrafo. This paper Is devoted to the Inter««!« of the working cI&h. Worker« «re entitled to «11 what they produce. hiuiT*4*4 aacoad-olaaa maU«r, l>«<\ 6, IM/7. at tha poat .jJfi-a »t Chicago Hi. uudft tba Act of Oohgruu of ktarob lrd~H?fi. Office: 2146 Blue lalan^ Are "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na itevilko v oklepa|u-ki ae naha|a poleg va. iega naalova. prilepile, nega epogalali n« ovitku. Ako (141) |e itevllka . . ' tedaf vam a prlhodn|o itevilko naiega liata poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako). Ste v. (No.) 140. Splošen pregled. — Kedar socialisti govorijo in pišejo o gospodarskih interesih delavcev, takrat pravijo zofistični ideologi v službi kapitalistov, da Človek ne živi le o kruhu, da človeku ne sine biti želodec vse. :> Ako pa socialisti skušajo oživiti v delavcih ideale, tedaj pridejo isti zofisti in pravijo, da se od idealov ne more nasititi noben človek. Ljudje s praktičnimi misli imajo rajše vrabca v roki kot pa goloba na strehi. In take ljudi potrebujemo danes. Hi se pa tem zofistom smeje-mo, ker učimo oboje : Človek mora skrbeti za telo iu duševno hra- Chicago, 111., 17. ma|a (May), 1910. Leto (Vol.) V. * no. • a # — Iz Pittsburga, Pa. poročajo, da je glavni slepar, imenom Klein ki je najbolj globoko ril v mestnem blatu korupcije, zaprosil, da se ga iz tamošnje ječe premesti v drugo, ker so se sojetniki zarotili usmrtiti ga. Iz poročila pa lahko vsakdo razvidi, da ta zločinec nima niti zločinske časti. Jetniki so koj prvi dan pronašli, da igra ulogo špi-jona. In nastopili so proti njemu, kot se nastopa proti špijonom. Ameriški politični zločinci te vrste so v moralnem oziru še daleč za navadnimi hudodelci — častnimi roparji in tolovaji. • e * — V New Yorku so nekateri milijonarji spodili števce za ljudsko štetje in jim odrekli, poroči lo vsakeršne vrste. Do danes še niso poročali časniki, da so te za-smehovalce zakona tudi zaprli. A najbrž se jim ne bo zgodilo nič. Ako bi delavci zvršili kaj tace ker se zakon glasi, da mora vsakdo odgovarjati na vprašanja zve zinega uradnika. Milijonarji se pa ne zmenijo za zakone, saj imajo sodnike in drža vnozborske poslance, ki so po njih milosti prišli do teh mest. Ali delavci še res niso siti te igre in nočejo pri volitvah pome sti z železno metlo? ' e e * — V New Yorku brezvestni lju d je prodajajo mlada dekleta kot navadno blago. To je na steno pribila pravkar špecielna velika porota. Izjavila je, da je neki Geo. A. Miller, bivši vladni agent, ki je leta 1007 bil glede naseljevanja vzlužben za kongresni komitej in ki je sedaj vposlen kot tajni policaj za državnega pravdnika v tej preiskavi, plačal za Ido Green-berg in Gusto Ehrlich $40 nekemu Le insonu, za Alice Hilton in Belle Woods pa $120 nekemu Mo-re-tu. Ta dekleta so prodajali v hišo sramote ali pa pohotnežem. Tako zgleda praktična morala v tej kapitalistični republiki. V republiki zijajo hinavci, prohibicio-nisti in potuhnenci raznih vrst na vse grlo. Vzlic temu pa prodajajo v New Yorku mlada dekleta kot stare čevlje ali krompir. Umetno gojijo na ta način prostitucijo. Zdaj pa hočejo to zlo iztrebiti s pomočjo velike porote. Smešno! Ali se da tako zlo sploh uničiti s pomočjo sodišč. V gospodarskih razmerah j« treba iskati vzroke za prostitucijo. Glejmo življenje brez naočnikov in videli bomo, da na tisoče mladih deklet dela za tako nizko plačo, da ne, more plačevati stanarine, hraniti in oblačiti se. To so vzroki, ki vodiio mlada dekleta v hišo sramote. Ako hočemo odstraniti prostitucijo, tedaj moramo v prvi vrsti spremeniti današnje krivične m bolne gospodarske razmere. Kapitalistična družba je kriva, da imamo prostitucijo, za to v inte resu morale proč ž njq! I • e # ) — Nameravan dohodninski na raščajoč davek bo kmalu spal spanje pravičnega med staro m obrabljeno šaro. Kongres je res zagovarjal nara- ščajoč dohotlniuaki davek, Ali da se uvede, je treba, tla za nigga glasujejo tri četrtinke deželnih zbornic. V New Yorku je deželna zbornica že odklonila dohodninski davek. Demokratje in republikanci so bili prvi pri pogrebu v bratskem objemu. Isto bomo doživeli v vseh novoangleških državah, v Pennsylvaniji, pa tudi v južnih državah, v katerih imajo še danes nekdanji sužnodržci prvo besedo. škandal je, da v državi, ki ima ljutlovlado, ne plačujejo bogatini skoro nobenega davka. Obenem pa ta resnica tudi priča, tla je ljudstvo še precej revno na duhu. Danes skoraj ni konstitucionel-ne države na svetu, da bi dohodninski davek ne pripomogel k dohodkom države. Povsod so morali bogatini ukloniti se in plačevati morajo dohodninski davek vsaj v toliki meri, v kolikor ga ne morejo odložiti na ramena drugih. Le v ameriški republiki je drugače. Dhodninskega davka pa posamezne države in mesta ne morejo uvesti, ker so bogatini tako premeteni, da bi takoj premestili ^vo-je stalno bivališče v taka-mesta in države/kjer ni treba plačevati dohodninskega davka. — Obe kapitalistični stranki — demokratska in republikanska ste pred volitvami obljubili davčno reformo. Zdaj ste pa tudi obe izdali ljudske koristi v njujorški deželni zbbrnici. Slovenski delavci ne podpirajte strank, ki v post a votla j nih zbornicah delajo za kapitaliste in izdajajo koristi ljudstva. Ako ne krenete pravočasno na drugo pot, bodo rezali še jermena raz Vas! • a • • _ Kako nesramno izkoriščajo kapitalisti delavke v tvornicah in delavnicah, dokazujejo te \e datki v Chicagi: Perice, ki likajo 44 modre delajo 10 ur na dan s sedem tov težkim likalom zaslužijo na teden $6.50. Šivilja, ki šiva gumbe, dobi za dvanajst gumbov en cent. Neka druga robi modrce. Vsaki dan jih zarobi 84 ducatov, za kar dobi pet dolarjev plače na teden. Od teh krvavo zasluženih centov morajo pa še plačevati električno silo, zlomljene igle, jermena pri šivalnem stroju itd. V dotični tvomiei dela dvesto deklet in žena. Zaslužek je slab v vseh oddelkih. Mlade delavke zaslužijo le po tri do štiri dolarje na teden. V tvornici delajo vdove, ki morajo preživljati svojo nedoraslo deco in dekleta, ki podpirajo svoje strariše ali svoje mladoletne brate in sestre. To je slika iz ene tvornice. In koliko takih tvornic je v Chicagi t S a stotine! In kapitalistov ne oblije rdečica sramu, kadar stopijo v cerkev in se zahvaljujejo svojemu Bogu, da jim je "dal" vsega dosti. Taki kapitalisti so podobni razbojnikom, ki vderejo v cerkev in prosijo svojega Boga, da bi rop zvršili srečno. Po končani molitvi pa oropajo cerkev, vlomijo v puščico, poberejo kelhe, moštrance, in sploh vse, kar reprezentira vrednost in ni pribito z devetindevet- desetimi žeblji na steno. e a » — V Ilinoiški deželni zbornici je prišlo do nečuvanega škandala. Dva poslanca sta izjavila, da ju je Lorimer podkupil, da sta glasovala za njega pri izvolitvi senatorjem. Nadalje sta povedala, da so podkupnino sprejeli tudi drugi demokratski in republikanski poslanci. Ta izjava je včinko-vala kot bomba! Vse zahteva preiskavo. Smešno! arM se Lorimer boji preiskave* Kajše! Lorimer dobro vč da se mu uradno ne more dokazati nič, ker se mu ne »me. Ti ljudje imajo drug druzega v roki. Ako bi se jih tehtalo, našli bi vse prelahke. Saj White, ki je razkril ta škandal, ni bela vrana ined njimi. Spomnimo se le na volitve. Pri izvolitvi, pa naj se gre za republikance ali demokrate, odloča denar. Prepričanje! Kdo vpraša za prepričanje T Nihče! In pri zakonodajstvu! Ista slika. Pest kapitalistov si z denarjem kupi takšne zakone, kakršne želi. To je že stara in že stokrat javno pribita resnica. , Ali proti temu zlu je treba nastopiti. Tu ne pomaga, ako ljudstvo stiska le pesti v žepu, pri volitvah pa zopet kapitalistične politične rokovnjače voli poslancem v postav od a j ne zastope. Pri volitvah je treba pokazati ljudstvu, da ne mara političnih ro-kovnjačev v postavodajnih zbornicah. In ljudstvo to dokaže najočitneje in primernejše, če glasuje za socialistične kandidate. e e * / — Največje bedastoče so tako-zvane preiskave o draginji. Kapitalisti vendar niso tako neumni, da bodo dali samim sebi "štrik" okoli vrata. Tako je n. pr. mesešutska preiskovalna komisija zaključila, da je draginjo provzročilo, ker smo proizvedli preveč zlata. Zlato je skušnjavee, ki pri ljudstvu obuja želje po razsipnosti. Kolikor besedi, toliko bedastoč! Kteri delavec pa živi razsipno. In kateremu delavcu kaj takega' dovoljuje njegov skromni zaslužek! Gospodi, ki sedi v mesešutski preiskovalni komisiji za draginjo, se najbrž predobro godi. Tej gospodi se niti ne sanja v kakšni bedi in revščini živijo delavci. V tej komisiji so premeteni hinavci. ali pa ljudje, ki bi morali v blaznico. — Kapitalistični časniki in ble-»etane ženice pripovedujejo na široko, da je milijonar Schwab v svoji njujorški palači ob priliki slavnostnega žretja seznanil strica kitajskea cgesarčka z najbolj bogatimi ameriškimi multimili jo-narji. Da bo pa poročilo popolno, pa št» mi poročamo., da je to tisti Schwab, ki lastuje v So. Betlehe mu jeklarne in žele7erne, v katerih delajo delavci za njega po 12 ur na dan in po sedem dni v tednu in katerim plača 12 in pol centa na uro. Naša dolžnost je, da smo obelo danili to, da bo občinstvo vedelo, tslkod je prišel denar, s katerim je Schwab priredil žretje, požeruhom njegove vrste. e e * — V De Land Florida so obesili otroka *— petnajst let starega de čka imenom Irwing Ilanchett, ker je umoril trinajstletno deklico Elevis Tedtler. Hanchett - je bil gojenec prisilno poboljševalnega zavoda v državi Connecticut. Ko je zapustil zavod je zvršil umor. Ta kratka sličica dokazuje vsakemu, ki ima zdrave možgane, kakšna je današnja kapitalistična kultura. Razposajenega otroka dajo v poboljševalni zavod. Mesto, da bi ga z dobrimi pedagogičnimi sredstvi vzgojili tako. da bi postal koristen član človeške družbe, ga pa z nezdravo pedagogiko spremene v zver. Komaj otrok zapusti zavod, Že zvrši hudodelstvo. Zdaj pa prieaplja kapitalistična država in da obesiti otroka, ki se ne zaveda svojega zločina. Kdo je v tem sučaju večji hudodelec — tisti, ki so vzgojali, obesili ali pa neumno otroče, ni težko uganiti. Krist je dejal: "Pustite male k meni." No, danes pa tisti, ki izjavljajo bahato, da verjamejo v njegove nauke, najprvo vzgojiti otroka kot zver, da ga kasneje obesijo. tn to zvšujejo v imenu zakona in v imenu Kristal — Zopet! Kaj je zopet! Grozna in strašna razstrelba v iremogokopu s peklenskim včin-loral lz Birminghama, Ala., poročajo irzejavno, da je vsled razstrelbe v rovu Palos št. 3. zgubilo nad sto premogarjev svoje življenje. 'Jamen je švignil nad dve »to čevljev visoko iz rova. In včinek razstrelbe je bil tako močan, da je pritisek zraka vbil pismonošo lames Gousby in ga vrgel mrtvega v 'bližnjo reko, d asi je bil od vhoda v rov oddaljen še 30 čev-jev. Zdaj se bodo zopet vršile preiskave kot ob času nezgode v Cherry, 111. Krivci — kapitalistični morilci ne bodo kaznovani, vdove in sirote mučenikov dela bodo pa šle beračit. Nezgode s tako groznimi včin-d, bi morale spametovati še sle-icru»'ga intluHtrielnega tlela vca in premoga rja. da je že skrajni čas za obračun s kapitalistično družbo. Seveda, dokler bodo delavci in iremogarji še čitali kapitalistične iste in rekli, tla so "fajn", ker >rinašajo pravljice o zakletih princezinjah, morskih kačah in o Telebanovem Jurčku, ki je trdil, da se mora le to verjeti, kar sta ga ače iu mati učila, Če stji pri joduku prav lagala, dotlej kapitalistična družba ne bo padla in delavce in premoga rje bodo še morili v proslavo" malika — profits. Delavci in premogarji! Ali res ne ljubite svoje deceJ Ali ste ob takih nezgodah ne spomnite,, da vas lahkt) že drugi dan ubijejo — vaši otroci bodo pa postali sirote? VI ljubite svojo* deco. Ali prcle-ni ste. da bi razmišljali o tem, kdo provzroča nezgode in po raz-mišljenju zaključevali logično: Današnji kapitalistični gospodarski zistem! Tak zistem se mora zrušiti in nadomestiti s socialističnim. Vsi delavci in premogarji niso preleni misliti. A leni so danes še v večin:. In tem lenim priporočamo: V socialistično organizacijo, v socialistične klube. Tam se bodete gotovo naučili misliti in spoznali bodete, tla je vsega današnjega gorja kriv le krivični kapitalistični gospodarski retl. Naučili se bodete rabiti tudi glasovnico in pri volitvah bodete glasovali za socialistične kandidate, za spreme-nitev današnje roparske človeške družbe, ki dovoljuje, da sme človek ubiti druzega zavoljo profi-ta, ne da bi bil kaznovan. Ali na* razumete? • • — Angleški kralj, Edvard sedmi je mrtev. Umrl je za pljučnico in pljučnim katarjem. Umrl je torej za navadno boleznijo, na kateri umrje vsako leto na tisoče marljivih in pridnih delavcev. Ob njegovi smrti se je zopet pokazala pasja ponižnost kapitalističnih časnikarjev, časniki prinašajo njegove podobe in njegove obitelji. V dolgih člankih mu pojejo slavo in naštevajo vrline, kot bi bil mrtvi Edvard najboljši človek na svetu. Poleg pa še lažejo, da vsi angleški podaniki jokajo in žalujejo za umrlim kraljem. V resnici pa noben kralj ali cesar na svetu nima toliko vrednosti za človeško družbo, kot navaden delavec. Brez cesarjev in kraljev lahko ohsoji človeška družba, brez delavcev pa ne more. Delavci proizvajajo vse, kar je za življenje potrebno. Cesarji in kralji pa le uživajo, ksr so drugi proizvedli v tvornieah, ali sejali in Želi na polju. Hinavščina ameriSkih kapitalističnih časnikarjev se pa najbolj golo razodeva v tem: Dan preje v Psi os rovu v Alabami je rszstrel-ha ubila nad sto pridnih premogarjev. Zdravi in krepki so Šli na delo — nakrat blisek, grom in ležali so mrtvi iu ožgani po rovu. Doma so plakale vdove in sirote. O tej grozni nezgodi so kapitalistični listi prinesli le toliko vrstic, kolikor jih prinesejo navadno, če kakšnemu milijonarju crkne pes. A drugi dan je umrl angleški kralj, človek, ki je vžival, kar so drugi pridelali in proizvedli , s trudapolnim delom, ki ni nikdar tekom svojega življenja zvršil nekaj koristnega za človeško družbo, ki se je trdno oklepal načela, tla morajo delavci in kmetje živeti kronane zajeduhe in postopaške milijonarje. Takoj so lastniki kapitalističnih časnikov izdali posebne izdaje ali so pa naročili svojim'hlapcem v uredništvu, da morajo o mrtvem kralju napisati cele strani. Ogromna večina delavcev . pa vzlic temu noče razumeti hinavšči-ne kapitalističnih listov in čita te liste tako pazno, kot bi prinašali golo resnico. Delavci! Ketlaj bodete krenili na drugo pot in zavrgli časnike, ki brijejo norce iz vas? V PUŠČAVI. — Ako bi delavci denar, ki ga po nepotrebnem ¿lhečejo za~~ta smradljivi alkohol, katerega imenujemo žganje, šnops ali viskij, dali za socialistično časopisje, literaturi» in propagando, čas, ki ga presede v krčmah pa vporabili za Agitacijo, tedaj bi ne imeli v Milwaukee le socialističnega župana, marveč tudi v Washingtonu D. C. socialističnega predsednika. — Žival pije dokler je. žejna. Človek, ki je krona,živih bitij na našem planetu, pa pije, dokler mu želodec ne odpove službe. — Da, tla! Človek, najvišje bitje na svetu zakoplje večkrat svojo pamet v blato. — Nekateri naivni ljudje.še danes nočejo verjeti, da so jim bile opice prainpradedje. V nobenem zoologičnem vrtu pa ni najti tako originalnih opic, kot je tolpa pijancev. I* poslušati jih je treba. Nekateri so pamet-neji kot modrijani starega in sedanjega veka. drugi močni, kot levi nekateri krvoločni kot tigri, zopet drugi prebrisani kol lisice. Eni se smejejo, drugi jokajo, tretji pretepajo itd. Vsi pijani junaki se pa drugi dan prehude z groznim mačkom, njihova modrost pa zgine, kot megla, katero prodro solnčni žarki. — Pamet vsakega delavca jI treba ravno tako obrusiti kot kak dragocen kamen, ker vsled naredi) v kapitalistični družbi otroci delavcev ne morejo obiska vat i šol, olikati in izobraziti se. Da imamo take razmere so krivi kapitalisti in njih zvesti oprode duhovniki vseh verskih sekt. Princip njih je: Ljudstvo naj ostane neumno. No, že vedo zakaj! |— Kodar bo izvojevala veda zmago nad nevedo, takrat no bo ?ba ljudem nekaj desetletij graditi zborovalnih dvoran. Za shaja-išča jim bodo služile cerkve, pa-gode in mošeje. — Slovenski delavci bolj udrihajo po duhovnih kot pa po kapitalistih. To ni pravilno. Svetopisemski modrijani z zaprašeno biblijo nam ne morejo mnogo škoditi. Teh se človek lahko obvaruje, ako zapre svoje žepe. Drugače je s kapitalisti. Delati moramo, ako hočemo živeti. Po današnjem gospodarskem sistemu pa 'moramo h kapitali stom na tlako, kedar delamo in če hočemo živeti. Tudi duhovniki nimajo pri tem čistih rok ker delavcem priporo čajo, naj bodo mirni in pohlevni napram kapitalistom, za kar bo do želi plačilo na drugem svetu. Vzlic temu pa velja naš glavni boj kapitalistom, današnjemu go spod a rak emu redu. ki je izvor vse nesreče in zla za človeški rod. — Ako bi delavci več mislili za sebe, bi delali manj. Ker pa nočejo rabiti svojih možganov sebi v korist, morajo pa misliti in delati za druge. — Zakaj se in i Chicago ne do-pade! Ker sein vsaki dan na bulevar-dih gledal procesije krasnih avtomobilov, v katerih so sedele na-lišpane in lene ženice in nežno pe-stovale počesane pse in mačke. Ob cestnih vogalih so pa sedeli raz-strgani in razkuštrani berači brez nog. rok in z milim glasom prosili milodarov. Mimo teh slik so pa hiteli delavci z mrzlično hitro-stjo na delo v tvornice, ne da bi se zmenili za berače in bogate le-nuhinje. Vprašal sem tovariša delavca, ako ne vidi teh slik, ki so produkt današnjega družabnega reda. Odgovoril je malomarno: "Navajeni smo jih." Delavci! Ako iz navedenega za-ključ ujete, tli» s«' pod kapitalistični) vlado boljše godi psom in ma-čram kot vam, tedaj' pri prihodnjih volitvah pometite s kapitalistično sotlrgo. — Nckteri ljudje še dandanes mislijo in trdijo, da so ameriške železnice zgradili Gould, Harri-man, Hill, Vaiiderbilt in drugi enaki zajeduhi, ki imajo po božji naredbi največ železniških delnic v svojih rokah. Neumnost! Na ta način bi lahko tudi cvek iz Preddvora gradil železnice. Ako bi danes imeli le tiste železnice, ki so jih gratlili Gouldi, Harrimani in katere bodo še gradili slični ljudje, bi morali hoditi še danes peš od Atlantika do Pacifika. Morda bo kdo ugovarjal. Rekel bo, da so delavcem ti možje dajali denar, ko so gradili železnice. Da, da. Dajali so denar, tisti denar, ki so ga drugim ukradli postavnim potom. — Delavci so v Ameriki isto tako na trgu kot suha roba na Kranjskem. To posebno velja za delavce, ki pridejo iz Evrope v Ameriko. Pred tvorniškimi vrati stojijo po cele armade. Bos se prikaže med vrati in z bistrim okom opazuje armado, dokler ne zagleda najbolj krepkega v nji. Namigne mu s prstom, potrka ga po rami, potem ga pa odžene v klavnico — tvornieo.- Vrši se vse kot na kranjskem semnju. — V čem se ločijo Indijanci in beli delavci! Indijanci nastopijo za svoje koristi povstnl skupno in složno. Delavci se pa ne zavedajo, da v slogi je moč. — Naslednji dogodek dokazuje, kako kapitalisti brijejo norce iz delavcev. Neki delavec prosi dela. Bos mu odgovori da nima dela. Delavec prosi nadalje. Nazadnje se pa bo« poredno nasmeje in reče: "Malo počakaj! Morda katerega vbije, potem pa prideš ti na vrsto." Komentar nepotreben! — Delavska kri se spremeni v zlato za kapitaliste, kedar jo pijejo stroji, peči, premogokopi, ki so lastnina kapitalistov. ^ ft--S. Sodrug Frank Petrič, ki se je pred kratkem vrnil t Zapada, obišče v nekaj dneh rojake v Mi-chiganu, od tam gn v Minnesoto in Wiaconsin. Pooblaščen je pobirati naročnino ta "Proletarca", v kar ga vsem priporočamo...... tP R O L ET A R EG Uv#rn^M ljudi,'ako ne bi zadnjim UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laatbik in isdsjatelj: ¿•¿oslavaaika delavska tiskoma druiba v Chkafo. III. Naročaiaa: Za Amarico $1.S0 sa celo lato, 7Sc sa pol leta. Za Evropo 12 aa celo leto. $1 aa pol lata. Ofl—i po dogovoru Pri ipr«m'mbi biraUJSm j*po<«f *ot*ga »asaaaitf tudi STARI matlot. PROLETARIAN Owaed aad published Evebt Tuesday by Swath Sla*k Workmen s Publishing Company Chkafo, Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frauk 1'odllpec, ITesIdeut; Jobo 1'etrlch, Secretary; Frank Jauellf, Treasurer. SOascatrrioN bates: United Ststss and Csasds, , Il.SC s ysar, 75c lor hali yesr. Foreign countries j za socializem |2 a year, $1 lor bali year. advertising Kates on agreement. duhovnik iia prižnici nepresta o grmel na ušesa. Potom javnih shodov in poučnih predavanj ne torej lahko veliko doseže za vzrast socializma med našim delavstvom v Ameriki. In to se bo tudi doseglo, kakor hitro se povzdigne naša organizacija in pomnoži tisk; drugo drugemu bo potnoglo. Toda še nekaj je, kar ovira to delo, v tem ali onem mestu bi so-drugi že danes sklicali shod, a nimajo v to pripravnih prostorov. Vsaka luknja, ki bi že bila na razpolago, ni za shod, a boljše koa kruha, je policija takoj na mestu, a ko se pa gre* za rešitev življenja delavca, pa vzame pol ure, kar sem sedaj sam videl. Koliko časa je že prej minulo, to ne vem. Tako se godi nam delavcem ua vseh koncih in krajih. Večina nezavednih delavcev hoče tako. Ako/ hočete, da se bodo zmanjšale nesreče in zboljšalo naše delavsko življenje, oddajte ob volitvah svoje glasove za naše delavske socialistične kandidate. Či- kot cigani na Kranjskem. Nano-sili niiio velik kup drv, plamen je švigal visoko v zrak, kot nekdaj, ko bo naznanjali kresovi, da skozi Hrvatsko vdira Turek na slovensko ozemlje. Nemogoče je bilo zatisniti oči in po soglasnem sklepu smo darovali spanje za duše v vicah. / Za ju ter k je bil Koren in preprost. p#r požirkov Črne kave, potem pa zopet z mulami naprej preko neizmernih in veličastvenih tajte naš delavski list Proletarec. i planjav. Na potu nismo videli dre-Razširjajte in podpirajte. Pristo- vja, pa tudi ue srečavali ljudi po-pajte v socialistične klube. Pusti- gosto. Seinintje smo srečali kak-te kapitalistične časopise pri mi-j šno indijansko mamico V pisanem dvorane pa socialistom navadno I ru nuj jih Čitajo sami. Socialisti! j krilu. Nekdo je bil tako dovtipen, namenoma drago računajo in v Ne podpirajmo kapitalistične li-' da je dejal: "Kdor se hoče obesi- innogih slučajih tudi odrečejo. To st< ti, naj gre na indijanske planjave NASLOV ogati. Gladu in skrbi za drugi dan pa tudi ne poznajo. Mesa imajo kolikor hočejo; mesarski trust pa tudi ne more stegniti svojih grabežkih rok v nijh rezervacijo. Rod ima vrhovnega glavarja, vsako selo za sebe pa podglavarja. Žive skupno v nekakšnem komunizmu, nekako tako, kot so živeli pred stoinsto leti naši slovanski pradedje. Danes so Indijanci pametni dovelj, da se ne puste izkoriščati po ameriških kapitalističnih kulturonoseih. Za težko delo sploh ne primejo. In imajo prav! Zakaj bi delali za druge, ko se lahko prežive z lovom in domačo živino. Za to tudi ni med njimi milijonarjev in polomljenih beračev. Vsi so enako bogati. Marsi-Vteri beli delavec, ki se v tvornici ali plavžu pri dvanajsturnem težkem delu peha za koščekom kruha (kterega ob času krize ni na mizi) bi lahko zavidal Indijance nami na pega z Rolete; vi^i Ali zjutraj je/»rHTrealna proza. Ko se prebudim iz spanja, začu-den ogledujem klobuk. Zvečer je bil črn, zjutraj pa bel. "Vraga", sem dejal, "tekom ene noči se ni mogel tako postarati, da je postal bel." Bil sem zaspan, niel sem oči, da se prepričani, če gledam resnico. Iz omotice me je poklical nazaj v življenje.še le moj tovariš Celar, ki je klel. da ga zebe in je tako življenje za pse, Rentačil je, da se je naveličal te vrste športa, da je zrak premočan za njegov žo ledec. Tolažil sem fanta. Prigovarjal mu, da se bo že obrnilo na boljše. Pomagalo ni nič, divjal je še huje. Ko sem spoznal, da tudi dovtipi ne pomagajo, ki so včasih imeli privlačno silo. sem se vdal v "božjo voljo" in obljubil, da pojdeva naprej. Zapustila sva tabor. Pot je bila še težavnejša. Naše mule so obdržali v taborišču in treba je bilo dov, ki sc pasejo po preriji. Indi- hoditi P*«- Prvi 'lan smo. bili še mostom. Dal je nogo za sveti kapitalistični profit kakor jih da zavoljo njih mirnega, tihega in na tisoče drugih. Žalosten prizor I brezskrbnega življenja. Toliko v sem hotel videti do krajs. Ali dolgo je bilo treba čakati. Šele čez kake pol ure je prišel policijski voz, da ga je odpeljal v bolniš-nicojjKo sem zagledal moža) je bil bled in mrzel pot ga jo zalival po obrazu. Ako bi kdo ukradel kratkem o Indijancih. Z naSo karavano smo napredovali počasi. Prvi dan nismo mogli doseči svojega cilja. Prenočevali smo pod milim nebom. Ker so bile noči mrzle, mlaknže je pokrivala še ledena skorja, smo kurili ognja dobro razpoloženi. Vganjali smo burke in šale. Drugi dan so pa meni čevlji odpovedali službo. Bili so "ličnega" atnerikanskega dela, pri katerem sta tvorničarja za usnje in obuvala spravila dobiček v žep, ne zmeneča se, če se v prvi mlaki razčesnejo kot namočena skorja kruha. Hodil sem zdaj bos. Vzlic nesreči sem se pa spomnil na lepak, katerega sem videl v Chicagi in na katerem priporočajo mazilo za kurja očesa, nad priporočilom pa dva trempa vodita šogo pod pazduho, katerima gledajo palci zvedavo v svet. "Srečna vi dva." sem modroval. "Vajini čevljev se držijo podplati, jaz pa hodim bos in vzdigujem nogi, kot bi hodil po bodečem trnju." No, pa moj tovariš Lovro me je v teh britkih urah trpljenja tudi tolažil: "Fant le stopaj! Tukaj ni kač!" Tretji dan je bilo mukam' konec. Prišla sva na vzhodno obrežje vcličanstvenc reke Missouri v Wombridge, S. D. Povedal bi lahko še marsikaj interesantnega. pa prihranim za prihodnje ako me bo volja pisati o tem. Kje bivam, sedaj ne povem. ste pa radovedni, vam pa le toliko povem, da pojdem na farme, ko dozorita pšenica in koruza. Preddvorčan. Frontenac, K an». Cenjeni urednik! Mogivče je kdo že poročal o majniški slavnosti pri nas, ki je vspela krasno in sijajno! Nič ne ilé. ako ste že dobili poročilo. Moje skromno mnenje, da je boljše, če se o stvari, ki zanima delavce in je agitatoričniga pome- uà, poroča dvakrat kot nohenkrat. Zategadel uvrstite tudi moje vrstice v list. Vreme ni obetalo zjutraj nič dobrega. A zvedrilo se je in dvorana na Franklin je bila polna skoraj do zadnjega kotička, vzlic temu, da smo mesec dni že počivali, ker trmoglavi kapitalisti nočejo priznati opravičenih zahtev 4>remogarjev. Lep in jasen dokaz, da se slovenski delavci in premo-garji zavedajo, kakšen pomeji ima prvi majnik za delavce vseh narodov. f Nekaj nas pa je le osupnilo. Zakaj ni posetil zabave slov. pevski zbor iz Frontenac, Kans. ki se je ustanov il na svobodomiselni podlagi? Ne boni preiskaval vzrokov. Ni moja naloga. Vsekakor je pa želeti, da bi bilo pri takih prireditvih več sporazumnosti. Ke-dar se gre za splošne cilje delavcev, takrat bi morali biti vsi složni in pozabiti bi morali na malenkosti. Za list smo darovali z naslednjim besedilom to le svoto: Da bi se bolj razširil; Čemara 10 ct ; J. Gorše 15 ct; da bi se delavci zavedali, kaj pomenja prvi majnik — Seaman 5 et ; L. Godnik 10 ct ; J. Pol a nc 5 ct ; J. Jerman 10 ct punčko zgubil in drugo dobil k Punci 10 ct; da boni na prvega majnika vesel 10 ct; R. 10ct; ker sem siten za karo J. Hočevar 10 ct za pic—nie A. Selak 10 ct; ker sem všel toči 1. maja M. Lamp 10 ct; J. Lindič 25ct; ker je prvi majnik delavski praznik J. Jarc 10ct; F. Markovič 25 ct; ker je prijetno na Franklin L. Demšar 20ct; za prvi majnik neimenovari 10 J. Sajovec H'<1; A. Maler Wj^A^JÇavM 10 Ct; ker sem brez dekleta na zabavi A. Simončič 10 ct ; J. Jarret 25 et : ker se zabavam na Franklin T v an Jaret 25 ct ; ker nas letos zebe F. Prelogar 25 et; Fr. M au ser 2.' et ; F. Wegelj 20 et ; ker ,T. B. in F. ni bilo na zabavi L. Kovač 15 ct ; ker se delavci zavedajo svojega praznika A. ('udar 25 ct; J. Eržen 10ct; da bi bilo vedno prijetno na prvega majniča J. Žagar 10 et : ker sem pri mizi gledalsko so pili ječmenovca A. Železnik 10 '•t: A. Potočnik 10 et; ker sem hitro nazaj prišel L. Oblak 10 ct; za del. trpine v Ameriki L. Slap-šak 25 ct. Skupaj $4.90. Vsem delavcem in sodrugom pozdrav. Pobiralec. od tukaj štrajkarji nekega kom- 1 panijskega pod repnima, kteri je vse bossom na nos znesel, kar se je pri sejah sklepalo, križali, na kar je bil pripeljan v bolnišnico i» tam umrl. Obsojam njih hudo-bfii čin, kot unioritev. Pač pa je nekaj zasluzil. V zgled in strah naj bi bilo vsem drugim skabom in enakim ptičem. — Morilce zasledujejo oblasti. Pozdrav na vse Proletarce. Millersronski premogar. ZVEZDA REPATICA. Sygan, Pa. 27. aprila, Cenjeno uredništvo Proletarca! Ker smo odvisni od bogate Frick Companije, ktera ne more že prisostvovati konferencam unije in lastnikov premogovih rovov, moramo vselej tudi najdalje stavkati, oziroma čakati na njih milost, da podpišejo plačilno lestvico. Slabšega sredstva se je oprijela letos Pittsburg Coal Co., ki je pri vseh svojih jamah nabila lepake brez unijske vednosti, da poviša plačo za 51/* %, da le pri-čno z delom. V Burdine je neki bolj zavedni rojak ravno tik prišel, ko je kom-panijski (bolje rečeno hlapec) lepak : poziv na delo pribijal. Naglo ga upraša: Kje pa stoji radi smodnika? — V tukajšnjem di-strietn nam hočejo preinogove družbe bel smodnik vriniti, kar je pa slabši kot črni. — Odgovor je bi ta: Na drugi strani Allright. pravi rojak, danes beremo na tej strani, jutri pa obrnemo na drugo. V omenjenem kraju je neki rojak po imenu John Roitz na Veliko sramoto slovenskemu narodu šel skebat med tem ko so se njegovi tovariši držali gesla unije. Po hudem pritisku od strani Štraj-karjev bil je skab premoran delo opustiti: zgovarjal se je, da mu je hišni gospodar (Boarding bossV v to dovolil. Mogoče res, ker v dotični hiši ima prednost G. N. skebski list. Gliha skup Striha. Dne 25. aprila je bil sklican shod v Burdine, na katerem so organizatorji unije pojasnili napete razmere med delavstvom in kapitalom. Zabičevali/so nam. naj se ne oziramo na notnee, ki jih je pribila kompanija, kV nima druzega namena, kot razdreti unijo. Torej tako dolgo moramo vstrajati na stavki, da nam ugodijo naše zahteve ter to uradno podpišejo. čakali bomo na notice od unije, ter upamo, da v kratkem pride do sporazuma. Naj še omefiim, da so nedaleč IIalleyev komet ali zvezda re-patica, o kteri se že nekaj mesecev toliko ogvori in piše, se ta teden prikaže na našem nebu. Jutri, to je v sredo 18. maja, bo najbližje naše zemlje namreč 18,000.-000 (osemnajst milionov) milj in zvečer ob 11. uri bo naša zemlja prešla skoz kometov rep, kteri je dolg 20 milionov milj. Videli ga bomo prvič pa še le v petek 20. maja nekako ob 8. uri zvečer na zapadnem nebu. Vidljiv bo potem še kakih deset dni, oziroma deset noči, nakar spet izgine za dolgih 75 let. Vrne se zopet leta 1985. Pogled na to repatico bo res veliČanstven, kajti to je jedna iz med največjih, kar jih pomni človeštvo. Glava te zvezde je veliko večja od naše zemlje in obstoji večidel iz plinaste megle in pa velikanskih kosov rudninaste snovi ali meteorjev, kakršni včasih v večjih ali manjših kosih padejo na našo zemljo. Rep ni nič drugega kot tenka plinasta megla, obsijana od solnca. Sploh ima komet vso svojo svitlobo od solnca. Kometi so nekakšni nebesni "potepuhi", nimajo določene poti ka-kor naša zemlja, solnee in drugi planeti, temveč se klatijo brez prave smeri po neizmernem vse-mirju. V vsemirju je še na mili-one in bilione večjih in manjših kometov; nekteri mnogo večji kakor iralleyev, se vsled neizrečeno dvige poti prikažejo na našem nebu zelo poredkoma, morda na vsakih tisoč, stotisoč ali pa na več milionov let. Astronomi ali zve-1 zdoslovci trdijo, da so kometi ostanki ali razvaline nekdanjih svetov, kteri so se pred stotisoč ali milion leti ponesrečili, t. j. vsled trčenja z drugim svetom razbili in skočili iz svojih tirov. Vsaka nevarnost vsled kometa je pa popolnoma izključena. Bati se ni treba ničesar. Kometova glava bo daleč od nas — 18 milionov milj bo najbližje naše zemlje —, a rep, dasi vsebuje gotove vrste stru|>en plin, je pa v primeru z našim ozračjem tako brezpomemben, da ne bi živa duša vedela, ko bomo 18. maja jadrali čez njega, ako bi nam tega astronomi ne bili prej povedali. To bo ravno takos kakor če bi kdo šel skoz oblak dima. ki se vleče za lokomotivo, kar ne more nikomur škoditi. V prejšnjih časih so ljudje ! spričo ravno te repatice na našem nebu padali na kolena, molili, trepetali, plazili po cerkvah in dajali za maše — žalibože, ponekod bo še dandanes tako — toda letos, te dni. vprtih bo tisoče teleskopov v to veličanstveno zvezdo, da proučijo in doženejo do kraja njeno pravo, velikost in kakovost. Naobraženi svet je premagal tudi ta "strah", in to, znači velik napredek človeštva. Književnost. Naši zapiski za april imajo sle-dečo zanimivo vsebino: Vladimir Knaflic: Kulturni boj? — Abdi-tus: Odgovor! — I>r. Dragotin Ixmčar: Iz politične korespondence Dr. Janeza Bleiweissa. (Konec). — Abditus: Socializem posameznika. (Konec). — Dr. Jos. Ferfolja: Masanvkova praktična filozofija, (Konec). — Dr, Fr. Kwlrič: Pomote in potvore za razne potrebe. — Pregled.'— Kulturni. — Literarni. — Politični. — Polemika. — Oton Zupančič: Kpi-gromi. "Naše zapiske" priporočamo vsakemu socialistu, ki želi več znanja o socializmu kar najtople-je. Naroči se jih v Ljubljani, fte lcnburgova ulica f> II. 1- Listu v podporo. S. Kramaršič, La Salle. 50 ct. Tom Golob, La Salle, 25 et. UNION CLOTHIERS Slovencem in Hrvatom priporo čara svoje moderno brivnico, FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, III. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! Slovenski soc. klub št. 19 v Sygan, IV, bo priredil dne 30. maja veliko veselico. Veeelick se bo vršila' v dvorani L. Kaiičičij. Začetek veselice od dveh popoldne. / Slovenci v Sygan in okiulici! Vsi na veselico do zadnjega moža. Pripeljite s seboj žene in deco. Zabave in razvedrila bo v izobilju. Veeelični odbor bo storil v»e, kar je v njegovih skromnih močeh, da bo veselica vspela in nudila vsakomur vžitek in zabavo. ODBOR. L STRAUB URAR za cigarete, pipe in žvečenje. I m-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, 111. 1010 W. 18th St. Chicago, III Ima večjo zalogo ur, ▼•ritt«, prwt» nov in drugih dragotin. Izvršuje tiUU vsakovrstna pop rs rila t t« j «troki pe zalo ai ski c«ni. Obiščite gal Halo, Johtiy! Kje »i pa bil v čara j? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali te ne vei rta je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Društvene regalle, kape, prekoramnle«, bandera itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachitian 1719 So. Centre ave., Chicago, 111. incem in flrvatom! naznanjamo, da iadalujemo raznovrstne po najnovejšem kroju. UnijsLo dak>; trpetno in ličao _ V zalogi imamo tudi razne druge potrebščina, k spa. obleke da ji v delokrog oprave — oblak Pridite in oglejte si našo izloibo. Z vsem spoštovanjem Povsod cenijo. Zato pojdite k kteri izvrstno fotograiuje. Nafbolfše delo. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO Cene zmerne. NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. U8TANOVLJBNO 1SS3. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja | AWf|pALE Srajce izbira LRlOTHINO HOUSE vseh vrs» klobukov. S-WCorner 26-¿CentralPatkAvt. )n cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere našo posebnost. KDOR ZNA, ZNA Kdor zna — zna slepariti ljudstvo. Iz nesreče, solz in gorja kuje zlato. Katastrofe z groznimi u-činki so tej vrsti sleparjem najboljše sredstvo, da neuko ljudstvo privežejo na sebe, mu vzamejo Se zadnji cent iz žepa. A ti sleparji niso navadni sleparji, katere sodišča pošiljajo v ječo. Za te vrste sleparjev tudi ni paragrafov v kazenskem zakoniku kapitalistične države. Te vrste ljudi kapitalistična država sploh neče poslati v ječo, ker so njeni najboljši zavezniki. Kako farbajo neuko ljudstvo, dokazuje jasno naslednje pismo, iz katere prinašamo važnejše to- brez noža in bolečin M Varicocele, Hydrocele ££)ZS,RANJE Oadravim vsaeegt, kdo» trpi na Varieoeell, Strieturi. Daljs ozdravim nalezljivo zaatruyienje, tivčne nezmošnosti vod» nico hi bolezni tičočih se moftkik. Ta prilika je dana tistim, ki so iadall še velike sva* zdravnikom ne da bi bili oadravljeni in moj namen ja p» kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnik« brezuspešno, da posedujem Is jsz edino sredstvo, s kteri» zdravim vspedno ( Sa nevspešno zdravljenje nI treba plačati—Is sa iijitoii Ozdravim pozitivno šelodečne bolezni, pljsčaa, aa jetrlk in ledvicah ne glede kako stsra js bolezen. Tajna moške bolsaal zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivšane oaemogloati, slaboet, z gub a kreposti, nspor, sastruplenje in zguba voda Pljuča., naduhe Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge sdravim za stalno. - EastrupU«tjs in vse druge košne bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok is druge bolezni. Preišče in svetuje sastonj, dr. zinr, 41 so. clark st., chicago. (Med. Randolph ia Lake St.) Uraduje: od 8 ure sjut. do 8. urs zvečer. V nedeljo: od 9 ure z ju t. do 4 ure poj. FRANK UDOVIC EKSPRESMAN 1343 W. m Streit pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Oglaaite se pri niem Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. S POTA ČE RABITE EXPRESS kočijo, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sla|no stroko -se oglasite pri- W. J. BRENNAN, Ml »t St. La Salle, III. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnIH pijač. 1837 So. Piik St. Tel. Canal 1406 Jako važno vpra*aa|e? ''Ali sem že poslal zaostalo na ročnino na "Proletarea"t St ne) — telephone aao r Hrizantema in Cimbas. (Spisal Milan Pu gel j.) (Konee.) * 'Kar povej" — nem jo botril 44Obljubi, da bom storil natanko po tvojih željah.". In takrat je povzdignila roke proti meni in je zaprosila z ihte ¿im glaaom. Pošlji Gaapariuu, da ae bo mogel vrniti!" Nič nisem rekel, da sem ji ¡>a na mestu. In tiata moja lastnost, ki mi je hodila včasih dobro, največkrat pa slabo, tista lastnost, da nisem obupal do zadnjega in •em že takrat, kadar je bilo res že vse izgubljeno, še vedno kje iz-taknil iskrico upanja, tista se je tudi ob tej priliki zopet izkazala. Njega tako ne bo ! — sem si mislil. Naj mu posije še tisti denar, naj Se, zadnjikrat poskusi, kako je ž njim. ' Poslala je, pa ni bilo ne odgo vara, ne Gaaparina. Bleda je hodila okoli, vselej planila po koncu, kaviar je prihajal kdo zunaj po stopnjieah, vselej vsa zardela in se preplašila, kadar so se zaculi po veži koraki, prečula vse noči. vstajala sredi njih, hodila po sobi in se vznemirjala kakor jeseni vjeta ptica, ki je namenjena na Bilo pa je, kakor sem povedal : pismo in Oašparin — oboje je izostalo. In ko sva sedela tako neko popoldne — nedelja je bila, zunaj je padal sneg — ko sva tako sama sedela v sobi, sem vzel prvič po dolgem času v misel Gasparina. "Nič ne bo!" — sem deja. "Ne pisma, ne Gasparina. Zdaj pa vendar lahko H|>oznaš. da je z njim natanko'tako, kakor sem ti jaz pravil. Pozabi nanj, pa moja bodi! 8aj bi te rad poročil, pa ne morem, ker imaš moža, ki je cigan in cigan ima tako življenje kakor trakulja: samo da mu glave ne zdrobit*, pa se ti izliše iz vsake bolezni ! Sto let bo živel !" Glej! Res j<»? Prav do takrat sva živela kakor brat in sestra. 44Kaj bi drugače!" sem govoril. "Saj sama vidiš, da je tako zate in zame najbolje!" In prijel sem jo okoli pasa in jo posadil v svoje naročje. "Pa se je ujela ptica v gajbo!" — sem se ji smejal, vesel sem bil m božal sem jo po licih. No. vid»! Pa se je dogodilo ti-»to, česar ne pričakuješ ti in na kar tudi jaz nisem bil pripravljen: opoldne sem prišel iz tovarne, pa nisem našel ne nje, ne otroka. Pov •od sem iskal, mislil tako in tako, a vse je bilo zaman. Nazadnje — Čez tri dni — se je se le po pravici izkazalo: dve utopljenki so potegnili iz reke, ena je bila Marijanka, ena pa njena hči. pajčevina : sanje, hrepenenje brez smisla, "Ne vem!" — aem mu odgovoril. "Mlad seui še, malo aem ie doživel." Se predno je vstalo solnce sva odhajala. On je pravil, da je namenjen na Kočevsko. "Nisem več v tistem kraju" — jo govoril — "Če bi me tudi priklenili z verigami. Iztrgal bi se! Kako bi pa živel tam, te vprašam? Vse iue spominja nanjo in spomini me mučijo in trpinčijo. Tam sva z Marijanko stanovala, tam sva včasih hodila, tam je reka, no vidiš — reka! Na Kočevsko grem v tako tovarno, kakor je tista pri na«. V pismih sem se pogodil in jutri bom nashvpil delo." Ilodila sva skupaj od Grosuplja in tam sva se poslovila. "Če boà kdaj zabredel v take zadeve" — mi je za slovo svetoval — "pa se jih poizkusi kmalu iz-uebiti. Če se boš prej iz njih izmotal, bolje bo zâte, in Če boà bolj uravnaval vlakna, bolj bodo zapleteni vozli. Kar naglo napravi konec in pojdi iz tistega kraja. Dobro je tako! Pa nič ne verjemi življenju! Kadar boš imel le vse v rokah, še vedno misli, da nimaš ničesar! Sreča se izmuzne iz rok kakor riba. In sede preti te na tla, in ko jo hočeš prijeti, odleti kakor ptica !" Stala sva na kri/.pctju: ena cesta je držala proti Ljubljani, druga na Kočevsko stran. "Še ira emi povej, da bom vedel, s kom sem se pečal!" — je rekel in mi segel v roko. "Hejlek mi pravijo" — sem od govoril in god obhajam na dan sv. Vlihela. vsako leto devetindvajse tega kimavca; pišem se pa Poto-car. ■ah Zunaj Se je že danilo. Rahla, nekako meglena svetloba je silila v duplino in se širila zunaj med drevesnimi debli in grmi po gozdnih tleh, tuintam se je že oglasila živahna ptica z veselim in svežim glasom, kakor bi budila tovarisice. Popotnik je umolknil, meni so ae pričele zapirati trepalnice same od sebe, iztegnil sem se vznak po listju in sem zaspal in zasanjal. | mesečniku Lepe sanje sem imel, grajska gospodična je priplavala do mene in je stala pred menoj kakor angel. Rahlo tančico je imela na sebi. bele rože v zlatih laseh, zadaj so ji segala nad ramo snežena in bleščeča krila in se dotikala spodaj zemlje. To ni bilo v votlini, to je bilo v takem kraju, ki ga ni na •vetu. Zlate in srebrne rože so ra-•tle naokrog, zlati sadovi so viseli po srebrnem drevju, namesto ptic in metuljev so letali po zraku angeli s takimi dolgimi in snežnimi . in bleščečimi krili, kakor jih je imela Hrizantema. In prijazen veter so delali z njimi, ki je božal lice kakor balzam, kakor vonjave čarobnega cvetja. ; \ Ko sem se zjutraj prebudil, je •edel popotnik Se vedno skljirčen in zamišljen tik mene. Slišal je moj šum po listju, dvignil je glavo od kolen in izpregovoril in po-lahko in skoro hripavo. 'Ta mi še ti kaj povej!" — je rekel. "Pa še ti pripoveduj!" Videlo ae je po glasu, da ne pričakuje moje povesti. Kaj naj bi mu tinti pravil t Ali to o grajski gospodični, ki sem mislil na njo v •vojih samotnih urah t Smejal bi ■e mi, ker je vse skupaj kakor Pa srečno!" — je dejal in mi stresel desnico. Gledal sem za njim, ko je korakal pa kočevski cesti, visok in močan kakor je bil, prekladal težke in močne noge kakor dva grča va štora, se zibal s čokatim životom z desne na levo in se opiral pri hoji na debelo popotno palico. Jaz aem hitel proti Ljubljani in še predpoldnem sem hodil po njenih cestah. Velika je, daleč večja kakor vas, ni čudno, če se zgubi sredi nje tujec. Pa so tam ljudje, ki ga najdejo in pošljejo tja. odkoder se je priklatil. Mene, ki sem zašel sredi cest in ulic in nisem ve-el ne na prej, ne nazaj, so vozili in izročili domačemu županu, očetu Modrijanu, in oče Modrijan me je prijel za rokav in vlekel domov. Doma so me kregali, tepli zato in zato. Od takrat se je vse izpremenilo. Življenje je mračnejše, mnogo te-žavnejše, kakor je bilo. Sanj ni več, grajska gospodična se je o-možila. Prišel je debeluh s palec debelo zlato verižico, ki st je cepi. Ja sredi prsi v dva čepa. Glavo je inuel kakor stožec, lica, kakor bi mu jih kdo napihnil, trebuh kakor boben. Sla je ž njim, in ko se je čez leto diji vrnila, mu je bila enaka. Videl sem jo in pozabil. Vse mine na svetu, pa je tudi to minilo. No, prav! Bodite ponižni napram gospo«ki ! V štev, za mesec april opisuje v Metropolitan Magazine" Carl Hovey, sotrudnik lista razmere pri policiji v Chicagi in Philadelphiji. Članek priporoča reforme, v katere pa mi ne verjamemo. dokler bo mestna uprava Ohieage in Philadelphije v rokah kapitalistov in nijh slepega orodja. Nočemo se baviti z reformami, ker vemo, da so reforme nemogo če, dokler bodo sedeli v mestnem svetu kapitalistični političarji. Marveč poslovenimo le nekaj odstavkov. da bodo slovenski delavci vedeli, kakšno policijo imamo v večjim ameriških mestik. O Čikaški polieiji čitamo: Debela žila korupcije se je vila skozi policijo od najvišjega policaja pa do najnižjega. Denar, denar je bil geslo v vseh hirdih. Tekom štrajka voznikov so dozna-le ekspresne družbe in velike trgovine na oddelke, da je samo ena pot, ako hočejo, da bodo njih vozovi vozili po ulicah. V ta namen so morali postaviti policajs-ke inšpektorje na plačilno listino. Pa ne sa borih sto dolarjev. Bili so dragoceni. Stali so po več tisočakov. Pri frnancielnem izkoriščanju nesramnih hiš sc je šlo vedno za to, kdo bo prvi prišel na lice mesta kot čuvaj morale. Dotični u-radnik je vedno spravil največje deleže podkupnine v svoj žep. Kadar so odkrili tak zavod, takrat ao prihajali drug za drugim in nihče ni hotel oditi praznih rok. Polieajski inšpektor je prišel, da jo kasiral, za njim kapitan, potem saržent, nazadnje pa navadni policaj dotičnega okraja; vzel je, kar ao mu višji jHistili,-.Javna varnost je postala pravljica, policaji so imeli vršiti razna dela, *ki so jim služila za polnitev njihovih grl in žepov. Za kaj bi se brigala za varnost na ulici. Inšpektorji so vbijali zlati Čas v družbi vplivnih političarjev v boljših restavrantih, sarženti so pa v družbi štaba po lieajev pili žganje. Višji in nižji so bili čestokrat na stražnici pi jani. Sodniška obravnava proti poli ca.jskemu inšpektorju Me Canu-n je dokazala kako mora greh plačevati policajsko čednost. Za vsa ko deklico v "nesramni hiši" je moral plačati najemnik #10 vsaki mesec. Poleg tega je pa moral plačati še od —">() na vsako organizacijo. ki je trgovala z dekleti, ker je. morala organizaci ja skrbeti za nova, druga dekleta. Ta organizacija je bila seveda pod var stvom policije. Poleg tega so pa rekli, da je McCann najboljši po licajski inšpektor mesta Chicago. Niso gi' vrgli radi njegovih lum-parij, marveč, ker je nekterim pri znanim stebrom družbe stopil na kurja očesa. Rekli so tudi, da je njegova obsodba pripomogla, da bo korupcija pognala še bujnejše cvetke. Graham Taylor, znani Propagandist za čikaške dobrodelne zavode j* povedal poročevalcu: — "Kaj mislite o polieajskem siste mji< za katerega sem moral najeti pinkertonske detektive, da so opazovali mestne detektive? Alo se je za mlado dekle, katere oče je bil umrl. Izročiti so jo hoteli nekemu bogatinu. Neka stara "grešnica je dala v liste naslednji oglas: "Išče se mlado dekle za dru-žabnieo." Iz čete deklet je izbrala dekle, ki je živela z njeno ina terjof zaprla je nesrečno žrtev in poslala bogatemu pohotnežu vest: Ali right. Dva mestna detektiva sta vedela za stvar in stražila sta, da nobeden nepoklican Človek ne zmeša štrene. Vseeno se je posrečilo iztrgati dekle iz žrela pohot-nežev. Dal sem aretirati staro gre-šnieo in skušal sem prijeti tudi bogatega pohotneža. Al i,na k rat je zginilo dekle. Po več tedenskem iskanju sen» jo našel. Kje? V o-k raj ni ječi. Policija jo je t je prignala pod tujim imenom proti nji je 4'skrpucala" tožbo, da je dekle zginilo kot priča, katere policija ni želela. Slednjič so obsodili staro grešnico. bogati svinjar je bil pa prost, ker ga je branila po-( licija. Se danes ima svoj "kšeft" v mestu. zadaj udaril po glavi, poškodoval nui je težko Črepinjo in hodil po njemu. Policaj je obležal kot inr tev in prepeljali so ga v bolnico. Ko j© ozdravel, je bil pa vsled poškodb nesposoben za policajsko službo. Ali nekdo drugi je povedal, da lahko obdrži službo, ako Brodericka ne naznani sodišču. Poleg tega je nosil Broderifk še pet obtožb radi uloini, tatvine, testnega ropa itd. na svojem hrbtu. Ali te obtožbe niso bile zabeležene nikdar na sodnijskeni koledarju. In Broderiek bi ne bil prišel nikdar pravici v pest, da ni šel dne 4. julija v New Jersey. Tu se je preveč zanašal na svojo "politično moč" in prišel je sodišču v roke. Gospodje, ki delajo politiko za mesto Philadelphijo, pa še niso zapustili svojega zvestega oproda. Obsodba je bila tako milostna, da se je kmalu vrnil v svoj delokrog v Philadelphijo." — Delavci! Tovariši! Take izvržke človeške družbe podpirate, kedar pri volitvah glasujete za kapitalistične kandidate. Morda vas bodo taki živi zgledi spametovali. "DŽUNGEL" Povest iz chikaških klavnic. Angleški spisal 1 Upton Sinclair Poslovenila Jos. Zavrtnik in Ivan Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva povest iz de lavskega življenja in delavski bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.) Obe knjigi se naročata pri u pravnistvu "Proletarca", 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovešega kroja okusno in trpežno delo, naj se o^ glasi pri MIKE KASTRUN-U KROJAČ 1842 S. Čemer Ave., Chicago, III. —- Pridite in poglejte! — Kaj je treba, da č i t af e! v književni zalogi Slovenske delavske tiskovne družbe se dobi: Socialistični katekizem Predelal za slov. delavce v Ame piki Ivan Molek. Cena posameznemu iztisu 10 centov. Kdor jih pa naroči naenkrat 20 ali več istisov, jih dobi pa po 5 centov komad. (Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistična propagando in živa potreba za vsakega agitatorja, kteri rekrutira nove sodru-ffe.) ROJAKI T Waukeflanu! ■ig ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Maluiich-u, 714 Market Street, Waukegao. vim." "jaz res ne vem. kaj naj Pri njemu je vse najbolje. Kdor rečem . . Sam že nisem bil . . ."' ne vri«™ Peter I. si je za k ril obraz v roke ter odšel iz dvorane Anekdota o Petru I. ruskem carju. Car Aleksej je imel poleg otrok katere mu je porodila njegova soproga - carica, še več drugih ženami dvorjanov. Njegova soproga mu je bila v tem podobna. Ni se držala prestrogo enomoštva. Njeni sin, car Peter, je bil po značaju in telesnih znakih zelo podobi •n bojarju Tihouu Strešujevu. Knez Dolgorukov piše o svojih slavnih meinoarih (vspominih): Enega dne smo s. na dvoru prav ck bro imeli. Po gostiji, pri pen*> «čem se vinu je pokazal Peter 1. s prstom na grofa Musina - Puškina in rekel: 44Ta tukaj saj ve, da je sin svojega očeta, jaz pa še tega ne vein." In vstavsi iz stola je skočil k Tihonu Strešnjevu ter zakričal: "Tihone Niktič, povej mi vsaj resnico: ali si moj oče ali nisi!" Strešnjev je bil osupel in molčal. Peter I. pa ga je bil prijel za vrat (pogledal je bil že malo preveč v kozarec) in še huje zakričal: "Govori, ali te pa zada ne vrjame, naj se prepiča. Nekaj za zdravje, r* Mlisskopf, M.,0. P : ft.ftJCHTER'C "PAl N-A EXPELLER" i' Kaj -ti korUtijo močne mišice, če trpi* na revmatUmu. PAIN-EXPELLER ijohro vdrgaVn. ti tak»] olajfta tolefto« la <>