Posamezna Številka 40 vinarjev. Štev. 189. v LloMlanl, t H, dne is. ovsnsla m leioKLVU • SLOveNEC« velja po poitl na vsa strani Jugo- alavije in v Ljubljani: aa oelo leto naprej.. K 84'— ia pol leta M .. „ 42*— u četrt leta ,, .. „ 21-— za en mesec „ •• ,, 7'— Sa Inozemstvo oeloletno K93-— ta Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 15-— sa inozemstvo .... „ 20 — m Inaeratii m Enostolpna patitvrsU (M mm ilnkn ia 3 mm visoka «11 >]f prostor) za enkrat ... p« K l*i6 uradni raiglasl . 90 K 1*80 Pri naročilu nad 16 objav popust Na]man]Iloglaa 59/9 mmlt— » ■ Poslano: i, M1 U Enostolpna petttrrsta K 8— Izhaja vsak dan lsvsoail ponedeljek ln dan po prtaln. ob 5. ari ztutraV MT Uredništvo Jo ▼ Kopitarjevi illol lt«v. 6/UL Bokoplsl so ne vračajo; nefrankirana pisma se na sprejemajo. Uredn. telet itv. 50, oprava, itv. 828. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi nI. 6. — Bačon poitne hnuu ljubljanske it. 650 sa naročnino In it 349 sa oglasa, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7588. Dr. StaslC: . ., Notranja in zunanja politika. Odkar imamo notranjo državno krizo, K se kaže v dolgotrajni ministrski izmenjavi, se prav malo čuje o zunanjem položaju naše mlade države. Ali 50 zamrli naši živci, da nas nič več ne, boli, kako se rešuje naše morsko in obmorsko vprašanje? Kaj je z našim zasedenim ozemljem? Ali se dela posestno stanje in se hoče kar via facti ob obletnici pretvariti naš sedanji provizorij v končni nespremenljivi definitum? Čujejo se glasovi, kakor da se železnica do Št. Petra ter ozemlje do Nanosa ter Snežnika priklopi Jugoslaviji, drugo pa Italiji ali zmanjšani Giu-lii Veneziji. Kdo ve, kaj in kako je s Titto-nijevim pohodom v Londonu? »Končne« rešitve so še vedno v razgovru, ljudstvo pa je nestrpno in v strašni muki čaka rešitve. Pride li letos in ali sploh pride? Pariz molči. Kaj je pravzaprav tam ni zapadu na dnevnem redu? Radovedni sm->, ker ljudstvu odpovedujejo v tlačenih k»ajih dosedaj potrpežljivi živci. To, kar se vrši v zasedenem ozemlju, je najvišja evropska nekultura! Nered, nečednost, šikane, zapori, nasilja in nemoralnost označujejo »sveto delo« italijanske širokoustne kulture. Pa bodi! Obrisi bodoče Evrope so jasnejši. Oblikovanje gre h kcncu. Jugoslavija ostanel Kar se godi v nji, so samo znaki akomodacije novim potrebam in nujne posledice prepajanja, pre-rajanja ter umljiva borba desparatnih političnih sil, ki niso plod prave ljudske volje, Volitve očistijo vse in prineso prave smernice za notranjo in zunanjo politiko. Danes čutimo, da ostanemo vkljub vsem notranjim težavam združeni v eni celoti, ki potrebuje le dobre vodilne roke in jasne politike poštenih in zanesljivih mož iz sredine naroda. Prva dolžnost vseh »državotvornih« državljanov in vodilnih oseb je, da nam dajo čimpreje volitve v konstituanto, potem pa trdno valuto in nato — pametno gospodarsko politiko znotraj in izven države. Volitve in — valuta: to sta nujno zvezani zahtevi mase! Nočemo distance na leto dni, mi hočemo jasnosti v prav bližnji bodočnosti. Demokratska koalicija naj si zapiše to na prvo mesto svojega programa. Zakaj, to je predpogoj močne zuna- nje politike: red m moc v notranjosti države. Ključ imamo sami v roki, če le hočemo pričeti resnično temeljito pometati z novo volivno metlo. Razbitost političnih strank in strančic je naše največje zlo. Dokler ne bomo imeli trdnih in močnih, realno v ljudstvu zasidranih strank v celi državi, bomo notranji slabiči, ki bodo imeli večne ministrske krize ter premembe v pokrajinskih vladah. Kadar se podaljšajo politične smernice iz Slovenije čez Hrvatsko do Makedonije, tedaj bomo politično na višku in — trdni. Zakaj tisti hip bomo znali vsi, kje je »vera ali nevera«. Danes pa je po Hrvatskem še vse negotovo in razbito v strančice, od katerih nihče ne ve, koliko ljudstva stoji zavestno in hote za poedino stranko. Tam velja še vedno načelo, da so stranke radi voditeljev in ne narobe. Zato — neuspehi »hrvatske« politike. In v Srbiji? Razcepljenost je tudi tudi veliko zlo. Zdi se, kot da se pripravljajo v državi nove večje politične formacije v smeri smernic, ki jih ima že 20 let slovenska politika: stranka buržuazije JDS., stranka kmetskega in delavskega jedra SLS, ter delavska razredna bojna stranka JSDS, Ko se završi ta formacija, bomo imeli trdno in konsolidarno državo, ki bo imela tudi svojo jasno gospodarsko politično zunanjo politiko. Vse drugo je podrejenega pomena. Zakaj zunanja politika bo obvladovala prihodnjih deset let vse naše misli. Zahtevala bo najspretnejših in najrazbori-tejših mož. Ozrimo se le krog in krog in premislimo, kako se bomo razumeli s sosedi, kako delili prijatelje in sovražnike ter kako potem uravnavali vse svoje sile, da bodo ob gotovem času vse na svojem mestu za gotov nujen in že danes vsem dokaj vidljiv cilj. Zakaj to se človeku samo-posebi zdi več kot gotovo, da pride v desetih letih do korekture pariškega miru. V tem času moramo imeti finance v redu, v tem času moramo imeti v notranjosti prometne vzorne zveze, imeti zasi-gurane vse pogoje za odločilni trenutek, ki nam mora s preciznostjo računarja prinesti to, kar so nam s silo in po krivici odtrgali. V tem času pa moramo imeti tudi zanesljivo bilanco moči vseh, ki bodo na naši strani ali pa proti nam. Zato je že danes prva naloga politikov in nacijonal-nih ekonomov, da natančno pazijo na gospodarski in socialni razvoj sosedov, zlasti tistih, ki bodo dajali odgovor za — krivice. Ne pozabimo v dneh notranjih kriz, da je predpogoj močne zunanje politike močna, trdna, zanesljiva notranja politika. Učimo se pri treh: Nemcih in Angležih ter Švicarjih. Šolstvo in organiziranost ter točnost na vseh poljih so temelj velike bodočnosti, ki bo prišla sama po sebi, če se bomo znali sami vzgajati v smeri treh slovenskih smernic. S tega stališča bi bilo treba motriti kritični položaj države v notranjosti. Tekom treh mesecev se izkaže, če smo že v tvorbi nerazdružljivega državnega organizma. Volitve pa prinesejo prepotrebno solidarnost notranje politike. Komur je blagobit Jugoslavije pri srcu, pospeši delo. da bomo znali za določe.n dan volitev v konstituanto. Ako jih dobimo kmalu, bi jaz pel slavo celo koaliciji narodrih ter socialnih demokratov. Bojimo ss ie, da nas tudi ta koalicija ne bo prisilila do tega veseli a. Zakaj — volitve v konstituanto bodo huda in nekoliko težavna reč. In prav zato v marcu 1920 ne bo še vse — v redu zanje. V nedeljo je slovensko ljudstvo v Prekmurju slovesno proglasilo svoje osvobojenje. Ob tej priliki sta se v Belatincih, kjer je bil tabor, vojaška in civilna oblast oficijelno predstavili ljudstvu in se je izročilo dovršeno delo iz rok vojaških oblasti civilni upravi. Iz Murske Sobote sta došla vojaški poveljnik podpolkovnik Uzurinac in kot začasni civilni guverner določeni mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič. V Belatincih se je zbrala velika množica ljudstva v svrho slovesnega sprejema. Pred trgom se je množica razporedila in je krenil veličastni izprevod proti trgu, kjer se mu je pridružilo na tisoče ljudstva iz vsega Prekmurja. Nato se je izprevod nanovo razvrstil in krenil z domačimi godbami na čelu daleč ven iz trga, da sprejme zastopnika vojaške in civilne oblasti. Podpolkovnik Uzurinac in dr. Lajnšič sta bila sprejeta kot triumfatorja. Peljala sta se v mesto med tri kilometre dolgim veličastnim špa-lirjem, ki ga je tvorilo nad 20.000 ljudi. Polagoma sta prišla do župne cerkve, v kateri je bila nato služba božja, ki jo je opravil dr. Kovačič. Med mašo jc oddajala prostovoljna legija častne salve. Po maši se je vršil prvi ljudski tabor v Prekmurju. Zborovanje je otvoril in vodil domačin Josip Godina. V svojem nago- voru je pozdravil vojaškega poveljnika podpolkovnika Uzurinca in njegove čete, ki so v tako kratkem času brez prelivanja krvi osvobodile Prekmurje boljševiške ogrske strahovlade. — Podpolkovnik Uzurinac se je na priznanju v iskrenih besedah zahvaljeval. Slovesen je bil trenutek, ko je govornik izjavil da je njegova naloga sedaj končala in da izroča posle civilni upravi, od katere sme pričakovati prekmursko ljudstvo najboljših sadov. — Dr. Lajnšič je pojasnjeval pomen svojega prihoda in povedal, da dobi Prekmurje sedaj jugoslovansko uradništvo. Župnik Klekl je vzbujal spomine pre-stanega mučeništva. Dr. Kovačič se je spominjal pariške konference, kjer ima poleg Francozov predsednik Wilson največ zaslug za osvobojenje Prekmurja. — Nato so še govorili poročnik hrvatske legije, Pu-šenjak (Maribor), Kukovec (Ljutomer], Vahtar (primorski begunec), Balašič (domačin) in Kirec (salezijanec iz Vcržeja), ki se je spominjal padlih žrtev in narodnih mučenikov. Opoldne jc predsednik zaključil zborovanje. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, ki so jo peli vsi navzoči. Po zborovanju sc je razdelila med ljudstvo proklamacija civilnega guvernerja, za katero se je ljudstvo ka. trgalo. Popoldne se je razvila prosta zabava. ... LDU Maribor, 18. avg. Povodom tabora v Beltincih se je potom tukajšnje vojaške oblasti deželni vladi za Slovenijo in generalu Jankoviču IV. armijske oblasti v Zagrebu, ki je dal povelje za zase-denje Prekmurja, odposlala nastopna, po civilnem komisarju za Prekmurje podpisana izjava: Nad 20.000 v Beltincih zbranih Prekmurcev se iskreno zahvaljuje svojemu vladarju kraulju Petru za osvobojenje izpod mažarskega jarma. Prekmurci hočejo biti in ostati Jugoslovani, zvesti sinovi svoje nove domovine Jugoslavije. V istem zmislu se je odposlalo priznanje generalu Majstru za njegovo sodelovanje pri osvobojeniu Prekmurja. Njegovo sodelovanje pri osvobojenju Prekmurja so naglašali tudi govorniki na zborovanju tabora. LDU Maribor, 18. avg. Tabora v Beltincih se je udeležilo tudi več prostovoljnih legij, in to hrvatska, primorska in legija prekmurskih beguncev. Te legije so se udeležile tudi osvobodilnega pohoda v Prekmurje. Oklic civilnega komisarja dr. Lajnšiča. LDU. Murska Sobota, 17. avgusta. — Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič Doživljaji poslednjega Spisal F. de Chateaubriand. — Prevel M. Jarc. (Dalje.) Harmonija njenih kretenj in petja, in ubranost zvokov kitare, oboje je bilo mojstrsko. Vse je očaralo Blancino pritajeno, a globoko čustveno petje. Španska godba, ki je zdaj lahno tožeča, zdaj živahno razposajena, potem pa za hip pretrga svoje šumeče akorde, je nenavaden spoj razigranosti in otožnosti. In ta godba je postala tudi odločilna za usodo poslednjega Abenseraga; še človeka, ki bi bil manje čustven kot on, bi spravili ti akordi v nemil in drhtenje. Ko so se zvečer vračali v Granado, so ubrali pot po darski dolini. Don Rodrigu se je Aben-Hamid priljubil zbog svojega plemenitega obnašanja in odličnega vedenja, tako močno, da se je težko od njega ločil. Maur mu je moral obljubiti, da ga bo kolikor mogoče pogosto obiskal in da bo Blanco kratkočasil in zabaval s svojimi prečudnimi zgodbami iz Vzhoda, i— Kar najtočneje je ta izpolnjeval željo viteza; od naslednjega dne dalje je bil vsak dan v palači, kjer je živela ona, ki jo je ljubil nad vse. Blanca je kmalu naj-strastneje vzljubila Aben-Hameta. Sprva se ji je sicer zdelo naravnost smešno zaljubiti se v neznanca, ki je povrhu še Maur, krivoverec. Toda ko je slednjič spoznala, da jo je zadel Amor s svojo puščico v srce, se je vdala temu čustvu kot prava Španka. Nevarnosti in neprilike, ki jih je slutila, se ni niti najmar.je plašila. Sama pri sebi je govorila: »Če bo postal Aben-Hamet kristjan in če me ljubi, mu hočem slediti do konca sveta.« Abenserag pa se je popolnoma predal divji strasti; živel je ves za Blanco Nič več mu niso rojili v mislih načrti, ki so ga pripeljali semkaj v Granado, rad in lahko jih je pozabil, kajti sedaj je živel le v eni misli, le v velikem hrepenenju: Blanca. Sicer se je sam bal vseh nujnih posledic, ki so morale izvirati iz tega razmerja, toda on sploh ni hotel nanje misliti. Njegove besede so bile: »Če bo postala Blanca mohame-danka in če me ljubi, ji hočem slediti do zadnjega diha.« Oba sta bila trdno odločena, da bosta ravnala kot jima veleva srce, in čakala sta le na ugoden trenoteku, da bi si medsebojno izpovedala ljubezen. Bilo je ravno v najlepšem letnem času, ko je rekla nekega dne hči vojvoda Santc fe Abenseragu: »Vi še niste videli Alham-bre. Če se ne motim, ste pri neki priliki izjavili, da izhaja vaša rodovina iz Granade, Mogoče vas bo veselilo videti spet palačo starih kraljev. Če hočete, vas bom sama spremljala zvečer,« Aben-Hamet je zatrjeval, da mu ne bi bil noben sprehed ljubši od tega. — Prišla je za odhod določena ura. Don Rodrigova hči je jezdila na belem konju, ki je bil gibčen kot srna. Aben-Hamet pa je spremljal lepo Španko na andaluškem konju, ki je bil po turškem načinu okrašen. Ko je mladi Maur tako brzo dirjal, je plapolal njegov rdeči plašč v vetru, njegova kriva sablja je z žvenkom udarjala ob visoko sedlo, in sapa se je živahno igrala s perjanico, ki je molela iznad turbana. Ljudstvo je z občudovanjem zrlo za vznosito postavo mladega plemiča in tupatam si lahko med njimi začul besede: »To je neverni vitez, ki ga hoče Dona Blanca spreobrniti.« Jezdila sta po dolgi ulici, ki je imela svoje ime po neki slavni mavriški rodo-vini, in na koncu ulice so se že belili zidovi alhambre. Ko sta imela za seboj mal smrečji gozd, sta došla do nekega studenca in kmalu zatem sta prišla v notranje dvorišče Boabdilove palače. Sredi nekega obzidja, ki je imelo ne-broj vrat in na vrhu strelske line, so se odprla velika »sodna« vrata. Ko sta prijezdila skozi, ju je ozka pot vodila med visokim zidovjein in starimi razvalinami. Prišla sta tudi do trga Algibov, ki jc v njegovi bližini dal Kari V. sezidati palačo. Od tu dalje sta sc obrnila proti severu in dospela k samotnemu dvorišču, ki ga je obdajalo že staro, razpadajoče zidovje. Aben-Hamet jc ročno skočil s konta in ponudil Blanci roko, da bi ji pomagal pri razjahanju. Sluge so potrkali na neka vrata, ki so imela prag že ves preraščen s travo. Vrata so se odprla in v tem hipu sta stala pred skrivnostnimi zbirališči Alhambre. Srce ooslednjega Abenseraga jc utri- palo burno in viharno, saj so ga prevevala otožna čuvstva, žalovanje za izgubljeno domovino, pa čar ljubezni. Mrko in brez besed je nameril svoj strmeč pogled na to prebivališče duhov. Domišljal si je, da se nahaja v preddvoru palače, o katerih je toliko in tolikrat čital v arabskih pravljicah. Odlično zidane galerije, žlebi iz belega mramorja, okoli katerih je čudežno dehtelo cvetoče limonino in pomarančno drevje, vodometi in samotne vdolbine in jame v zidu, — vse to se je odpiralo od vseh strani začudenemu očesu Aben-Hameta. In skozi prostrana stebrišča je opazil spet druge zahode in nove očarujoče prikazni. Med visokimi stebri, ki so na njih počivali prekrasni, gotski oboki, si opazil zamolklo modro nebo. Z arabeskami okrašeno zidovje jc na-likovalo onim preprogam, ki so jih vezle žene v haremu. Iz vsega prelestnega in skrivnostnega poslopja je dihalo v isti meri ljubavna omotičnost, božji strah, in bojevit duh; ves kraj je bil kakor zavetišče ljubezni. kamor so sc zatekli mauriški kralji, da so se predali slastem in pozabili na težo življenja. Ko sta oba zaljubljenca opazovala vse to razkošje v lihem občudovanju, sta se podala na kraj, kjer jc nekoč kraljevala sreča in moč. Od vsepovsod ju je božal vonj opojnih cvctic in sc jim sladkala uspavajoča godba vode v fontanah. šla sta skozi dvorano Mczukarja, zalem v levji dvor. Z vsakim korakom se jc stopnjeval nemir v Aben-Hametovem srcu. (Dalje.) je Izdal Prekmurcem nastopni proglas: Podpisani zastopnik jugoslovanske vlade naznanjam ljubim Prekmurcem 1. da je zasedeno Prekmurje del Jugoslavije na podlagi odločbe pariške mirovne konference, t. j. stalno večno jugoslovansko ozemlje, del Slovenije. Vi niste več Ogri, temveč jugoslovanski sinovi domovine Jugoslavije, po rodu Slovenci. Naša vlada ima moč, da to dobljeno zemljo, da naše rešene brate obdrži pod svojim krilom. Naše junaško vojaštvo bo obranilo, kar je našega. Tistim, ki golčijo, da je ta rešitev še nestalna in samo začasna se nasmejte in opomnite jih, da naj ne širijo laži in nezaupanja. Rešenje je dovršeno. 2. Kdor ima proti komu kakšen srd, naj mu odpusti, izlepa naj sovražnike naše pridobi, s tem bo več hasnil domovini in sebi, kakor z ovadbami in obsodbami. Samo tisti naj se tožijo, ki se iz milega ravnanja še norčujejo, in ki so nezahvalni in nezadovoljni. 3. Proti svoji domovini in lastnim bratom greše tisti, ki samo iz dobičkaželj-nosti spravljajo zrnje preko meje. S tem večajo draginjo v našem bogatem kraju, tarejo siromaka in povzročajo pomanjkanje ter spravljajo svoje trpeče brate v nevoljo. Kdor se upa to na dušo jemati, ne računa s tem, da pride pred kaznujočo pravdo. 4. Vsak, ki ima kakšen posel, naj se obrne na moj urad v Radgoni (v gostilnici »Pri solncu« pri Voglarju). Z jugoslovanskim pozdravom civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič. E LDU Dunaj, 18. avgusta. (ČTU. »Mon-Čagsjournal« javlja iz Fiirstecfelda (Štajersko), da se je v delih nemške zapadne Ogrske, ki mejijo na Štajersko, izvršil preobrat. Podrobnosti še manjkajo, LDU Dunaj, 18. avgusta. (ČTU.) >Wie-ner Mittag« poroča iz Fiirstenfelda: V več krajih nemške zapadne Ogrske, ki meji na Štajersko, so se včeraj in danes vršile velike manifestacije za priklopitev nemške zapadne Ogrske k Nemški Avstriji. Na vseh zborovanjih ro sprejeli resolucijo, kjer se glasi med drugim: »Danes zbrani overovljeni zastopniki vseh občin svečano izjavljajo, da se smatrajo k Štajerski spa-dajočimi. S tem izstopimo iz ogrske državne zveze, bratsko pozdravljamo Štajersko in prosimo oblasti, naj kar najhitreje prevzamejo upravo.« V vseh nemških krajih zapadne Ogrske plapolajo danes rdeče-belo-rdeče in štajerske zele.no-bele zastave. Prihod nemško-avstrijskih čet se pričakuje vsak hip. LDU Brno, 18. avgusta. (ČTU.) »Li-doVe Novini« javljajo: Avstrijska vlada je končala vse vojaške priprave za zasedbo nemškozapadne Ogrske. Prihod avstrijskih čet v nemško zapadno Ogrsko pričakujejo vsak hip. Avstrijska vlada bo utemeljila te odredbe s pretečo nevarnostjo zasedbe nemško-zapadne Ogrske kot koridor med Čehoslovaki in Jugoslovani. LDU Dunaj, 18. avgusta. (DunKU.) OKU prinaša v brzojavki iz Budimpešte besedilo note, ki jo je mil/"ter za ztnanje posle Martin Lovaszy po ogrskem opra-vilniku na Dunaju dal izročiti nemškcav-strijski vladi. Ogrska vlad? izjavlja v tej brzojavki, da je z obžalovanjem zvedela o koraku nemško-avstrijske vlade, da je pri predsedniku mirovne konference Clemen-ceauju prosila za dovoljenje, da sme z orožništvom in narodno brambo zavarovati red in mir v zapadno-ogrskih komitatih. Ogrska vlada protestira proti utemeljevanju v nemško-avstrijski noti, češ, da ogr-ke čete, čijih strašna nasilstva so znana, oškodujejo nemško prebivalstvo zapadno-ogrskih komitatov in ga izpostavljajo pogubi, in izjavlja, da vidi v tem koraku nemško-avstrijske vlade resno ogrožanje prijateljskih odnošajev. Ogrska nota oporeka, da trpi nemško prebivalstvo nasilstva. Nemška vlada bi se morala pokoriti edinole sklepom versailleske mirovne konference; pred odločitvijo nadaljevana nasilna zasedba zapadno ogrskih leomitatov bi izzvala oborožen odpor. Drlaua SMS. Ljudska stranka v Bosni. LDU Sarajevo, 16. avg. Na skupščini v Travniku ni bil oficijelno niti eden delegat hrvatske ljudske stranke. Pogovori za slogo s sklicatelji tega sestanka in predstavniki hrvatske ljudske stranke v Bosni in Hercegovini so bili zaključeni že 30. julija z neugodnim uspehom. Z ozirom na to ne more biti govora o razpustu hrvatske ljudske stranke v Bosni in Hercegovini, to so sklepali samo pristaši Narodnega kluba. Zasedba gornjega Banata. LDU Belgrad, 18, avgusta. Presbiro priobčuje oficijelno: Danes so dobile srbske čete povelje, da zasedejo nastopne občine: Mali Sombor, Desko in Hirin v go- renjem Banatu, ki pripada na podlagi nove določene demarkacijske črte našemu kraljestvu. Imenik komunistov zaplenjen. LDU Maribor, 18. avgusta. V soboto je nemško-avstrijska varnostna oblast dala dovesti ženo komunističnega voditelja Brodniga v Špilje. Tam jo jc prevzela vojaška policija in jo odvedla v Maribor. Tukaj so jo natančno preiskali in našli pri njej veliko število važnih pisem in popoln imenik vseh komunističnih voditeljev. Odpeljali so jo v Ljubljano. Iz MlftdiJirsite. LDU Budimpešta, 18. avg. (ČTU) Kabinet Friedrich se bojuje z velikimi tež-kočami. Pojavilo se je gibanje proti kabinetu. Nekateri prejšnji mogotci so nezadovoljni, ker niso zopet dosegli moči. Socialisti vztrajajo dalje na svojem odklanja-jočem stališču napram nadvojvodi Jožefu z motivacijo, da pri sedanjih okoliščinah republika z nadvojvodo na čelu ni na mestu. Szegedinska vlada, ki je že polnoštevilno dospela v Budimpešto, bo imela jutri sejo in bo oddala vse svoje posle, ki jih je do sedaj opravljala, kabinetu Fried-richovemu. Vlada šc vedno upa, da jo bo množica priznala. LDU Budimpešta, 17. avg. (DunKU) OKU poroča: Za trgovinskega ministra je bil imenovan Franc Heinrich in za ministra prehrane Karel Ereky. LDU Budimpešta, 17. avg. (DunKU — OKU) Minister za propagando Štefan Hal-lcr je izjavil deputaciji delavcev, da vlada absolutno ne misli na nobeno reakcijo, da tudi z drugih strani ne bo dopustila nikakršnih akcij zoper interese delavstva. Vlada hoče zagotoviti popolno svobodo gospodarske organizacije. Rumuni ostanejo v Budimpešti. LDU Berlin, 16. avg. (ČTU) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Ženeve, da sta pariška konferenca in Rumunija sklenili dogovor, ki dovoljuje Rumunom ostati v Budimpešti. Češka želi prijateljstva s sosedi. LDU Praga, 16. avg. (ČTU) »Jouical dc Geneve« priobčuje razgovor svojega praškega dopisnika z ministr. predsednikom Tusarjem, ki se je glede odnošajev čehoslovaške republike do sosednjih držav nastopno izrazil: Hočemo delati, graditi, ustvarjati. V ta namen potrebujemo miru na zunaj in reda odznotraj. Zato moramo odpraviti jezikovne in plemenske spore. Potruditi se hočemo z vsemi močmi, da začnemo z nemško državo na podlagi zdrave trgovinske politike prijateljsko razmerje. Z Nemško Avstrijo moramo skleniti brezhibne dogovore in glede Ogrske se moramo potruditi, da ustvarimo za obe stranki zanosljivo skupno življenje. Naši odnošaji do zaveznice Jugoslavije morajo biti vedno prijateljski in nekaljeni. Spori s Poljaki morajo izginiti. Doseči hočemo enakopravnost narodov; kajti lc popolna enakost med narodi more zajamčiti vsem našim narodom svobodo ter politični, narodni in kulturni razvoj. Šele ko pridemo do poštenih porazgovo-rov in uvidimo, da smo navezani drug na drugega, potem Šele pridemo do notranjega soglasja. Mirovna konferenca na počitnicah. LDU Pariz, 18. avgusta. (ČTU) Mirovna konferenca bo dne 26. avgusta prekinila za tri tedne svoje delovanje. Upajo, da bo do tedaj mirovna pogodba z Avstrijo podpisana, Brasevo — glavno mesto Velike Rumunije. LDU Bukarešta, 18. avgusta. (ČTU) Rumunski presbiro javlja: Ministrski predsednik Bratianu je predvčerajšnjim odpotoval v Braševo. Včeraj je bil na čast ministrskemu predsedniku banket, kjer je imel Bratianu govor, v katerem je rekel med drugim: Pijem na zdravje Braševega, bodočega glavnega mesta Velike Rtimu-nije. Pogodba med Anglijo In Ttalijo. LDU London, 17. avgu.O. (DunKU.) Časniki poročajo, da je italijanski finančni minister za svojega bivanja v Londonu sklenil financielno in gospodarstveno pogodbo z Anglijo. Pomanjkanje premoga. LDU Dunaj, 16. avg. (ČTU) Nemška Avstrija mora radi pomanjkanja premoga dne 19. t. m. ustaviti promet z brzovlaki. Obnova severne Francije. LDU Sv. Germain, 17. avg. (DKU) Včeraj je bila v paviljonu Henrik IV. zopet seja, ki se jc bavila z vprašanjem od-pošiljatvc nemškoavstrijskih delavcev na opustošeno ozemlje Francije. Francoski zastozniki so oddali resume o dosedanjih uspehih posvetovanj, ki bi ga nemško-avstrijska komisija prevzela oo prctfledu in proti izjavi do ponedeljka, Politične novke. -f Kibnikar, slepa ulica in program nove vlade. Urednik »Slov. Naroda« se jc razgovarjal včeraj z gospodom poslancem Ribniltarjem o položaju. Gospod poslanec Ribnikaf, »ki sc mudi nekaj dni v Ljubljani«, j" lazvil pri tem svoj tri stolpce dolg nazor o programi nove vlad.3. Urednik >Slov, Naroda je vprašal: Kaj je pravj razlog, zakaj se ni stvorila koncentracijska vladi z radikalci? «Gospod poslanec Ribnika r jc razvil. Pri pogajanjih za sestavo nove vlade jc šla Demokratska zajednica v svoji popustljivosti do skrajnosti. Demokratska zajednica jc sicer največja stranka v našem parlamentu, ker štc|e 115 članov, vendar ni pri pogajanjih nikdar operirala s svojo številno premočjo. V prvi vr^ti so stala stvarna in načelna vprašanja. V izjavah napram drugim strankam smo vedno naglašali, da nam nc gre za osebe, ampak samo za stvar. V četrtek, ko sc je izvršil zadnji poskus sporazuma z Jugoslovanskim klubom (dr. Korošec) in z Narodnim klubom, je Demokratska zajednica pismeno izjavila, da je pripravljena napram ra-dikalccm napraviti kompromis v tem smislu, da bi prišel portfelj za notranje stvari v druge roke in ne v Pribičevičevc. Kljub temu pa so bila nasprotstva nepremostljiva, ker so radikalci zahtevali, da sc agrarna reforma spravi z dnevnega reda ali pa vsaj, da se bistveno spremeni ter da se dosedanja notranja politika bistveno predru-gači. Radikalci so hoteli spraviti pogajanja v smer, da bi vsakdo, ki ni bil natančno poučen, mislil, da gre Demokratski za-jednici za osebe. Za temi osebnimi vprašanji pa so se skrivale pri radikalcih stvarne diference. Ostale grupe, Jugoslovanski klub, Narodni klub in druge male skupine, so tej taktiki očividno nasedle ter ostale v slepi ulici. K?r so se zaleteli, niso mogli več nazaj. Nepoučeni Korošec se nam res smili, da je nasedel in se nahaja sedaj v slepi u]i-ci. — Urednik »Naroda« je vprašal nadal*e gospoda poslanca Ribnikarja: Kako smer ima program nove vlade? Gospod poslanec Ribnikar je odgovoril: Glavna smer programa nove vlada je ta, da hoče naprositi parlament, naj ji da to, kar država nujno in neodložljivo potrebuje. Naša država potrebuje med drugimi uu re ekonomske reforme, ki se morajo taiicj izvesti, ksi drugače do trpel ves narod ogromno čkodo. Vsak dan zakasnje-nja pomeni izgubo neštetih milijonov narodnega gospodarstva. V tej smeri se bo gibalo delovanje nove vlade. To je tako splošno človeško povedano, da bi in bo veljalo to danes za program vsake vlade na svetu. Mi smo pa mislili da nam bo razvil gospod poslanec Ribnikar program vlade J. D. S., ki se nahaja v Jugoslaviji, + Tri dni v Prekmurju. V Beltincih v Prekmurju se je vršil dne 17. avgusta velik narodni tabor. »Slovenski Narod« prinaša o njem dopis, v katerem se bridko pritožuje, da je nadrevizor Pušenjak govoril v imenu Kmetske Zveze in »hotel nekako vzeti v zakup takoj celo Prekmurje«. »Narod« piše dalje, da so se vsi govorniki vzdržali agitacije za stranko in niso hoteli zanesti med Prekmurce strankarskega spora, »dočim se po poročilih mudi Pušenjak ž e tri dni v Prekmurju«. To je po »Slovenskem Narodu« neodpustljiv greh. Ali ima Pušenjak res tako malo smisla za idejo nadstrankarstva, da se mudi v Prekmurju tri dni? Zadeva bi bila po »Slov. Narodu« čisto enostavna. Ker smo Slovenci v S, L. S., J. D. S. ali pa J. S. D. S., bi ne smel radi koristi Prekmurja noben Slovenec bivati v Prekmurju, da ne bi oškodoval ene ali druge stranke. Priklopitev ozemlja bi se morala izvršiti samo na ta način, da bi ga zasedlo vojaštvo in uradništvo. Ker pa imajo tudi vojaki in uradniki po vseh pravicah v Jugoslaviji tudi svoje strankarsko prepričanje, so tudi ti ravno tako škodljivi za vsako posamezno stranko kot drugi Slovenci. Po bistri logiki »Slov. Naroda« bi bilo najboljše, ko bi Prekmurje zasedli zopet mažarski boljševiki; potem bi Prekmurje temu listu zopet ne delalo več preglavic. + Kaj pa Monošter (St. Gothard) z okolico? »Murska Straža« piše: Jugoslovanske čete so zasedle samo ono ozemlje, katerega je pariški svet devetorice (teri-torijalna komisija) določil kot nesporno slovensko ozemlje in ga zavaroval s primernimi geografičnimi mejami. Predlog sveta devetorice je sprejel tudi vrhovni svet petorice. V to ozemlje pa ne spada več St. Gothard z okoliškimi slovenskimi vasmi in je njegova usoda še negotova. Kakor nam poročajo, je slovensko prebivalstvo v Monoštru in okolici podalo izjavo, da hoče pripasti Jugoslaviji, iTa izjava se je takoj odposlala naši mirovni delegaciji v Parizu, Odločitev pade te dni + Notranji sovražniki. Kakor poročajo hrvatski listi, se mnogo govedi, po-kupljene na sejmih v Livnti, Sinju in v Bosni, tihotapi preko zasedenega ozemlja v Italijo, V zahvalo Italijani brez sramu iz-. vajajo najgrša nasilja nad našim narodom v zasedenem ozemlju, a doma trpe najširši krogi vsled pomanjkanja in draginje mesa. Razni komisarji in njih detektivi bi mogli malo bolje vršiti svojo službo in se vsaj tu izkazati ljudstvu koristne. -f Strah pred donavsko konfederacijo. LDU. St. Germain, 17. avg. (DKU) »Tempsu« javljajo iz Rima, da bi bilo javno mnenje v Italiji d povratku nadvojvode Jožefa v Budimpešto manj vznemirljivo, ako ne bi na fatalni način kazalo na osnovo donavske konfederacije, ki bi bila za interese Italije še neprijetnejša nego stara monarhija. Gotovi elementi, zlasti Hrvatje, bi mogli z Dunajem in Budimpešto pospeševati uresničenje starega, že cesarju Francu Jožefu dragega trialističnega načrta. Vsekakor pa so protesti Čehoslova-kov in Srbov zoper povrnitev nadvojvode nekoliko pomirili duhove. sci¥ica« — Krekov tabor v Komendi. Pri slav- nosti 31. t, m. svira mengeška, godba. —• Orli udeležite se slavnosti v kroju; ostali fantje in dekleta v narodnih nošah. Vsa društva naj se prijavijo čimprej na Katol. slov. izobr. društvo v Komendi, posebno ona, ki žele skupno kosilo. Prireditev sei vrši ob vsakem vremenu. — Vabimo na reprizo B. Nušičeve Komedije »Protekcija« posebno ljubljanske okoličane in vse udeležnikc orlovskega zleta v Št. Vid pri Zatični. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici, zato se pre-plačila in darovi hvaležno sprejemajo. Re-priza se vrši v soboto 23. t. m. ob pol 8< uri zvečer v »Ljudskem domu« v Ljubljani. Podružnica S, D, Z. za Ljubljano in okolico, — »Društvo hrvatskih katoliških uS- teljic« je imelo 15. t. m. v Zagrebu svoj občni zbor, na katerega jc prišlo tudi nad petdeset slovenskih tovariSic in šest moških članov Slomškove Zveze. Izmed Sloi vencev sta govorila gdč. Kieinmeyer in predsednik S. Z. Štrukelj. 16. avgusta se je vršil za hrvatske učiteljice socialni tečaj. — Irlet v Zagreb je priredila »Slomškova zveza. Udeležilo sc ga je nad 50 članov in članic. Z izletom so vsi udeleženci prav zadovoljni, zato izrekajo vrlim tova-i rišem in tovarišicam s Hrvatske javno zahvalo za njih gostoljubnost in za požrtvovalno in vztrajno dvadnevno vodstvo. Vec o izletu objavi »Slov. Učitelj«. — Goriški učitelji begunci pošljite razkaznice za odmero draginjske doklade potom šolskega vodstva svojega bivališča ali naravnost deželnemu knjigovodstvu S Ljubljani. — Klub, — Narodna Ženska Zveza v Belgradu je izdala poziv na vsa ženska društva vi državi SHS, da se osnuje Jugoslovanska Ženska Zveza kot skupna ženska organi« zacija za celo državo. Prvo skupno zborovanje sc vrši 21. septerfibra t, 1. v Belgradu, — Nova Založba naznanja, da je raz« prodala Finžgarjevo knjigo »Verigo« do zadnjega izvoda. Kdor je še želi imeti, naj jo naroči v Jugoslovanski knjigarni. Knjiga Izidorja Cankarja »S poti« se bo dobila) v par dneh v krasni vezavi. Onim dijakom, ki so izrazili željo, da naj bi Nova Založba odprla pisarno, kjer bi mogli dobiti knjige za izvirno ceno, naznanjamo, da se dobe knjige, ki so še v zalogi, za ce-i ne brez draginjskega poviška pri tajniku Nove Založbe. — Za oslepele vojake. Dne 24. t, m< priredi 1. gorska baterija v Podkornu (Kranjska gora) vrtno veselico v prid osle* pelim vojakom. — Vinarski nadzorniki. Deželna vladal za Slovenijo v Ljtbljani je v svoji seji dne 16. julija poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vinarskemu nadzorniku Francu Matjašiču in ga pridelila poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. V isti seji je deželna vlada sklenila, da se ustanovi za Slovensko Štajersko samostojno kletarsko nadzorništvo s sedežem v! Mariboru. Za kletarskega nadzornika v] Mariboru je bil imenovan vinarski nadzornik Josip Zabavnik, ki je to službo že nastopil. Kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nad-zorovalno službo na Kranjskem in na Slovenskem Koroškem. — Nove draginjske doklade so tudi učiteljstvu obljubljali že prvi teden v avgustu. A zdaj jc že tretji teden in niti še ni izpraševalnih pol ozir. za vpokojence posebnih golic. Ali se jc potem čditi, da mlajše učiteljstvo, kljub »zboljšanim plačam«« zapušča svoj stan in sili med uradništvo. — Nesreča. V soboto zvečer je na kamniški železnici malo pred postajo Trzin padel z vlaka mladenič I, Kopitar iz Žej pri Komendi. Poškodovan je na glavi, desno roko pod komolcem mu je kolo prerezalo, da se je držala le za kožo, in tudi roka nad komolcem je zdrobljena. Ponesrečenca so spravili v vlak in ga peliali do Domžal, kjer sta mu dva zdravnika odrezala roko pod komolcem in ga obvezala. Nato so ga prepeljali z rešilnim vozom y Ljubljano. — Francoska slovnica, spisal proi. dr. Pavel V. Breznik, izide v prihodnjih dneh v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Pred dobrimi sto leti je izšla prva in žalibog tudi do danes zadnja francoska slovnica za Slovence, ki jo jc spisal Val. Vodnik. Zato Brežnikovo knjigo, ki bo zamašila občutno vrzel na knjižnem polju, z veseljem pozdravljamo. Pisana je tako, da jo vsak in-teligent, ki zna slovensko slovnico in ki se je začel učiti francoščine, z lahkoto rabi. Ni preobširna, je razumljivo in natančno sestavljena in spada danes, ko bo pri nas francoščina prevzela vlogo nemščine kot kulturnega jezika, v vsako izobraženo slovensko hišo. Prodajna cena bo znašala okoli 8 kron, — Upravni odbor »Mense Akademike v Pragi« prosi dolžnike bivše graške »Mense Akademike«, kakor tudi svoje lastne dolžnike, da poplačajo svoje dolgove, in sicer pri Prvi Hrvatski Štedionici v Zagrebu na račun praške Jugoslovan-Mense Akademike, in to najkasneje do 1. novembra 1919. Jugoslov. Mensa Akad. v Pragi bo vsled svojega slabega materi-jalnega stanja primorana vse one dolžnike, ki za časa ne poravnajo svojih dolgov, izterjati sodnim potom. —, Društvo slovenskih odvetniških ln notarskih uradnikov v Celju objavlja: Na mnogostranska vprašanja priobčujemo vsebino sklepov celjskih odvetnikov in notarjev, z dne 23. julija 1919, katere je uradništvo vzelo na znanje: 1. Brezplačno delo v pisarnah je izključeno. 2. Uradnik aačetnik po največ dvomesečni službi mora dobivati mesečno plačo 200 K. 3. Za stenografe in strojepisce se ustanovi najnižja mesečna plača 300—600 K. Stenograf in strojepisec je oni, ki se kot tak sprejme v službo ali pa se skozi 6 mesecev uporablja v tesnopisju ali strojepisju. 4. Mesečna plača solicitatorja znaša najmanj 500 do 900 K. Kot solicitator se smatra oni uradnik, ki je usposobljen za sprejemanje preprostih informacij, za knjigovodstvo, za izvršilna in zemljeknjižna dela in preproste pogodbe ter vešč v pristojbinskih predpisih. 5. Za koncipijente se določi mesečna plača 600—1000 K. 6. Te plače veljajo za dobo od 1. julija 1919 naprej. 7. Z navedenimi nastavki je ustanovljena najnižja plača za vsako poedino kategorijo, no pa najvišja. Visokost najnižjega nastavka jo odvisna od zmožnosti uradnikove in splošnega prometa pisarne. 8. Tretjina teh plač se smatra kot draginjska doklada. 9. Prispevke za bolniško zavarovanje plača šef. 10. Za vse pisarne velja — izvzemši nedelje in praznike — največ sedemurni delavnik. Uradne ure so dopoldne od 8. do 12. ure, popoldne po šefovi volji od 14. do 17. ali od 15. 'do 18. ure ali drugače, toda v nobenem slučaju nad 3 ure. 11. Koncipi-jentom in solicitator jem, če so na komisijah, pripada tarifna pristojbina za zamudo izven pisarniških uradnih ur. 12. Med uradniki in uradnicami ni delati razlike. 13. Zaradi dosedanje stavko ne izvaja noben šef za svoje uradništvo neugodnih posledic. Uubflanske novice* lj Umrl je 18. avgusta zjutraj občespo-štovani g. Štefan Klun, hišni posestnik v Hrenovi ulici štev. 5 in cerkveni ključar mestne župne cerkve sv, Jakoba, Vrlemu možu mir in pokoj! Pogreb bo v sredo ob 2, uri popoldne, lj Pogreba svojega podpornega člana g, Štefana Kluna se udeleži Pevska zveza »Ljubljana« z zastavo. Oktet mu zapoje žalostinko. lj Občni zbor »Danice« se preloži na petek, 22, t, m. ob 17. uri. — Rupnik, podpredsednik. lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano in okolico. Sklicujem odborovo sejo danes 19. avgusta ob pol petih popoldne v sobo O. Z. (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstr.). Radi važnosti prosim točne in zanesljive udeležbe. Predsednik. lj Odborniki »Slov. Dijaške Zveze«! V petek 22. avgusta ob 3. uri popoldne v sobi O. Z. (Jugoslovanska tiskarna, tretje nadstropje) se vrši važna odborova seja. Prosim vse tov. odbornike, da se gotovo udeleže seje. Predsednik S. D .Z. lj Predprodaja vstopnic za reprizo B. Nušičcve komedije »Protekcija« dne 23. avgusta v Ljudskem domu se vrši v Jugoslovanski bukvami. Znižane cenc! lj »Glasbena Matica« v Ljubljani razpošilja sedaj svojim članom poštnohranil-nične položnice za plačanjc dveletne članarine. Cenj. člane odbor vljudno prosi, da ne prezro došlih jim dopisov in upošljejo članarino za leti 1917/18 in 1918/19 v znesku po 13 K. Z ozirom na ogromne stroške so preplačila izredno dobrodošla, lj Župan kastavslu dr. Franjo Jelušič je ubežal te dni iz Postojne, kjer je bil kon-Hniran, čez mejo v Ljubljano, Laški kara-binijeri so ga zajeli 28, aprila t. 1. na Su-šaku, odgnali ga v ječo »pri jezuitih« v Trstu, kjer je bil do obravnave skozi mesec in ool zaprt. Laško vojno sodiščo v Trstu ga je obsodilo kondicijonalno zaradi prekoračenja demarkacijske črte na leto dni ječe in potem ga je 18. junija t. 1. poveljstvo tržaških karabinijerjev konfiniralo v Postojni, odkoder je te dni srečno ubežal. Čestitamo na svobodi! lj Umrla je 14. t. m. po kratki mučni bolezni gdč. Avgusta Feigel, doma iz Ajdovščine na Primorskem, stara 24 let, go-jenka gospodinjske šole pri Uršulinkah v Ljubljani. Pogreb se je vršil včeraj dne 17. avgusta ob 2. popoldne. Žalujoči roobini v zasedenem ozemlju, katera- svoje toliko ljubljene hčerke, oz. sestre niti k njenemu zadnjemu počitku nc more spremljati, naše iskreno sožalje! Blagi pokojnici trajen spomin! Hrepenela je po domovini, naj ji bo v tujini žemljica lahka! lj Ruhiustein. Zgodilo se je nekaj, česar nismo resno pričakovali. Prišel je v Ljubljano sanitetni podpolkovnik Rubin-stein z nalogo, da prevzame vodstvo gar-nijske bolnice. Nimamo ničesar proti osebi g. san. podpolkovnika, a njegovo ime vsebuje program in ta program zavračamo kratkomalo enkrat za vselej. Protestiramo kar najenergičnejše proti importaciji tujerodnih elementov na vodilna vojaškosani-tetna mesta v Sloveniji, ker nc občutimo niti potrebe, niti veselja odreči se kulturni polnoletnosti. Imamo dovolj lastnih veščih in vestnih zdravnikov arijsko-slovenskega pokolenja, zato občutimo pojav g. Rubin-steina kot zaušnico s strani vojaških oblasti. V času, ko so nam hermetično zaprte meje za znanstvena dela zapadne Evrope, ko je inozemska knjiga postala pri nas že bela vrana, ko smo odrezani od vsega kulturnega sveta, kakor da bi živeli v kaki Bantu-državi, se najodločnejše zavarujemo proti importu kulturnih potenc iz bližnjega orijenta. Poznamo njih kulturno vrednost predobro še izza časa ,ko smo tlača-nili Avstro-Ogrski, poznamo njihov poguben vpliv na celotni vojaško-zdravniški stan in vemo tudi, da, kjer se je enkrat naselil Rubinstein, ne traja dolgo, da se pojavi še Olivengriin, Karfunkelstein, Zwirn-geist in Afterduft. Zahtevamo, da se vpo-števa v prvi vrsti naše ljudi. Z veseljem bi pozdravili vsakega srbskega ah hrvaškega zdravnika naše krvi, nikakor pa ne bomo mirno prenašali, da bi zasedali vodilna mesta v naši deželi ljudje one vrste, ki ko-rumpira, kjerkoli se pojavi, vse javno in zasebno življenje. Caveant consules! lj Tečaj za državno računoslovje (predavanje o narodnem ift državnem gospodarstvu, o kameralistiki in dopiki) otvori z 2, septembrom t. 1. in sprejema prijave 29. avgusta Poljanska cesta št. 2, I. nadstr., soba 16, od 3. do 4, ure popoldne Franc Ilovar, rač. revident. lj Filatelistični kh.b za Slovenijo vabi svoje čane na sestanek, ki se vrši v sredo, dne 20. t. m„ ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela Union, soba »V rožcah«. Člani smejo pripeljati s seboj tudi goste. Odbor. lj Poljanšani iz Ljubljane, ki so poslali brzojav na Domžalsko godbo, naj blagovolijo sporočiti natančen naslov, da se v slučaju njih prireditve natančneje dogovorimo. — Domžalska godba. Orlovski tabor v št. Vidu, Dne 24. t. m, je vložila Zveza Orlov prošnjo za posebni vlak, ki bo, upamo, ugodno rešena. Posebni vlak bi odšel iz Ljubljane 24. t. m. ob tričetrt na 8. uro dopoldne, torej takoj po prihodu gorenjskega vlaka. Nazaj proti Ljubljani bi odšel iz Št. Vida ob 8. uri zvečer. Nadalje je prosila Orlovska zveza tudi za posebni vlak, ki bi odhajal iz Št. Vida ob 8. uri zvečer v smeri proti Trebnjem. Tu bi se posebni vlak razdelil: prvi del bi peljal do Novega mesta, drugi del pa do Št. Janža. Te prošnje, upamo, da bodo ugodno rešene. Polovično vožnjo je ministrstvo že dovolilo. Kdor bo hotel plačati polovično vožnjo se bo moral izkazati z izkaznico, ki io dobi od Orlovske Zveze v Ljubljani, Ljubljanski udeleženci jo dobe v Jugoslovanski tiskarni. Orlovskega tabora v Št. Vidu na Dolenjskem se udeleže korporativno Orli in Orlicc iz Šmartna pri Litiji. Odseki, ki se še niso priglasili, naj to hitro store. Na zdar! Orli v Sostrem imajo svojo prireditev zadnjo nedeljo v avgustu, dne 31. avgusta. Vrši se javna telovadba, priredi srečolov in šaljiva pošta. Bratje Orli iz soseščine, nc zamudite prilike in udeležite sc vesc-licc v obilnem številu! škofjeloško orlovsko okrožje priredi dne 31. avgusta t. 1. v Krekovem domačem kraju v Selcih nad Škofjo Loko javno telovadbo združeno z veliko ljudsko vesc-lico. Odseki se na ta dan vneto pripravljajo. Vse godbenc točke izvaja bratska orlovska okrožna godba iz Selc. Bratje, ki nimajo uniforme, naj se udeleže tc orlovske manifestacije v narodni noši, Za zaju-trek, kosilo in vozove bo preskrbljeno. Krekovi fantje, 31. avgusta vsi v Selcal NaJnovelše. POZIV ČLANOM JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) j Belgrad, 18, avgusta. Predsedstvo Jugoslovanskega kluba po vej poti poziva vse svoje člane, da pridejo do prihodnjega četrtka zjutraj zanesljivo v Belgrad. POZDRAV HRVATSKIH SELJAKOV SLOVENSKIM KMETOM, (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Bosanski Brod, 17. avgusta. Na skupščini kmetov župc Bosanski Brod so sklenili hrvatski seljaki resolucije, v katerih pozdravljajo slovenske kmete, s katerimi se hočejo boriti za skupne kmetske pra-vicc združeni v Ljudski stranki in v kateri se izreka, da ne potrebujejo gosposke kmetske stranke sarajevskih advokatov. JUGOSLOVANSKI KLUB. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Bslgrad, 18. avgusta. Jugoslovanski klub ima v četrtek ob 9, uri dopoldne zelo važno sejo. Neobhodno potrebno jc radi političnega položaja, da so pri tej seji navzoči vsi poslanci, TAKTIČNA ZAJEDNICA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. avgusta. Med dr. Korošcem in dr. Laginjo začeta akcija radi sestave taktične zajednice onih parlamentarnih skuprin, ki niso zastoapne v vladi, se je razširila tudi na neodvisne radikalce, neodvisne demokrate (Medakovičeva skupina) in nacijonaliste (Ribarčeva skupina). Pregovori se nadaljujejo. VLADA MANJŠINE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Eslgrad, 18. avgusta. Kakor se sedaj vidi, vlada nima za sedaj večine, ker ima na svoji strani samo demokratsko zajed-nico (113 glasov) in socijaliste (11 glasov). Govorili so, da so Črnogorci vstopili v vladno večino, toda črnogorski poslanci so danes podali izjavo, katero bodo tudi ponovili v parlamentu, da vlada ne more računati na njihove glasove, ker si hočejo obdržati vso svobodo in tako ta vlada nc more računati nanje. Tako ima ta vlada samo 124 glasov, torej nima niti dovolj glasov za skleočnost zbornice. Belgrad, 18. avgusta. Davidovič je pogajanja vodil tako nespretno, da je nazadnje izgubil šc tiste simpatije, ki jih je imel v začetku, ko je tudi Protič tako robato izzval krizo z znanim silovitim napadom na poedine demokratske ministre. Vse stranke izjavljaio, da nočejo imeti ničesar skupnega s kabinetom, ki bi mogel vladati le z neustavnostjo. Edino socialisti so pribežali demokratom na pomoč. Večina poslancev hrvatskega in slovenskega ljudstva ni zastopana v tem kabinetu, ki ni samo po številu, ampak tudi v tem oziru vlada manjšine. MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. avgusta. Demokratski kregi trdovratno taje, da je Davidovič, zahteval, naj dobi resort vojnega ministra Pribičevič, kot zameno za ministrstvo za notranje stvari. Nasprotno »Tribuna poroča, da je Davidovič v resnici v razgovoru pri Protiču izjavil, da bodi vojni minister dosedanji minister za notranje stvari Pribičevič, Priča tega razgovora sta bila Jo-ca Jovanovič in predsednik narodne skup-ščne dr. Draža Pavlovič. RAZDOR MED SOCIJALISTI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 19. avgusta. »Hrvat« poroča iz Belgrada, da se jc v parlamentarnem socijalističnem klubu pojavila velika nezadovoljnost, ker so Korač, Bukšeg in Kristan stopili v ministrstvo, da rešijo Pribičeviča. Kakor se govori, ni izključena se-cesija v socijalističnem klubu. DELO NARODNEGA KLUBA V BOSNI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 18, avgusta. »Hrvat« poroča: Travniška skupščina je sprejela nastopne resolucije: 1. Dosedanji odbori in stranke, hrvatska ljudska stranka ter hrvatska narodna stranka, likvidirajo; 2, osnuje se nova stranka v Bosni pod imenom hrvatska težaška stranka; 3. kot podlaga za delo in organizacijo naj služi pravilnik, ki ga sta izdelala msgr. Cankar in dr. Jelenič; 4. začasni odbor naj izvede organizacijo v dveh mesecih. — (Ojximba uredništva: Bosanski _ pravaši so ljudsko stranko razpustili brez pooblaščenih zastopnikov ljudske stranke. Kakor jim ni nič pomagalo, da so program ljudske stranke od besede do besede prepisali, tako jim bo tudi malo pomagalo, da ljudske stranke razpuščajo brez njene vednosti.) FRANCOZI ZAPUSTILI BANAT. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Veliki Bečkerek, 17. avgusta. Včeraj so francoskc čete evakuirale Temcšvar. Francoskc čete so zapustile ves Banat, ki »o ga zasedli Rumuni, ITALIJANSKA AGITACIJA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 18. avg. »Narodna Politika« poroča z Reke, da širijo italijanske vojaške oblasti v reški okolici nekake brošure, v katerih svare Hrvate v Jugoslaviji pred veliko nevarnostjo, ki jim preti od Srbov. V brošuri jih poživljajo, naj osnujejo od Srbov neodvisno republiko. Namen italijanske agitacije je očividen. — Zanella je pred dvema dnevoma izjavil v krogu svojih prijateljev, da bo v kratkem razpuščen Consiglio Nazionale. Na čelo mestne uprave bi stopil najstarejši magi-stratni uradnik in bivši mestni odbor, ki bi se izpopolnil. * KAKO SE POPRAVLJA VALUTA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad/ 17. avg. »Trgovinski Glasnik« poroča, da je tc dni došlo mnogo mažarskih špekulantov iz Budimpešte v Belgrad, ki so prinesli seboj velike vsote v kronah, da bi nakupili pri nas živež za Mažarsko. Za svoje namene iščejo jugoslovanskih podanikov, ker se boje, da bi jim bilo blago kot tujim državljanom konfiscirano. — Nadalje poroča list, da se izvaža iz naše države v Švico grah in druga živila, ki se plačujejo v kronah. Medtem ko se dobi v Švici za 100 frankov 1000 kron, se pri nas daje za 100 frankov 700 kron. Na ta način prihaja čimdalje več kron v našo državo, vsled česar pada vrednost naše valute. POLOŽAJ NA MAŽARSKEM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Velika Kaniža, 17. avg. Z novim preobratom so na Mažarskem popolnoma izginili boljševiki, ponekod v provinci je ljudstvo boljševike linčalo. Mažarska stopa iz ekstrema v ekstrem. Poprej so bile popolnoma prepovedane narodne barve, sedaj pa popolnoma rdeče. Danes je zopet vse šovinistično mažarsko. Kdor govori o socializmu in socialistih, se izpostavlja nevarnosti, da ga zapro. Mažari se pripravljajo na odločen boj proti Rumunom, ki vse rekvirirajo, kamor pridejo. Mažari pričakujejo nove nacionalne revolucije, ki bi bila naperjena v prvi vrsti proti Rumunom. Cerkvi jc vrnjeno vse imetje. Ostrogonski škof Prohaska je živ in so vse vesti o njegovi smrti bile neresni ne. Njegovemu delovanju se je zahvaliti, da so postali boljševiki v zadnjem času napram duhovščini tolerantnejšt Sedaj je izvršiti težavno nalogo, da se razpuste duhovniški sveti in urede cerkvene razmere. Velika težava je s Kuno-vimi bankovci. Uradna banka je določila za 200 K Kunovih bankovcev 40 K avstro-ogrske banke. Bankovci avstro-ogrske banke so popolnoma izginili iz prometa vsled mahinacij špekulantov, medtem ko noče Kunovih bankovcev nikdo sprejemati. Politični položaj je nastopen: Delavstvo je za republiko, kmetje za kraljestvo, medtem ko je inteligenca razcepljena. Gospodarske n grlice. g Jugoslavenski kompas izide koncem tega leta, in sicer trgovski del, dočim izidejo 1. 1920, v presledkih po 4 mcsece še ostali 4 zvezki: industrijalni, obrtni, agrarni in iinancijelni. Olo delo stane vnaprej vplačano 200 dinarjev, vsak zvezek zase 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, industrijca, obrtnika, agrarca in finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bode edino informativno delo za celo državo. NaroČila in oglase sprejema Jugoslavenski kompas (Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe) Ljubljana, a Aprovizačni urad na Poljanski cesti štev. 13 se je preselil na magistrat in uraduje v Galetovi hiši pritličje v lokalu osrednje krušne komisije. a Prodaja slanine (špeha). Od 20. avgusta dalje se bode oddajalo iz aprovizač-nega skladišča na Dunajski costi pri Miihl-eisnu na vsako sladkorno izkaznico po 1 kg slanine, ki stane 18 kron. Določi se sledeči red: Za I. okraj dne 20. avg.; za II. okraj dne 21. avg.; za III. okraj dne 22. avgusta; za IV. okraj dne 23. avg.; za V. okraj dne 25. avg.; za VI, okraj dne 26, avgusta; za VIL okraj dne 27. avg.; za VIIL okraj dne 28, avg.; za IX. okraj dne 29. avgusta; za X. okraj dne 30. avg. vsakokrat od 8. do 11. ure in od 2. do 5. ure popoldne. a Društvo zasebnega uradništva Slovenije v Ljubljani poziva one člane, ki so oddali steklenice za olje, da pridejo istega iskat v četrek dne 21. avgusta v skladišče Gospodarske Zveze na Dunajski ccsti, in sicer dopoldne od 9. do 12. ure ter popoldne od 2. do 5. ure. Olje stane liter 26 K in se bode tudi tam plačalo. Opozarja sc člane, da se bode olic delilo izkliučno samo določeni dan. Srebrna ura (dvojni pokrov) so jo izgubila z verižico vred od tobačne tovarne do farne cerkve na Viču. PoSteni na d i tel j naj jo odda proti dobri nagradi na Franc Jož. c. 10. Več ducatov svilnatih kravat šnic) vsake vrste se proda na debelo in sicer komad po 6 K in više na Poljanski cesti št. 36 pritličje od 12. do 16. ure popoludne. Molzna krava ijane. Naslov pove: Kupč. pisarna „MERKATOR". Ljubljana, Jurčičev trg 3. Mlad trgovski nomoCotk S": bo pri kakem večjem trgovcu, na deželi, v trgu ali mestu. Poročila je poslati pod naslov: Rudolf Mlinarič, trgovski pomočnik pri g. F. Puconja Križovci, Štajersko, Jugoslavija. Miima clranl/a (ena oseba) s stalno Minili MlUlIhD službo išče prazno sobo s posebnim vhodom, event. tudi eno ali dve sobi s knhinjo, najraje na Resljevi cesti ali v St. Peterski okolici. Ponudbe pod šifro „Sentpeterska okolica... Dr. Demšar : ne ordinira do 8. septembra. f "pRiKOONA KISLAVODA Premog ali drva se da za nagrado onemu ki mi ctanniranio z 2 ali vcC so" proskbi jlUllUVUHJb bami in kuhinjo za takoj ali november. Ponudbo sprejema upravništvo lista pod št. 1840. išče se nrpkaipviilpr Plača po d0" izvežbnn PICRUJtjiultjt. govoru. Ponudbe pod »Prekajevalec 4843« na upravo. Mrobni spomenik "B™™"6 Mestnem trgu 8, II. nad. Sprejme i/ii]iai>jra za žnpnišče. Nas-se ntillUl ILiU lov pove upravništvo Slovenca pod št. 4837 ako znamka za odgovor. Mlnka Trost naznanja žalostnim srcem, da je njen dobri in stari oče, gospod Štefan Klun posestnik danes ob 7 uri zjutraj previden s svetimi zakramenti umrl. Pogreb se vrši v sredo 20. avgusta 1.1. ob 2. uri popoludne iz Hrenove ulice št. 3, k Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, 18. avgusta 1919. Zobni zdravnik Dr. Rodoschegg Ljubl/ana, Stari trg 2 ne ordinira od 20. avg. do 3. septembra. Korespondenta po možnosti veščega v lesni stroki išče za italijansko in nemško korespondenco »Sava« lesna trgovska in industrijalna družba v Ljubljani. 4802 Prodasta sa na Jesen cah.Javornl5iu (bivše posos-tvo Marijo Arh). Ponudbe je nasloviti na Vzajemno podporno drusivo v Ljubljani, Kongresni trg št. 19 do 20. avrusla 1919. Posredovalci so izključeni. Iščem stanovanje s hrano pri boljši __________. družini, proti dobri plači v denarju in živilih. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod dijak. Kompletna oprava %r:lzir0' ohranjena, se proda na Starem trgu 22/1. Pravo Mo domače milo za prsnie Milo za britje A 1'—. 3 kg K 30-Toaletno milo 1 kg K 14 —, l za- po dnevni ceni. bojček okoli3i/2kgj franko K 40 - po- Krema za britje šilja po povzetju! porcel. lonček zavod za eksport.lK6-—ltuc. K55-— M. J (iN KER, ZAGREB, št 39, i.'etrmjska ul ca 3.111. Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska. zdrav, močan, poštene J, rodbine se spreime talToj, v trgovino -z mešanim blagom pri L. Knez, Krško. 4783 se vzame dobro idoCa pekarija. Ponudbe pod „Pekarija 50" na uorav-ništvo tega lista. 4770 SfSK služkinja za vsa dela in Cflhn"irfl 111 va'ena šivanja in MJliul IlU, otrok, proti dobri brani in visoki plači. Nastop takoj. Naslov povo upravništvo »Slovenca" pod št. 4740, ako znamka. Pogrebno druStvo „Mari-jlne bratovščine javlja tem potom, da je njega večletni blagajnik ln dobrotnik revnih članov gospod Štefan Klun, cerkveni ključar in posestnik danes ob 7. uri preminul. Pogreb se vrši v sredo 20. t. m. ob 2 uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ul. 3. DruStveni odbor. - uomac učitelj, I. gimn. razred pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »učitelj« 4721. Profesor Dr. pl. Mmk zopet ordinira Z-4 Frančišliansiio ulico M j se: Wertheimerca 1000 kg premoga Steklenice vsake vrste Brinjevec. se: 1 amerikanski pis. stroj Gilette aparat 1 automat. pištola z patroni. Ponudbe sprejema: Kupčijska posredovalnica »Merkator« Ljubljana, Jurčičev trg 3. Poslovne ure za stranke; 10—12, 3—5. i v V mestu Velikovcu je naprodaj hiša v sredi mesta nasproti dveh ulic. obstoječa iz treh sob, 1 kuhinjo. 1 parne kuhinje, kleti. 1 hleva, skednja, velika vodna moč, elektrika, za trgovino in za vsak obrt pripravna. Leži na glavni cesti. Hiša je dobro zidana in je vsled družinskih razmer takoj naprodaj. — Cena 50.000 kron — PoiZve se samo ustmeno v »Narodnem Domu« v Velikovcu, Koroško. z vrtom in nekaj sadja z električno razsvetljavo v vasi Smihel pri Pliberku na Koroškem se takoj proda. Več pove županstvo Bistrica p. Šmihel pri Pliberku, iz juie, rabi], nestrgane, v vseh velikostih, se oddajo. Vprašanja z navedbo vpo-— rabe na naslov: — Eitbogen, Dunaj, XX., Jagersirasse 83 a. Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino že zgotovljenih Obvezne ponudbe s skrajno ceno, dobavnim časom in opisom istih na: ..Ljubljana — poštni predal 151." za poljsko-gospodarstvenu pecaru žeste, — koji je i u gospodarstvu uporabljiv te neženja a izim toga dobro preporučen, traži za čim skoriji nastup službe.