Štev. 72. V Ljubljani, torek dne 12. marca 1912. Leto I. -ta Posamezna številka 6 vinarjev. »I>AN“ Ishoja vsak dan — tudi ob nedeljah In Iramilrih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob • »H zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v •pravnižtvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na K 1*50; s poSto celoletno K 20‘—, polletno E 10“—- četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — «■' in«remstvo celoletno K 30’—. — ¥ " -*«ina se y' pošilja upravništvu. MM ' ▲ Telefon Številka 118. Jfi NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev* n: Uredniltvo In upravništvo: 0 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica it (L Dopisi 8e pošiljajo uredništva. Nefrankirana ptjHfc se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglatt se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana li zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p*» pust. — Za odgovor je priložiti znamko, fll ••• ••• :n Telefon številka 118. Naša politična vzgoja. V torkovi seji je podal mladočeški poslale dr. Zd. Tobolka v dunajski zbornici predlog, naj država bolje poskrbi za politično izobrazbo dijaštva na srednjih in visokih šolah. Predlog dr. Zd. Tobolke se glasi: Slavna zbornica skleni, naj se naloži naučnemu ministrstvu 1- Pouku o državi naj se da na sred. šolah več nego uro na teden. 2. Državni nauk naj postane učni predmet na vseli višjih razredih srednjih šol. — 3. Državni nauk naj se predava kot Poseben na vseh fakultetah — razun na pravniški — in tudi na tehničnih šolah. Posebno zgodovinarjem, ki hočejo poučevati na gimnazijah, naj se da na univerzi pril,, da se dovolj izobrazijo v državnem nauku. — 4. Izpraševalni red z dne 15. junija 1911. naj se spravi v soglasje z odlokom z dne 8. avgusta 1908. v kolikor se tiče državne vzgoje. — 5. Naučna uprava naj poskrbi, da se tudi za nenemške narode v Avstriji napišejo učne knjige za državni nauk. Tako se glasi predlog dr. Zb. Tobolke. Znano je, da je že lansko leto mladočeška stranka ustanovila v Pragi politično visoko šolo. Zahteva, ki jo je prinesel pred zbornico mladočeški klub, odgovarja duhu časa. Dr. 'Tobolka je utemeljeval svoj predlog tako: Važna dolžnost vsake moderne države je, da skrbi za politično vzgojo svojih državljanov. V vseh modernih državah evropskih lahko vsak dan vidimo smeri, ki imajo namen poglobiti politično izobrazbo podložnikov. N. pr. Nizozemsko, Dansko, Švica, Nemčija itd. Avstrija ne stopa s temi državami v eni vrsti, kar se tiče politične vzgoje. Dolžnost Avstrije je, da v tem oziru enako poskrbi za svoje državljane. Ne lc splošna korist, ampak tudi samouprava in posebno splošna in enaka volilna pravica sili poklicane kroge, da vsakemu državljanu dajo priliko, da dobi pravi nazor o podlagi države, o namenu in delu, o pravicah in dolžnostih, o važnih vprašanjih javnega življenja, o Političnih gospodarskih, kulturnih in socialnih Vprašanjih. Na avstrijskih srednjih šolah je za Politično izobrazbo dijaštva zelo slabo preskrbljeno. Vlada je premalo skrbela tudi za potrebne učne knjige o državnem nauku. Vlada je sicer pozvala profesorja Rauchberga v Pragi, naj napiše tako učno knjigo in prof. Rauchberg je ugodil želji nauč. ministrstva, izdal je dve knjige o avstrijskem državnem nauku — eno kot učno knjigo za srednje šole, drugo kot pomožno knjigo za kandidate profesure na srednjih šolah. Toda vse, kar je doslej vlada storila je bilo namenjeno le za nemško dijaštvo, za nenemške šole ni naučna uprava prav nič poskrbela. Dr. Rauchberg je sedaj rektor praške nemške univerze in je imel pri instalaciji govor »Politische Erziehung« (politična vzgoja), ki se dobi tudi v knjigarni Schwentner. Nas veseli predlog dr. Zd. Tobolke, ker le prava politična vzgoja more pospešiti razvoj države in narodov. Koliko pa je pri nas ljudij, ki bi dobro vedel, kaj je konstitucija, ki bi vedel, zakaj voli poslance, ki bi poznal svoje državljanske dolžnosti in pravice. Ali ni značilno, da v Ameriki niso naši ljudje priljubljeni za to, ker imajo vse premalo smisla za pravo državno življenje. Brez prave politične vzgoje postane ljudstvo žrtev demagogov. To so sprevideli že vodilni duhovi 18. veka in pri ustanav- ljanju ljudske šole se je šlo že I. 1773. za to, da se poleg krščanskega nauka, uči tudi državni nauk, da se ljudje tako vzgajajo v dobre državljane. In takrat ni bilo še parlamenta, ne volil" ne pravice, ne strank. »Češky Dennik« piše o tem: Ako nečemo, da demokracija postane despotija inas. ki bi postale le sredstvo v rokah demagoških »tribunov ljudstva« ako hočemo demokracijo in ne anarhijo, je nujno potrebno urediti vzgojo ljudstva tako. da bi iz šol v življenje prihajal človek vsaj toliko politično izobražen, da bi ne poznal le svoje pravice do družbe, ampak tudi svoje dolžnosti do nje. Res je. da so politične napredne in socialne stranke v tem oziru izvršile že mnogo dela; toda najmanj, je pri tem storila država, ki nima pri tem manj koristi, kakor politične stranke. Ako hočemo zdravo politično življenje, je treba izpopolniti našo politično vzgojo. Narodi bodo le takrat prav znali varovati in zahtevati svoje pravice, če jih bodo poznali. Zato smo v Č. I). mnenja, da naj se politična izobrazba ne omeji samo na srednje in visoke šole. ampak da je potrebna tudi na narodnih šolah, posebno na meščanskih šolah, kjer se vzgaja obrtni in trgovski naraščaj. Iz teh šol bi morali prihajati ljudje, ki bi že poznali državo in njen ustroj. Politična vzgoja bi naučila ljudi tudi spoštovati aktivnega delavnega izobraženega politika, in bi napravila konec raznim ljudskim politikom, ki motijo ljudstvo z raznimi gesli, s krikom in — terorizmom. V tem oziru smo doživeli pri nas v Avstriji žalostne zglede. Zato ima za nas politična vzgoja še poseben pomen — za narode in državo. M. Srednješolske razmere na Hrvaškem. Na politična nasilja na Hrvaškem reagira najbolj mladina, kar je pač v njeni naravi. Da bi se otresel neljubih vseučiliških navduševal-cev za domovino, je dal ban predčasno zaključiti zimski semester in zapreti vseučilišče. Tu pa so nepričakovano nastali nemiri na srednjih šolah. Pri demonstracijah v Sarajevu je bil težko ranjen dijak Sahinagič, kar je močno vznemirilo srednješolsko mladino v banovini. Za slučaj smrti Šahinagiča so nameravali srednješolci stavkati. Res so v Karlovcu demonstrirali, ker se je raznesla vest o smrti Šahinagiča, a so zopet šli v šolo, ko se je vset izkazala neresnično. Značilno za hrvatske razmere je, da vlada ni čakala na disciplinarno preiskavo in obsodbo dijakov po profesorskem zboru, ampak je takoj poslala nadzordnika, da vodi preiskavo. Vlada ne zaupa profesorjem, ki so vpretežni večini pristaši opozicionalnih strank. Pri volitvah glasujejo za protivladne kandidate ali se rajše vzdržijo glasovanja nego bi volili vladinovce. Zato so tudi kazenska premeščenja med hrvaškimi profesorji na dnevnem redu. Vlada nima niti toliko sramu pred kulturnim svetom, da bi prizanašala vsaj priznanim pisateljem in kulturnim delavcem. Prihod nadzornika je seveda dijake še bolj vznemiril tako v Karlovcu kakor tudi na Suša-ku pri Reki. Na Sušaku so dijaški štrajk provocirali vladni organi. V nedeljo 3. t. m. so bile demonstracije. ker niso bile dovoljene javne skupščine. Pri teh demonstracijah je bilo tudi nekaj Odpravljeni prazniki. Kmet: „Kam pa greste?“ Svetniki: „Na Štajersko*ker so nas na Kranjskem odpravili/ dijakov. Zandarji so razgnali demonstrante in ti so pobegli na Trsat. Od tam so v noči mirno vračali domov, žandarji pa so nekatere vlo-vili in aretirali po nalogu okrajnegapredstoj-nika barona Zmajiča, ki je baje naročil, da se aretirajo najbolj dijaki. Aretirane je naznanil gimnazijskemu ravnateljstvu in obenem javil v Zagreb vladi, da so dijaki uprizorili izgrede. Vlada je poslala nadzornika k preiskavi. Dijaki so se bali, da bodo izključeni oni, ki so bili aretirani. Ker aretirani niso nič več zakrivili kakor drugi dijaki, ki so bili na ulici, so vsi izjvili, da so vsi enako krivi in zahtevali enako kazen za vse. Ker jim nadzornik tega ni obljubil, so stopili v štrajk. Le najnižje 3 razredi so ostali pri pouku. Ljubljanski dnevniki so po drugih prinesli vest, da so dijaki na gimnaziji razgrajali in da je ravnatelj poslal po žandarje. To ni res. Dijaki so mirno zapustili šolsko poslopje, nepotrebne in nezahtevane žandarje pa je poslal zopet okrajni predstojnik, ki bi s svojim nastopom menda rad dokazal, da na Hrvaškm še ni zmanjkalo ljudi, ki so sposobni za — bansko službo! Vse občinstvo in vsi listi (razun vladnih) so na strani dijakov, ki so tako lepo manifestirali požrtvovalno kolegijalnost. Navtična šola v Bakru je v znak solidarnosti tudi stopila v štrajk. z istim se grozijo dijaki v Senju, Go-spiču in po celi banovini. Vlada je proglasila šole. kjer dijaki stavkajo, za provizorično zaprte. Kakšen pedant bo se zgražal nad srednješolskim štrajkom. To res ni primerno sredstvo za srednješolce. Toda v tem slučaju dijaki na drug način niso mogli rešiti tovarišev, katerih eksistenca je bila v nevarnosti. Splošno pa se mora vsem staršem svetovati, da naj držijo otroke doma. ako se pripravljajo demonstracije, ker nikdo ne more vedeti, kaj bo se zgodilo. ali ne bo nepoklicana vojaška ali žandarska krogla uničila nadepolnega življenja. Tudi šolske oblasti morajo ob takih prilikah pravočasno svariti dijake. V Vinkovcih v Slavoniji pa so dijaki samo- voljno provocirali stroge kazni, ker so vkljub prepovedi šli v gledališče; potem pa so tudi stavkali. Pri tej priliki je lokalni list obžaloval, da je odšel prof. Ivakič (kazensko!) iz zavoda, in je hudo napadal ravnatelja Beyerja zaradi flachinannske prepovedi in stroge kazni. Na to je baje ravnatelj vprašal urednika, kako to misli on (ravnatelj) da to razume tako, da prof. Ivakič dajal dijakom potuho in s tem zakrivil ta štrajk ter da bo on v tem smislu poročal v Zagre! Prof. Ivakič že od jeseni ni več v Vinkovcih, je torej vinkovskega dijaškega štrajka tako kriv kakor Radetzky avstrijskih porazov 1. 1859. (ker je Radetzky prej umrl)! Splošno je srednješolcev na Hrvaškem razmeroma mnogo manj ko na Kranjskem; prebivalcev je skoraj Škrat toliko, srednješolcev pa le 2krat toliko (1. 1909/10 na Hrvaškem 5860, na Kranjskem 2827). Večinoma prihajajo iz boljše situiranih rodbin in imajo vsled tega samostojnejši nastop. To pospešuje tudi srednje šole, kjer imajo dijaki svoje športne klube (nogometne in druge), literarna društva in v zavodu samem plesne vaje. Tako pridejo abituri-jenti družabno izvežbani iz srednje šole, dočim marsikateri naš dijak ni zrel za družbo, čeravno si je s pridnostjo in vestnostjo nabral mnogo znanja. Poleg znanja odločuje v življenju tudi okretnost. Več zadnje je želeti našim dijakom, hrvaškim pa bi koristilo, ako bi se vztrajnejše in solidnejše poglobili v študij. Vsem pa je treba značaja in discipline. Hrvaška srednješolska mladina je v zadnjem času pokazala večinoma lepe značajne poteze, prekoračila pa je meje šolske discipline in s tem dala oblastnežem priliko, da ji škodujejo. Državna kriza. Brambna reforma je uplivala silno na av-stroogrski parlamentarni ter politiški položaj. Demisiji ogrskega kabineta, preteči krizi v avstrijski vladi pritegnila se je tudi kriza v skupnem vojnem ministrstvu. Kakor smo že poročali, je skupni vojni minister general Auffen-berg podal svojo demisijo, katere cesar za zdaj še ni sprejel in si pridržal odločitev v tem ozi- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Laike ne bodo vprašali in ona se podvrže očetovi volji,« odvrne doktor otožno, podajajoč prijatelju roko. »Že odhajaš? Ali se vidiva zvečer pri popu Stavru?« »Ne ljubi se mi iti tjakaj. Pojdi sam.« »Ne, morava iti oba. Dala sva besedo. Pop Stavro ima sicer neotesano glavo, toda pošteno srce. Ondi si morava tudi kaj izmisliti.« »Prav tako, hočem te počakati.« In prijatelja se poslovita. Ognjanov se poda v šolo. V šolski sobi najde samo Merdvendžieva zatopljenega v čita-nie nekakšne turške knjige. Ognjanov ga ne Pozdravi. On je že od začetka začutil upor pri Pogledu na tega mladeniča, nosečega pod eno Pazduho psaltik« pod drugo pa »inšo«**, pravcat dokaz o dvomljivi ceni, o razvoju njegovih Možganov. Odkar pa je poslal Radi znano pis-m°. se je ta neprijaznost spremenila naravnost v gnus, ki pa je še naraščal, ko je Ognjanov videl, kako se prilizuje Merdevendžiev oteteevu. Ognjanov se je živo sprehajal po so-J. spuščajoč velike oblake dima iz svoje sval-ves zamišljen v svoj razgovor z doktor- * Knjiga psalmov. ** Listovnik (Briefsteller). jem, pri čemer se niti ni zmenil za rpatično in zaspano lice pevčevo, sklonjeno nad knjigo. Nakrat je zagledal na mizi novo številko časopisa »Dunaj«, jedini iztis. Ki je dohajai v mesto Merdvendžievu. a to njego/im turškim stebrom na ljubo. Ognjanov je vrgel raztresen pogled na bolgarsko »osnovo« in uprav, ko je bil hotel odložiti časopis, bil je njegova pozornost obrnena na inserat, natisnjen z velikimi črkami. Bil je kakor poparjen, ko je čital kar sledi: »Beg prognanca iz Diarbekrske trdnjave: Ivan Kraljič iz mesta Vidina. Dunajska oblast. 281etni mladenič, visoke postave, črnih očes, kodrastih las, zasanelega lica, radi udeležbe v uporu 1. 1868. 1. obsojen na večno prognanstvo v Diarbekrski trdnjavi in zbežavši iz nje meseca marca tega leta. se zopet nahaja na zemljišču njegovega cesarskega Veličanstva ter se zasleduje od uradov, katerim je dano potrebno pojasnilo. Sicer pa se zvestim cesarskim podložnikom nalaga dolžnost, naj pod pokoro stroge kazni v tem slučaju, ako ne bi ubogali, naznanijo ali oddajo postavni oblasti, da sprejme zasluženo kazen, po pravičnih cesarskih zakonih.« Pri vsej svoji trdni volji Ognjanov ni bil zmozen ostati miren pred tem tujim človekom: lice se mu je spremenilo, ustnice so mu obledele. Osupnjenje je bilo preveč nepričakovano. Urno je vrgel svoj pogled na Medevendžieva. Pevec je še zmerom stal nepremično sklonjen nad knjigo. Bržkone ni niti zapazil Ognjanove razčiljenosti in nemara sam niti zapazil ni član-čka. ki sam po sebi ni bil zanimiv. Pri takšnem pomisleku je postal Ognjanov znovič ne-kolko hladnokrvnejši. Prva njegova misel je bila: ugonobiti ta nevarni oglas. Premagavši svoj gnus proti pevcu, se je ponižal ter ga ogovoril: »Baj Merdvendžiev«, reče mirno, ali ste prečitali časopis? Dajte mi ga, rad bi ga doma pregledal. Kronika je močno zanimiva.« »Nisem ga čital, toda vzemite ga,« odvrne pevec leno in nadaljuje čitanje. Ognjanov odide z zlokobnim »Dunajem«, edino to številko, ki je dohajala v Belo Cerkev. XXI. Vaba. Kiriak Stefčev je tudi danes zapustil v kavarni bojišče, toda z namenom, da se vrne in tem besnejše plane na svojega nasprotnika. Strašno njegovo sovraštvo proti temu človeku, razpihano z raznimi nezgodami je o-hladilo v njegovi duši poslednjo sled dobrih občutkov, ki so utonili v blatu nizkih nagonov. Danes v kavarni je prvikrat zasvetila v njegovi glavi misel: ugonobiti svojega sovražnika z izdajstvom. Za to je tudi imel dovolj do-kazov in sredstev. Drobne spletke in obrekovanja, ki jih je trosil o njem, niso nič pomagale; nasprotno: Ognjanov jih je znal zmagovito odbijati ter je še rastel v očeh občinstva. O tem se je prepričal pri predstavi Genovefe, ko se je občinstvo tako vneto potegnilo zanj. Ko bi šlo za Mihalako Alafranga, bil bi on doprinesel izdajstvo z mirno vestjo in zavestjo, da je opravil dobro delo. loda Kiriak pri vsej popačenosti svoje duše, je še čutil gnusobo tega dela, toda ni imel moči odstopiti od njega. Palila ga je besna želja po maščevanju. Odločil se je. da izdajstvo izvrši, toda tako, da se ne izda. »Da. temu nečimnežu ni ime Ognjanov in tudi ni doma iz Lozen-Gradu, to je prvo; drugo pa je to, da je bil to on, katerega so lovili v Petkančevi ulici in nihče drugi, pa tudi te puntarske pesmi so bile od njega... Doktor Sokolov je bil v tem trenutku gotovo pri »ha-numki«* ... Hadži Rovoama ima prav ... Meni je pravil nekaj podobnega tudi naš pandur Pila:.. Tretjič ... nu, to tretje poizvem v najkrajšem času ... A to je najstrašnejše... za to ne pojde več v Diarbeker, marveč na vislice.. Ugonobim tega hudobca!« Po teh besedah je vstal in korakal proti ženskemu samostanu, kjer se je imel sniti z Merdevendžievem. »Sestra, ti si imel prav,« reče Hadži Rovo-ami, ko stopi k njej. »Bog te naj blagoslovi, Kiriak, tudi jaz sem doslej mislila, da nisem bila na pravem sledu,« je odvrnila šaljivo, dobro znajoča, kam oni meri. »Kdo te je podil, da dihaš, kakor meh?« »Pred hipom sem se pričkal z Ognjano-vem.« »Ta zlosin je zmešal naši trmoglavi Radi pamet...« se je nahudovala redovnica: »naroča ji učiti se puntarskih pesmi. Kakšen gar-jevec je to? Babe že popevajo puntarsk pesmi. Nagnali so se semkaj, da s poboji in ognjem zboljšujejo svet! Nekateri, da bi slično mravljam vse svoje življenje le nabirali, beračili, kopičili in polnili,, drugi pa, da bi vse obrnili v prah in pepel... A ko bi to bili vsaj ljudje! Toda so le zgolj smrkovci... In naša Rada! Sveta božja Porodnica; jutri postane tudi ta druga Kristina, ki bo skrivala »komite«, da se ji bodo cigani smejali .. Saj onokrat kakšne gnusne reči so popevali v gledališču; ali res Turki spijo, da ne vedo, kaj se godi?« * Hanumka je turška gospa (bejevica). (Dalje.) ru za poznejše dni. Gotovo pa je, da cesar to demisijo sprejme, da se izvrši sprememba v skupnem vojnem ministrstvu še pred zasedanjem delegacije, ker Aufienberg nikakor ne bi mogel stopiti pred ogrsko delegacijo. Ogrski parlamentarni krogi, zlasti Khuenova stranka dela, smatrajo Auffenberga odgovornim za vse dogodke zadnjih dni, ker je bil on prvi, ki je uložil svoj veto proti ogrski resoluciji, ter s tem omogočil pakt med ogrsko vlado in opozicijo. Zato pa je bolje, da se Auffenberg umakne poprej, nego mu votira ogrska delegacija svojo nezaupnico, kar bi se gotovo tudi zgodilo. — Ogrska ministrska kriza še vedno ni rešena. Večina dviga še vedno grofa Khuena. kar pa se ne more uresničiti, ker Khuen ne bi mogel odstopiti od resolucij, ki so v Avstriji nesprejemljive. Tudi misija sedanjega finančnega ministra Lukacza nima nobene trdne podlage, ker Lukacz kot član sedanje večine bi ne mogel odstopiti od zahtev v pregledu brambrie reforme. V opozicionalnih krogih pa prevladuje mnenje, da se bo na Ogrskem vendar le udej-stvil provizorij, a to ne s prlamentarno vlado nego pod vodstvom vladnega komisarja. Ta homo regius naj bi našel tekst resolucije, ki bi zadovoljila Ogre, ki bi pa bila tudi sprejemljiva za avstrijsko vlado. To bi naj poskusil na ta način, da izved tudi v načrtu volilno reformo; nova zbornica bi pa naj potem sklepala o definitivnem rešenju brambne reforme; za toliko čas pa naj bi obstajal provizorij. V ogrskih krogih se imenuje že tudi ime tega homo regius, ki bi naj bil baje bivši skupni finančni minister Burian, ki je že enkrat zauzemal to mesto. Predno se reši definitivno to vprašanje, se bodo seveda vršila še nadaljna pogajanja, ker imenovanje vladnega komisarja je že skrajno vedstvo! Italijansko-turška vojna. Včeraj so se zglasili zastopniki pri italijanskem zunanjem ministru v Rimu glede mirovnih pogajanj. Akcije so se udeležili avstrijski. ruski, nemški, angleški in francoski poslaniki, ki so dolgo časa konferirali z ministrom zunanjih zadev de Oiulianom. Kakor se trdi. je dal vodja italijanske zunanje politike popolnoma določen odgovor na temelju sklepa italijanskega ministrskega sveta. Poslaniki niso stavili nikakega predloga, zato je bil ta korak le informativnega značaja in sicer v smislu, kake najvišje koncesije bi bila italijanska vlada pripravljena dovoliti v slučaju mirovnih pogajnj in konečnega mirovnega sklepa. Minister San Giuliano je odgovoril, da za sedaj italijanska vlada še ne more govoriti in razpravljati o kakih koncesijah, ker odklanja toliko časa vsake mirovne intervencije, dokler ne pripozna Turčija brezpogojne italijanske suverenosti nad Cirenajko in Tripolitanijo. Na temelju tega odgovora izvrše velesile enak korak tudi v Carigradu. — Istočasno pa se poroča iz Carigrada, da se je turški ministrski svet bavil v zadnji svoji seji s tem korakom velesil in že pripravil točen odgovor. Ta turški odgovor pa je po-polnom enak izjavi turškega časopisja, ki trdi, da na podlagi aneksijskeg dekreta ne more biti nikkega govora o kaki mirovni akciji. — Ako dobe velesile ta odgovor povodom svojega kolektivnega koraka v Carigradu, tedaj pade mirovna akcija v vodo tako, da morata Italija in Turčija sami končati svoj konfekt, a to ne potom diplomatskih intervencij, nego z orožjem na kopnem in na morju. Trdi se. da je Italija s svojo pomorsko akcijo čakala samo zato, da velesile izvrše svojo mirovno akcijo, ker na ta način se položaj popolnoma razbistri; negativen odgovor turške vlade bo pa tudi opravičil najskrajnejše mere italijanske vlade, ki jih namerava udejstviti v svoji pomorski akciji v evropskih in azijskih vodah otomanskega cesarstva. DNEVNI PREGLED. Župan dr. Ivan Tavčar je prijatelj napredka in kot tak tudi prijatelj šole in učiteljstva. 'Io je že večkrat pokazal kot član deželnega šolskega sveta. Kot župan si je pa nadel nalogo, da natančno prouči ljubljansko učiteljstvo. V ta namen je začel v spremstvu mestnega šolskega nadzornika g. A. Maierja nadzorovati ljubljanske ljudske šole. Pričel je včeraj dopoldne na I. mestni deški ljudski šoli. Uči- Naše gledališče. Zopet se primika gledališka sezona svojemu koncu in zopet trobi dvoje, troje oseb a-larm. Le dvoje, troje oseb, vsi drugi ali molče ali pa zabavljajo. Poslednjim bi bilo vseeno, če imamo svoje gledališče ali ne, vanje sploh ne hodijo, če pa zaidejo kdaj k slovenski predstavi, jim je malo mar, da je slovenska, ker nemška predstava jim je povsem enako zanimiva, morda celo zanimivejša. So pa tudi taki, ki bi najraj sploh nikamor ne šli, če bi ne morali. In nekateri javkajo; »Bože moj, kakšno gledališče smo imeli včasih — njega dni! N. pr. opero pred štirimi leti! Ali opereto pre tremi leti! Ali dramo pred desetimi leti! O, da, takrat je bilo vse krasno in izvrstno. A danes? — oje!« — Ti jav-kači pa so pred desetimi leti tudi zabavljali naši drami, togotili so se pred štirimi leti prav kakor danes na našo opero in smešili so pred tremi leti našo opereto tako, kakor jo smešijo sedaj. Zabavljali so takrat, zabavljajo danes in — in Bog jim daj zdravje! — zabavljali bodo še deset, dvajset let. Pristni Slovenci niso in ne bodo zabavljali?! V zabavljanju smo se povzpeli do mojstrstva, tako da nimamo tekmeca na svetu; če nismo v ničemer, vsaj v zabavljanju smo na višku ... Kako, zakaj in s čim? Tega pa ne pove nihče. Namreč pri našem gledališču. Samo dvoje, troje oseb trobi alarm, vsi drugi molče ali pa zabavljajo dalje. Čitali smo poročila o gledališki »debati« v deželnem zboru in v ljubljanskem občinskem svetu. Ali sta trajali ti obe »debati« skupaj nad pol ure? — Če bi ne bili govorila pisatelja E. Gangl in E. Kristan ter dr. Fr. Novak, bi nas teljski zbor. broječ 13 članov, se je predstavil g. županu v zbornici, kjer ga je v imenu učiteljstva pozdravil s toplimi besedami g. nadučitelj J. Dimnik. G. župan se je prijazno zahvalil na pozdravu ter zagotovil učiteljstvu, da bo njegova prva naloga, podpirati šolstvo in ščititi učiteljstvo. Ko je še posamezne učitelje nagovoril. si je ogledal potem učne sobe, učila, knjižnico, telovadnico in šolski vrt 11 sicer v spremstvu g. nadzornika in šolskega voditelja. O stavbi I. mestne šole. o nje notranji uredbi in o redu v šoli se je g. župan prav pohvalno izrazil. Prijazen in ljubezniv nastop gospoda župana je napravil na učiteljstvo najboljši vtis. Tak vtis je dobil g. župan tudi o učiteljstvu I. mestne šole. Razširjenje I. mestne deške ljudske šole. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil, naprositi c. kr. deželni šolski svet, da s prihodnjim šolskim letom razširi I. mestno šolo v šestrazrednico. S tem bo zelo ustreženo preivalcem vzhodnega dela Ljubljane. Lainpkova mogočnost. Ko je Lampe v Podzemlju zagledal g. Ribnikarja, ki se je pripeljal, je rekel, tla bo dal Ribnikarja zapreti. Tako mogočnega gospoda se čuti Lampe v naši deželi. Takoj na to pa mu je ljudstvo odgovorilo s tem, da mu ni pustilo govoriti in mogočni Lampe se je moral umakniti pred ljudsko voljo z onega mesta, kjer je hotel zapovedovati kakor kak policijski ravnatelj. Napuh gre pred padcem. Klerikalna edinost. Včeraj je prišlo pri zborovanju zaupnih mož češke klerikalne stranke v Pragi do novega rzdora. Češki klerikalci, ki jih je zelo malo. se dele zdaj že na 5 delov. Ako pomislimo, kako se je razdrobila krščanska socialna stranka in kako se drobi češka klerikalna smer, se ne bomo čudili, ako slišimo, da se tudi pri nas pripravlja nova struja, ki bo prej ali slej razdelila sedaj vsaj na videz enotno klerikalno moč. O shodih v Beli Krajini poroča »Slovenec« tako: Sijajni shodi S. L. S. v Beli Krajini. Iz Črnomlja smo dobili danes dopoldne naslednjo brzojavko; V Črnomlju, Metliki in na Vinici so se vršili včeraj sijajni shodi Slovenske Ljudske Stranke. Govorili so dr. Šušteršič, dr. Korošec in drugi. Povsod je bilo navzočih do 400 zborovalcev. Navdušenje za Slovensko Ljudsko Stranko splošno. Tudi drugi shodi so se izborno izvršili. Ljudstvo je razburjeno radi liberalnih nasilstev in laži liberalcev. V resnici pa je stvar ravno narobe. Ljudstvo ni razburjeno zaradi liberalnih nasilstev, ampak je razburjeno zaradi klerikalne agitacije proti domačemu kmečkemu kandidatu. Nedeljski shodi so to pokazali. Kdor primerja včerajšnje telegrame v »Slovencu« in v »Slov. Narodu«, si bo pač stavil vprašanje, kje je resnica. Oba lista poročata osijajno uspelih shodih, povsod se piše o velikem navdušenju — na eni strani za Maz-zelleta na drugi strani za Drmastijo. Kaj je res? Resnica je, kakor smo že včeraj poročali, da je bila večina klerikalnih shodov razbitih, ker je ljudstvo s takim ogorčenjem izražalo svoje mnenje proti klerikalnim agitatorjem, da so bili komisarji prisiljeni shode razpustiti. Resnica je torej, 1. da je moral deželni glavar dr. Šušteršič v Črnomlju zborovati z malo ljudi v krčmi pod zaščito orožnikov, dočim je bil napovedan javen shod. Nasprotno pa se je vršil ob velikanskem navdušenju ljudstva, velik javen shod. na katerem sta govorila dr. Ravnihar in prof. Reisner. Resnica je tudi. da se je moral Jarc v Semiču z javnega shoda umakniti v župnišče, in da se je pod predsedstvom neodvisnega kmeta vršil shod, ki je pokazal. da je ljudstvo odločno za svojega kandidata. Resnica je, da je v Podzemlju stal dr. Lampe na mizi in je hotel govoriti, toda Jjud-stvo ga ni pustilo do besede. Z glasovi »Živio Mazelle« so ustvili kmetje Lampetu vsako besedo. Lampe je potem stal za nekim plotom in je zmerjal kmete, kakor smo včeraj poročali z belokranjskimi osli itd. Ljudstvo je bilo ogorčeno in Lampe je moral oditi in vršil se je potem shod, na katerem je govoril g. Ribnikar. Resnica je tudi, da je ljudstvo sprejelo v Gribljah kandidata Drmastjo z zvonci in piščalkami in da ga ni pustilo do besede. Komisar je bil primoran shod razpustiti. Govoril je na shodu potem prof. Reisner ob velikanskem navdušenju ljudstva. Enako se je zgodilo na Kr-vavčjem vrhu in drugod. Belokranjski zboro- moralo biti sram, še kdaj izgovoriti besedo »kultura«. A tudi ti trije niso opravili ničesar. Sezone konec pa je pred durmi, in kriza je dospela do vrhunca. Nihče ne ve, kaj, kako, s čim dalje? Le toliko raumemo, da žele dobiti klerikalno gledališče za liberalen denar. In ta dovtip je vsaj originalen. Britek pa je dovtip usode: gledališki anketi je predaval Fr. Kobal, česa vsega treba, da dobimo končno resnično umetniško in narodno gledališče najvišje kulturne važnosti. Par dni nato pa se izprašujemo: ali si rešimo vsaj naj-ponižnejšo »šmiro«. Ali bomo imeli sploh še kakšno gledališče? Ali se res opusti opera? Ali pa celo tudi opereta? Potem se razpusti tudi »Slovenska Filharmonija«? In da bi se gojila poslej le še drama? — Čujejo se različni glasovi, in zabavljači imajo zopet velikansko snov za svoje zabavljanje. Mi pa se bojimo, da Janezek, ki se je že tolikokrat zlagal, da »gre volk«, končno resnično prikliče volka, ki bo požrl Janezka — naše gledališče. In kdo ve, če se nam ne bode po sezonah, ki mo jim imeli toliko očitati, že prav kmalu hudo skominalo. Toda danes je še čas. Vsi na krov! Ne motimo se: alarm naznanja resnično bližajočo se katastrofo. Ozrimo se v preteklost, da moremo smotreno dalje! Dne 16. aprila 1867. se je ustanov, ljubljansko Dramatično društvo. Od 24. oktobra 1867. do 31. marca 1811 je priredilo 2133 predstav in prištevši dosedanje predstave tekoče sezone, je bilo doslej skupaj 2266 predstav. V starem gledališču in čitalnici je bilo 478 predstav v novem pa 1788. Prvo številko je doseglo Dram. društvo v 25 letih (1867 do 1892), drugo številko valci in volilci pač sami najbolj vedo, kako je bilo, zato je vseeno, kaj »Slovenec« laže. Naše somišljenike v Beli Krajini prosimo, naj nam takoj brzojavno sporoče izid v vsaki občini. Stroške povrnemo. Po milosti protestantovskega presbiterja dr. Ambrositscha izvoljeni svetniki trgovske in obrt. zbornice: Horvat, Podlesnik, Zorec in Ogrin hočejo v znak hvaležnosti svojemu pro-tektorju dr. Ambrositschu, ki jim je večino pri zadnjih volitvah preskrbel — k protestantizmu prestopiti. Za ta »skok« imajo že baje dovoljenje od Bonaventure, s pogojem, da se bodo po vgašenju njih mandatov po šestih letih zopet vrnili v naročje edino zveličavne katoliške cerkve. Hodijo baje prav pridno k pastorju He-gemaunu. kateri jih pripravlja za ta »skok«. — Taka govorica je sedaj splošna in mi kot vestni kronisti jo moramo tudi registrirati. Slovenskemu občinstvu vseh krajev in vseh slojev. Umetnost je v prvi vrsti merilo za kulturo vsakega naroda. Če hočemo meriti slovensko kulturo po slovenski upodabljajoči umetnosti, tedaj moramo reči, da je naša kultura na prav visoki stopnji. Toda umetnost se more razvijati in procvitati le tedaj, če najde dovolj razumevanja in podpore med občinstvom. lega žal o slovenski publiki ne moremo reči, nasprotno se slovensko občinstvo za svojo umetnost malo briga. Imamo pač bojev na vse strani in potreb neštevilo. Zato more ta uboga slovenska umetnost v bodoče jedva še vegetirati, in če bi šlo tako naprej, mora končno propasti. Da se to ne zgodi, so sklenile ljubljanske Slovenke, da začno veliko akcijo v podporo slovenski upodabljajoči umetnosti. V ta namen vabi odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« vse prijatelje slovenske upodabljajoče umetnosti k posvetovanju o taki akciji v sredo 13. t. m. ob 6. zvečer v društvene prostore na Rimski cesti št. 9. pritličje desno. Predvsem vabimo k tej seji slovenske upodabljajoče umetnike, literate in časnikarje ter vse, ki imajo srce za našo umetnost. Posebna vabila k temu posvetovanju se ne bodo razpošiljala. dobro došel pa je vsakdo! Katera vera je boljša? Te dni odločalo upravno sodišče v važni zadevi. Leta 1885. sta se poročila dva človeka: ona je bila pro-testanka. on katolik. Pred poroko sta določila, da bodo vsi njuni otroci evangeliki da bodo torej iste vere, kakor mati. Tako se je tudi zgodilo. L. 1905. pa je mož zelo obolel in katoliški duhovnik mu na smrtni postelji ni hotel dati drugače odveze, kakor da obljubi, da prestopita njegova dva dečka, ki sta se med tem rodila, v katoliško vero. Deček, v katerem je sedaj odločalo upravno sodišče, je bil takrat tri leta star. Mož je duhovniku obljubil, da se to zgodi, sprejel odvezo — in umrl. Mati pa je vzgajala nadalje svoja otroka v svoji veri in ni nikjer naznanila, da dečka prestopita v drugo vero; zanjo je veljala ona beseda, ki sta si jo dala z možem pred poroko. Ko je deček hodil v šolo, je obiskoval verouk pri evangeljskem oddelku toda katoliški katehet je zahteval. da mora obiskovati katoliški oddelek. Zadeva je šla na naučno ministrstvo, ki je seveda odločilo proti materi, in je pridelilo dečka med katoliške otroke. Mati se je pritožila na upravno sodišče, ki je prisodilo sedaj devetletnega dečka katolikom. Ali se bodo katoliška nebesa na tak način obogatila, je seveda vprašanje. Zdi se nam, da ne more biti v korist verski stvari, ako se hoče na nasilen način prestavljati otroke iz ene vere v drugo. Saj sta obe kristjanski. Hrvatska bolest. (Izpred sodišča). Luka Vladič, doma tam nekje s Hrvatskega, je navihan slepar. Delati se mu ne ljubi, rajše igra prepovedane igre in obira ljudi. Tako je prišel lansko leto neki Zirovec domov iz Amerike in je od samega veselja zavil naravnost k staremu Tišlerju. Tam si je po dolgi vožnji privoščil pošten požirek vina. Saj ga je zaslužil. Luka Vladič se je takrat potikal po Ljubljani in je prežal na svoje žrtve. Spoznal je takoj, da mora imeti Amerikanec denar in ga je povabil na igro. Amerikanec ni hotel, da bi kdo mislil, da ne zna igrati in je igral. Luka Vladič je imel še par pomagačev in so Amerikanca do dobrega osušili. Kaj je bilo potem se ne ve: drugi dan se je Amerikanec zbudil v neki lopi tam pri Škofji Loki in ni imel denarja več. Težko je bilo tako iti domov, zato je celo stvar naznanil. Vladič je kmalu vedel, da so mu za petami. pa ne še v 20 letih. Gojilo je s sila nedostatnimi sredstvi dramo, opero in od 1. 1889. opereto. More se ponašati z uspehi, ki so velikanski, ako jih primerjamo z uspehi mnogo razsežnejših gledališč v neprimerno večjih mestih in ze celikanskimi neprimerno večjih mestih in z velikanskimi Šele v novem gledalšču je kranjski deželni zbor počasi spoznal veliki narodni in kulturni pomen slovenskega gledališča ter je začel Dramatično društvo podpirati tudi z denarno subvencijo. Kranjska politika pa je zakrivila, da so Nemci dobivali za svoje nemško gledališče enako podporo. Ako se upošteva, da so 1. 1900. tvorili Slovenci 84.3 odstotkov deželnega prebivalstva, Nemci in ostali pa le 15.7 odstotkov, potem je pač jasno, da se je delala slovenskemu gledališču vsa leta velika krivica. Ako bi se bila nakazala slovenskemu in nemškemu gledališču deželna podpora pravično po odstotkih kranjskega prebivalstva, bi bilo moglo Dramatično društvo vedno dobro izhajati, ter bi imeli Slovenci že vsaj 12 let svoje resnično slovensko gledališče, založeno z vsemi modernimi sredstvi. Naše gledališče bi bilo moglo vzgojiti in ohraniti celo vrsto domačih igralcev in domačih pevcev, ki so spričo klavrnih finančnih razmer Dramatičnega društva odšli v tujino za boljšim kruhom ali pa so si poiskali druge poklice. Zaradi pičle subvencije se je naše gledališče vedno trdo borilo za svoj obstanek, in vrhu tega je Dramatično društvo tekom let zašlo v dolgove, ki znašajo danes okolo 18.000 K. Na-pram nobenemu društvu niso Slovenci zagrešili toliko, kolikor proti Dramatičnemu, ki pa ima za našo narodno zavest in za našo kulturo največje zasluge. Njegova tovariša so prijeli, on pa je pobegnil na Hrvatska tla, ker je upal, da ga tja ne doseže roka pravice. Toda v Sisku so ga prijeli in zaprli. Vladič pa je tako dober poznavalec raznih ječ. da je iz ječe v Sisku pobegnil že čez en mesec. Toda kmalu so mu bili na sledu in v soboto so ga sodili. Vladič se izgovarja, da je igranje hrvatska bolest, nekaka nalezljiva bolezen. Sodnik pa mu pravi: Mi vas bomo te bolezni že ozdravili. Poznamo dobro vaše bolečine: jemati ljudem z goljufivo igro težko prisluženi denar. Vkljub vsem izgovorom obsodi zdravnik zvitega goljufa na 9 mesecev ječe, ker lahko ozdravi svojo »bolest«. Nerodnost. (Izpred sodišča.) Tam po zirni enkrat so pili fantje v Javornikovi gostilni in so se po noči vračali dornov. Bili so seveda malo veseli, saj ni vsak dan nedelja. Z njimi je šel tudi neki mlad oženjen mož, ki ga je imel tudi malo pod kapo. Nosil je s seboj en liter vina. In kakor se to večkrat zgodi, da se človeku tudi po zimi kri ogreje, če pregloboko v kozarec pogleda, se je tudi oni mož ojunačil in je začel fante izzivati s tem, da je »aufal«. Fantje so postal nekoliko hudi in ker niso hoteli, da bi šli šest na enega, so poslali enega samega k pogumnemu možu. Začela sta se metati in pri tem njima je spodrsnilo, pri tein pa je mož padel tako nerodno, da si je zvinil nogo. Moral je potem ležati 14 dni. V soboto je bila obravnava, ki je odločila, kdo je imel prav: sodnik je obsodil enega fanta na 6 tednov zaradi težke telesne poškodbe, dva po 4 tedne, tri pa je oprostil. Kakor se je videlo, fantj niso imeli slabega namena — ampak nerodnost se vedno lahko pripeti. Zato je boljše, da se ji človek od daleč izogne. Divjak (Izpred sodišča). Neki Hrvat se je v svoji sveti jezi spravil nad Boga. Razbijal je razpelo in je govoril o podobah svetnikov sramotne besede. V svoji podivjanosti je pozabil. da je to ne le greh, ampak tudi proti paragrafom. Sodnik ga je obsodil na 6 tednov. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek dne 12.. sredo 13. in četrtek 14. marca 1912. 1. Slike iz Holandije. (Slike iz potovanja). 2. Vau-ke, nezalotljivi tat. (Velekomično. Samo popoldan.) 3. Pri hudourniku. (Naraven posnetek.) 4. Moric in teta zapustnica. (Velekomično. Igra Prince.) 5. Skozi ogenj in dim. (Lepa drama. Samo popoldan.) 6. Fric je socialist. (Velekomično. Igra 6Ietni Abelard.) J. Mada-me Saus — Gene. (Francoski umetniški film 800 m, dolg, z gospo Rejane, znamenito francosko tragikomedijsko igralko v glavni ulogi in g. Dupusue in g. Dorivalom iz gledališča Comedie francaise. Samo zvečer.) 8. Dame iz Maksima. (Krasna veseloigra. Nordiskfilm Co. Samo zvečer. V petek specialni večer. Preudariti je zlasti i Prijatelj v nesreči, sijajna satira in »Tete Uršule zadrega v haremu,« komična učinkovitost. Samo zvečer. V soboto: Mirozov. (Učinkovita drama 1000 m.) V torek. drugi teden: Romeo in Julija. (Po znameniti tragediji Shakespeareja. Idrija. XXVI. občni zbor moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda se je vršil v soboto zvečer v prostorih »Delavskega bralnega društva*. — Prvomestnik Fran Tavzes je pozdravil navzoče ter v svojem govoru navajal vzroke, ki stoje napoti lepšemu in uspešnejšemu delovanju podružnice. — Tajnik Fran Prah je povedal v svojem poročilu, da je imela moška podružnica v 25 letih svojega obstanka 1020 članov ter je podala družbi 3400 K- Letos šteje 93 članov in ima 10 nabiralnikov. — Blagajnik Jos p Šebenik je izkazal 21679 K dohodkov in 221 83 K stroškov. Nabiralniki so dali: Kavarna Kavčič 3020 kron, hotel pri „Čmetn orlu“ 10 K, Hotelček 3 K, gostilne Bačnarjeva 076 K, Božičkova 10 20 kron, Grudnova 3 91 K, M. Kobalova 0 88 K, Li-puščkova 2-21 K, Mikuževa 18 62 K, pl. Premer-steinova 19 K, Seljakova 2 K, skupaj torej 100 K 78 vin. Družbi je blagajnik poslal 30171 K To je za naše mesto, kjer imamo naprednjaki na vse strani toliko narodnega davka, kakor malokje ali pa nikjer drugod, lep dokaz narodne požrtvovalnosti. — Preglednik računov Fran Ciniburk predlaga blagajniku absolutorij — Odbor se je sestavil tako: Fran Tavzes (prvomestnik), Fran Prah (tajnik), Josip Šebenik (blagajnik), odborniki: E. Gangl, Josip Seljak in Valentin Vidmar, pregledovalca računov: Fran Ciniburk in profesor Ivo Nad vse požrtvovalno ljubljansko Dramatično društvo ima za svoje 45 letno neumorno delovanje v korist slovenskega gledališča danes le veliko škodo in neznosno breme dolgov. Stvar dežele in mesta Ljubljane je sedaj, da se reši Dramatično društvo bankrota in da se njegovo imetje (dramska, operna in operetna knjižnica, zelo bogato založena garderoba in mnogoštevilni rekviziti) ne razproda v pokritje omenjenega dolga na menice dveh ljubljanskih denarnih zavodov. Zadrega dramatičnega društva je dospela do vrhunca, in rešitev mora priti takoj, sicer bo prepozno! Do sezone 1903/4 je podeljeval kranjski deželni odbor slovenskemu gledališču v noven1 poslopju letno podporo 12.000 K. Za njo pa je moral odbor Dramatičnega društva vsako leto posebej vlagati prošnjo ter še osebno vplivati na člane deželnega odbora. Ker pa si jedežehn odbor od te deželne subvencije vsako leto od' trgoval znesek 6600 K za prepustitev lož ter je društvu zaračunaval tudi kurjavo v približnem znesku 2000 K, na sezono, je znašal deželni de-nrni prispevek v istini na leto okoli 3400 kron, ki ga je prejemal odbor Dramatičnega društva. Od sezone 1904/05 nadalje Pfj je deželni odbor Dramatičnemu društvu ustavi* sploh vsakršno denarno podporo za gledališče, toda brezplačno mu je prepuščal uporabljanje lož. Od sezone 1904/5 nadalje naklanja torej le mestna občina Dramatičnemu drštvu poleg redne dotedanje podpore z znesku 12.000 K še redno 14.000 K, skupaj tedaj 26.000 K subvencije na leto. Tako podpira naše gledališče danes gmotno le Ljubljana, ki je šla v svoji P°^r\v?a varnosti do skrajne meje ter zadnja štiri let plačevala še upravo gledališča. Tejkal, zastopnika na glavni skupčini: Kobal in Julij Novak. — Moška podružnica priredi prvo ali drugo nedeljo v mesecu juniju vrtno veselico na Zemlji. Osebna vest. Ker sta oba profesorja za zemljepis in zgodovino na naši realki, dr. Dragotin Lončar in dr. M. Potočnik, zaradi bolezni na dopustu, je imenoval c. kr. deželni šolski svet za njiju namestnika izprašanega učiteljskega kandidata, g. Venceslava Kalana, ki je že nastopil Svojo službo. Društvo za povzdigo reje perutnine, ki so ga ustanovili leta 1908, se je zaradi premajhnega zanimanja in zaradi prepičlega števila članov moralo razdružiti. Žal, da ni imelo vsestransko prizadevanje g. pl. Premersteina tistega uspeha, kakor ga je bilo želeti in pričakovati. Delovanje tega društva bi marsikomu lahko odprlo lep vir dohodkov. V uradniškem kazinu se imeli preteklo soboto zabaven večer, ki je potekel jako veselo in animirano. Vreme. Pretekli teden smo imeli viharno vreme: grmelo je in se bliskalo, vrhove naših gričev, ki objemajo naše mesto v tesnem krogu, je pobelil sneg. Dobro nam de, ako tuintam mrzle sape izčistijo naše ozračje. Občinski odbor mestne občine idrijske ima v mestni dvorani javno sejo v sredo, dne 13. t. m. ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Računski zaključek mestne občine idrijske za 1. 1911. 2 Proračun za leto 1912. 3 Slučajnosti. Na proračunski razpravi, ki nanjo posebno opozarjamo bo razgovor o jako važnih stvareh, kakor so prezidava občinske hiše št. 509, mestna klavnica, podpora dijakom in ubožcem, zgradba cest in kanalov. — Seja obeta biti prav zanimiva, 1. ker so razpravne točke za Idrijo največjega pnmena in 2. ker bomo zopet imeli priliko občudovati brezglavnost občinskih odbornikov S. L. S — Če bodo ti za kako stvar glasovali v občinskem odboru, je več kot gotovo, da bo proti ravnoistim sklepom rekuriral — Oswald! Ta nam-Teč ne more živeti brez rekurzov; brez Osvaldovih rekurzov pa ni klerikalne politične zavesti v Idriji! To je jedio, vse drugo je lupina! Štajersko. Šoštanjska sodnija. Naš kazenski sodnik Sellyey zna pa tudi kaj drugega, kakor voziti se na vrtiljaku (kakor se je vozil lani na javnem prostoru sredi Šoštanja, o priliki ture heilov-ske družbe na Goro Oljko, ko se je vračal z •okrašenim klobukom, on je nad vse zagrizen šovinist, v vsakem oziru. Tema v dokaz priznanje od strani Nemcev samih, saj ga je letos na Silvestrov večer nemški občinski odbornik Hanke v svojem govoru prav primerno označil; »enega (Woschagga) smo izgubili, pa zato dobili drugega — gospoda Sellyeya — ki je še agilnejši in strastnejši ' od Woschnagga. To je torej priznanje Nemcev samih, dokazujejo pa u-pravičenost tega priznanja gola dejstva; 1. da je sodnik Sellyey na plesu nemške požarne brambe v Šoštanju dne 3. februarja v nemški hiši pridigal vpričo vse družbe ubogemu sodnemu uradniku L.: »Sie tun sich in die windi-sche Gesellschaft mischen, Sie sind nicht wert, dass Sie die Schwelle des Deutschen Hauses betreten. Wenn Sie noch eimal in ein windi-sches Gasthaus gehen, werden Sie sofort ent-lassen! (Pripomnimo, da je gospod L. itak bolj Nemec ko Slovenec). 2. da je sodnik Sellyey upil v gostilni Topotnika »Das windische Ge-sindel werden wir bald austreiben!« (Takih slučajih vemo še več.) 3. da sodnik Sellyey u-stanavlja v Šoštanju Turnverein z nesramnim imenom »Deutsche Eiche. 4. da je sodnik Selcev nagovarjal celo orožnika (G. in Š.), da morata pristo piti k Turnvereinu, dasi bi bil moral kot sodnik vendar vedeti, da orožniki ne smejo biti včlanjeni pri društvih, posebno pri naravnost izivajočem Turnvereinu; ali jim hoče na ta način vzeti ugled in zaupanje, katerega imajo med ljudstvom? 5. da sodnik Sellyey vodi pevsko društvo Velenje—Šoštanj, ki je nacionalno šovinistično. 6. da sodnik Sellyey rešuje cesto slovenske vloge nemško, da se sklepi -odpošiljajo po nemških tiskovinah, da se pro-tokolira kljub protestu nemško mesto slovensko itd. (O tem delovanju imamo zbran krasen materija].) Dokler ne bo ugodne spremembe in reda v vseh zadevah, bomo napram tako šovinističnemu postopanju vodili energično in brezobzirno boj, ker naše orožje je resnica in golo -dejstvo! Trbovlje. V nedeljo zvečer je priredil Trboveljski »Sokol« lep večer v prostorih pri »Fortetu«. Prišlo je gostovat »Dramatično društvo« iz Celja z lepo naštudirano igro »Nebesa na zemlji«. Saloigra je imela seveda velik uspeh in je pokazala, kake dobre moči ima v sebi ansamble celjskega »Dramatičnega društva«. Vkljub konkurenci od strani cirkusa, je bil o-bisk zelo velik in navdušenja je bilo mnogo. Po igri se je razvila prosta zabava, pri kateri je govoril gospod Ježek v imenu Trboveljskega »Sokola«, v imenu igralcev pa gospod Sahnič. To gostovanje je razveseljiv pojav; želeti je, da »Sokol« še večkrat priredi take večere, enako pa je lepo, da se celjsko »Dramatično društvo« ne omeji samo na Celje, ampak da tudi drugod nastopi s svojimi igrami. Tako bi se razvilo in povzdignilo naše prosvetno in društveno delo. Želimo še mnogo enakih prireditev. Krepko naprej! Čitalnica v Celju je priredila v soboto 9. t. rn. dr. Josip Vošnjakov večer. — Urednik Lesničar je predaval o dr. Vošnjaku, pevski zbor je pod vodstvom gospoda Preglja prav iz-yrstno zapel več pesmi, »Dramatično društvo« Je pa nastopilo z Vošnjakovo igro »Svoji k svojim!« je svirala narodna godba. — Ves spored bil sestavljen zelo srečno in ravno tako iz-.r,stno izvršen v splošno zadovoljnost. Prire-itve se je udeležil tudi g. dr. Bogumil Vošnjak. m Mlad je začel. V Celju je pokradel 121etni |»'aks Novak pri desetih trgovcih iz izložb razijo blago. Dobili so pri njem doma še skoraj vse Pokradene predmete. Potujoča denarnica V neki gostilni v Ko-Jicah je pilo šest fantov. Ko so bili žepijani, dal e eden drugemu denarnico, naj plača. Ta jo vzel, podal sosedu, temu pa so jo vzeli na- slednji, dokler je ni dobil konečno prvi nazaj, z je že zmanjkalo iz nje 70 kron. Zaprli so dva izmed »prijateljev«. Bratoboj za deklico. Pri Vojniku sta se sprla brata Alojzij in Anton Vesenšek, ki sta oba zaljubljena v eno dekle. Anton je brata sunil z nožem v ledja, in se je težko ranjen zgrudil. Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupil z lizolom pri Miirzzuschlagu neki učitelj, a upajo, da ga še ohranijo pri življenju. Vlomilsko tolpo so prijeli na Reki. Prijeli so pet tičev, ki so vlomili pri stavbeni tvrdki Mi-nach ter jo ubrali po tatvini kar po strehah. Trst in Primorje. Vendar enkrat je našel svojo pravico — tudi člen XIX drž. osnovnega zakona. Bili smo že mnenja, da je ta člen za Slovane izgnan iz Avstrije, pa smo se le enkrat motili. Sicer nismo taki „paragrafenreiterji“ — veseli nas pa vseeno, da tudi kak paragraf najde pri kom v Trstu svojo veljavo. Dr. Slavik je namreč dobil od namestništva odgovor na pritožbo zoper magistrat, ki je njegov ugovor zavrnil le vsled tega, ker je bil pisan v slovenskem jeziku. Namestništvo se sklicuje na § 19. drž. osnovnega zakona, ki jamči enakopravnost vsem v deželi navadnim jezikom. Slovenščina deželni jezik v Trstu. C. kr. namestništvo je tržaškim magistratovcem zopet dalo malo popra. Z odgovorom dr. Slaviku je tudi naročilo mestnemu magistratu, da mora rešiti slovensko ulogo dr. Slavilca, ker je slovenščina na podlagi raznih razsodb upravnega sodišča „deželni jezik v Trstu". Magistratovci bodo gotovo pihali jeze, pa namestništvo jim je že preskrbelo za ohladilo, saj je samo priznalo, da je tržaški mestni magistrat kršil člen 19. drž. osnovnega zakona. Mi smo konstatirali ta fakt le vsled tega, ker je to zopet važen nov dokument za Slovence v Trstu — na katerega se bomo lahko vsaK čas opirali. Na s^ojo lastno prošnjo je bil upokojen g. E Reichel, carinski nadzornik, ki mu je bil ob tej priliki podeljen naslov vladnega svetnika. Tridesetletnica „SchulvereIna“ v Trstu. Nemški „Schulverein“ v Trstu ima letos že svojo tridesetletnico. Tiho, mirno, a uspešno je njegovo delovanje. Kakor polip se zajeda v Trst. Na eni strani skrbi, da se Nemci v Trstu gospodarsko krepe, na drugi strani postavlja šole, ki jih potem prevzame lepo na tiho — država. Ravno s prodiranjem Nemcev v Trstu smo se že zelo mnogo bavili in zdi se nam to zelo nevaren element za razvoj Trsta, to tembolj, če gledamo v njegovo državno ozadje. Delovanje nemškega „Schulve-reina“ v Trstu nam izkazujejo državne ljudske, meščanske šole. realka in nemška gimnazija, ki jo že imajo v Trstu. V par letih dobe tudi nemško realno gimnazijo itd., delajo počasi, a v 30. letih so si le pridobili že popolno šolstvo v Trstu za peščico pravih Nemcev. V Skednju vzdržujejo za 64 otrok štirirazredno ljudsko šolo in od teh otrok je nad polovico Slovencev. Za 30-letnico so sklenili prirediti posebno slavlje. Pregovor pravi, da tisti pes, ki mnogo laja malo grize; nasprotno pa: tiha voda globoko dere. In tega se moramo Slovenci v Trstu vsaj zavedati. — Spominjajmo se Ciril Metodove Družbe! Nova ustanovitev ženske podružnice „Schul-vereina” v Trstu. V četrtek, dne 14. t. m. imajo tržaški Nemci sestanek, na katerem bedo sklenili ustanoviti žensko podružnico „Schulvereina“, kakor pravijo, da „se pridobi novih sredstev za snovanje nemških šol“. Znano je, da je ravno pri gmotnih sredstvih za obrambno delo še najpo-žrtvovalnejša in najsrečnejša ženska roka. S tem korakom preti zopet nova nevarnost potujčevanja naših otrok! — Slovenci, spominjajte se ob tej priliki Ciril-Metodove Družbe! Cena moki v Trstu. Stot moke stane v Trstu št. 0 K 35-50, št. 2 K 34 30, št. 4 K 32 70. Cena kruha v Trstu. Uradna komisija je določila ceno kruha iz moke štev. 0 in štev. 2 35 vin za kg in 19 vinarjev za pol kg, iz moke št. 4 pa 36 vinarjev za kg. Ženltovanjski slepar. Pred tržaškim sodiščem je stal v petek italijanski ženitovanjski slepar Ernst Malleo. Oženjen je in ločen od žene. Z neko deklico je živel pet let v skupnem gospodarstvu, nato ji pa vzel 100 kron in izginil. Zapeljal je potem drugo dekle in jo spet pustil ter se lotil tretje. Ko ga je ta silila v zakon, ji je obljubil, da prestopi k mohamedanom. Zato je odpotoval v Egipt in bodoča tašča mu je posodila 600 kron za potovanje. Mož je denar porabil, a povrnil se je še vedno kot katoličan. Zdaj je bilo pa »nevesti" in »tašči* preveč, in naznanili sta ga sodišču. Obravnavo so preložili. PROSVETA. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se igra velezanimiva angleška komedija »Mala harfenistka“ (za neparabonente). To je 45. predstava za nepar-abonente, s katero tudi poteče abonement za nepar sedeže. — V četrtek se radi koncerta »Glasbene Matice* sploh ne igra. — V petek melodijozna in velezabavna opereta »Dijak p r o s j a k“, v soboto izvirna Etbina Kristana drama »Tovarna*. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 8- marca 1912. — Predsednik se spominja pokojnih zaslužnih ustanovnikov Ant. pl. Globočnika in dr. E. Volčiča ter omenja, da je Matica brzojavno pozdravila slavlje poljskega pesnici ,lgmHnc*a Krasinskega v Krakovu in hrv. skladatelja pl. Zajca v Zagrebu ter bila zastopana v gledališki anketi, ki jo je februarja meseca sklical prof. Kobal. — Vprašanje narodo-p1SJa 7 {“^slovanski Enciklopediji je pokazalo potrebo in važnost Matičinega Narodopis- nega odseka, ki zadnji čas iz financ, vzrokov ni mogel vršiti svoje naloge; nanovo so vanj stopili dr. Lokar, ravn. Mantuani in svetnik Milčinski. Zanimivo gradivo bo dala statistika članov po poklicih in poverjeniška enketa o Matičnih publikacijah. — Prevod Alfierijevih dram »Agamemnon« in »Orest« se odkloni, ker je stvar našim časom preoddaljena. Vložen je rokopis »Tujski promet« (Povest.) — Določijo se nekatere podrobnosti glede urejevanja knjig ter končno poravnajo računi s tiskarnami. — Odda se pogojno tisk Petruškinih pesmi »Na cesti in stepi«. — Za 1. 1911. je plačalo 3627 društvenikov članarino. — Deficita ni. — Glavna skupščina bo v nedeljo dne 17. marca ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani v Ljubljani. Po § 3. društvenih pravil črta odbor izmed društvenikov vse tiste bivše društveni-ke, ki do 8. marca niso plačali članarine niti za 1911 niti za 1912. Odkritje južnega tečaja Te dni so prinesli svetovni časopisi brzojavke, da je Norvežan Amundsen odkril južni tečaj. Mnogi niso hoteli poročilom takoj verovati, toda sedaj imamo že natančno poročilo Amundsena. ki popolnoma potrjuje prve vesti. S tem svetovnim dogodkom sta oba zemeljska tečaja odkrita. Vstrajnosti in odločnosti je bilo treba pred-no je stopil človek na ono skrajno točko na severu in na jugu, ki jo imenujemo zemeljski južni in severni tečaj. Kajti oni del zemlje pokriva led. tam se ne vrstita dan in noč kakor pri nas — pomanjkanje živil in krajevne razmere so onemogočevale dostop na skrajni sever in jug. Mnogo junakov se je vrnilo s poti domov, ne da bi bili dosegli svoj cilj, mnogi so z življenjem plačali svojo podjetnost. Sedaj pa je led prebit. V dneh med 14. in 17. decembrom je Amundsen dosegel južni pol. Amundsen se je že v letih 1903—1906 pripravljal na južni tečaj. Preštudiral je natančno vsa poročila prejšnjih raziskovalcev. Splošno se je smatral južni tečaj za bolj nedostopen nego severni. Šele v zadnjem desetletju so se množile ekspedicije. L. 1901. je šla nemška ekspedicija Trygalski z ladjo Gausz, angleška pod vodstvom Scotta z ladjo Discovery in švedska pod vodstvom Nordenskjolda. L. 1902. je šla škotska ekspedicija pod vodstvom Brucea in ena francoska pod vodstvom Charcota. Med temi je dosegel Scott 1. 1902. naj višjo točko 82 stopinj; Januarja je šel Anglež Shackleton v ledeno zemljo in je po velikih težavah in naporih leta 1909. dosegel 88 stopinjo. To je bila najjužnejša točka, ki se je dala doseči. Oddaljena je bila od tečaja še 111 angleških milj (178.73 km.) Naprej Shackleton ni mogel prodreti. in se je vrnil. O njem se je mnogo pisalo in se je mislilo, da onih 178 km ne bo mogoče premagati. L. 1910 in 1911 so šle štiri ekspedicije: norveška pod vodstvom Amundsena, angleška pod Scottom, nemška pod vodstvom Filchnerja in japonska pod Širase. Od teh se je posrečilo Amundsenu, da je dospel na skrajno južno točko. Kako poroča Amundsen 0 svoji poti. Po prvih telegramih je poslal Amundsen norveškim listom sledeče poročilo: Dne 1. februarja 1911 smo začeli svoje priprave na jugu. Do 1. aprila smo pripravili tri zaloge živil, vsega skupaj 4100 kg. Najnižja temperatura je bila 53 stopinj. Dne 8. sept. smo odšli na jug; bilo nas je osem mož, sedem sa-nij in 90 psov, hrane smo imeli za štiri mesece. Temperatura je padala in ker so posebno psi vsled mraza trpeli mnogo, smo se morali vrniti. Stanovali smo v svojih senenih kočah. Dne 20. okt. smo se napravili zopet na pot. Cela ekspedicija je obstojala iz petih mož, štirih sani in 52 psov. Hrane smo imeli seboj za 4 mesece. Vragovo plesišče. Dne 17. novembra smo prišli do 85 stopinje. Prišli smo do takega kraja, ki se ni dal prestopiti. Gorski greben, visok do 10.000 čevljev nam je zastavil pot. Bili smo prisiljeni napraviti velik ovinek. Dne 1. decembra smo prestopili to ledeno gorovje, ki je bilo polno lukenj in prepadov. Sneg se je gibal po ledenih plasteh, kakor^ le-dovje na kakem jezeru. Hoja je bila zelo težka. Najprej je prodrl eden naših mož in nekaj psov. Skijev nismo mogli rabiti. Najboljše so nam služile naše sani. To pokrajino smo nazvali »Vragovo plesišče. Dne 2. decembra smo dosegli 87 stopinjo in najvišjo točko 10.750 čevljev nad morjem. Dne 8. decembra smo videli, da smo na 88 stopinji 66 minut, prfcd nami je ležala gladka pokrajina. Na tečaju. Dne 13. decembra smo dosegli 89 stopinj 45 minut — drugi dan smo upali biti na polu (tečaju.) Dne 14. decembra je vel lahen veter od jugovshoda, temperatura je znašala 23 sto-> pinj. Ob 3. pop. smo se ustavili, ker smo dose-' gli svoj cilj. Dal sem razobesiti norveško zastavo in sem nazval tla. na katerih smo stali: Dežela kralja Haakona VII. Popoldne smo preiskali pokrajino. To je neizmerno obširna ravna planjava. Drugi dan smo opazovali, kje se nahajamo. Bili smo na 98 stopinji 55 minut. Da bi prišli prav na pol, smo hodili še 9 km. Dne 16. dec. smo imeli lep solnčni dan. Bili smo si svesti, da se nahajamo na tečaju, tako natančno, kolikor se sploh da zračunati. Postavili smo šotor z norveško zastavo. Temu šotoru smo dali ime »Dom na tečaju«. 1400 km poti. Od našega zimskega bivališča smo bili oddaljeni 1400 km. Dnevno smo torej prešli 25 km. Dne 17. dec. smo nastopili pot nazaj. Vreme je bilo ugodno, tako, da smo dne 12. januarja 1912. v dobri volji dosegli z dvema sanmi in 11 psomi svoje zimsko bivališče. Kaj pomeni novo odkritje. Velikanski uspeh v boju za odkritje obeli tečajev; južni tečaj je odkrit in je s tem narejen prehod med južnimi ledenimi deželami (Viktorijino deželo in Eduardovo deželo.) Ladja »Fram«, na kateri se je Amundsen peljal na svojo pot, je dne 30. januarja odplula iz svojega pristana v Somskem zalivu in je po težkih naporih priplula zopet na piano morje. Vsi člani ekspedicije so zdravi. Vesela novica. Amundsenu prihajajo iz celega sveta čestitke, v Kristjaniji vlada veliko slavje, kralju kralju Haakonu so mnogi vladarji čestitali. A-mundsen bo pozneje nastopil potovanje po Evropi. Svetovno časopisje slavi veliki uspeh pogumnega Norvežana. Najnovejše vesti, telefonska poročila. DRŽAVNA KRIZA. Budimpešta. 11. marca. Predsedstvo ogrskega državnega zbora ter magnatske hiše je poklicano ta četrtek k avdijenci pri dvoru, v kateri se vrše dogovori glede politiškega položaja, ki je nastal povodom krize v brambni reformi. Budimpešta, 11. marca. Danes je imela Kossuthova stranka dalje posvetovanje, na kateri se je izrekla z oziroma na sedanji položaj proti vsaki obstrukciji v ogrskem državnem zboru. ČUVAJ ZOPET V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 11. marca. Danes je zopet dospel semkaj hrvaški ban Čuvaj, ki je imel z vladnimi politike daljše govore. CARIKOV — ODPOKLICAN. Petrograd. 11. marca. Splošno senzacijo vzbuja vest, da je ruska vlada odpoklicala raz svoje mesta svojega poslanika Carikov. enega najboljšega balkanskih strokovnjakov. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda & vinarje?. N »J manjši Etieftek 50 vinarjev. Pls« menim vpraSaujem je priložiti znamko 20 vinarjev, — Pri malih oglasih ni nič popusta in ae plačujejo vnaprej} zunanji inserentl t znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nrl zvečer« Dobro ohranjeno kolo s prostim tekom se proda. Ponudbe pod šifro »Kolo 19« poštno ležeče Dol pri Ljubljani. Šivilje In učenke se takoj sprejme. Kje. po-ve »Prva anončna pisarna«. Stanovanje z eno sobo, kuhinjo, delom vrta ter pritiiklinami se takoj odda, ali z majem. Cena 200 K. Dolenjska cesta št. 50. Spomladni kostumi za dame in deklice se v ogromni izberi v vseh naj novejših barvah, kroju in vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. — Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Angleško skladišče oblek O• Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Lgublfanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog; na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 411 01 2 o Računski zaključek Ljubljanske kreditne banke k 31. decembru 1911. Aktiva. CISTA BILANCA k 31. decembru 1911. Pasiva. 1. Blagajna . ......................... 2. Valute ............................ 3. Menice in devize ............................. 4. Predujmi na vrednostne papirje . . . 5. Vrednostni papirji............................ 6. Dolžniki: a) denarni zavodi . b) pokritje v vrednostnih papirjih, hipotekah, blagu itd. c) transito račune podružnic . d) ostali dolžniki .... 7. Inventar...................................... 8. Realitete..................................... Krone 6,722.795 43.642 1319.726 8,787.389 3,423.893 1,750.892 66 25 08 66 78 185.250 54.218 6,766.437 2,807.766 1,791.316 15,281.901 108.928 1,187.833 28,183.654 69 81 91 29 84 52 66 84 56 S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju nažli: Nadzorstveni svet: Ubald pl. Trnkoczy 1. r. predsednik. Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. Ivan Mejač 1. r. člani. 1. Delniška glavnica: 12.500 delnic (a 400 K, kupon 1911)............................. 7500 delnic (a 400 K, s kuponom za 1. 1912)............................. 2. Reservni zaklad............................. 3. Pokojninski zaklad.......................... 4. Vloge: a) na knjižice....................... b) na tekoči račun .... 5. Upniki (inkl. transito stavk podružnic per K 3,365.929-—)...................... 6. Transito obresti............................ 7. Nevzdignena dividenda....................... 8. Dobiček: a) prenos iz leta 1910. . . b) dobiček za leto 1911 . V Ljubljani, dne 31. decembra. Ladislav Pečžnka 1. r. Krone 5,000.000 3.000.000 650.691 89.406 7,782.386 5,470.503 33 05 55 38 50.290 433.950 15 13 8,000.000 740.097 13,252.889 5,612.183 93.677 566 484.240 38 93 34 63: 28 28,183.65456 Alojzij Tykač 1. r. Izdatki. RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA. k 31. decembrull911. Prejemki. Krone Krone 1. Obresti reeskomptne in transitne . . 486.898 26 1. Obresti vrednostnih papirjev .... 83.396 33 2. Obresti vlog na knjižice 323.331 07 2. Obresti menic 963.208 66 3. Obresti vlog na tekoči račun 622.477 10 1,432.706 43 3. Obresti predujmov in tekočih računov . 896.597 49 . 1,943.202 48 : ! 4. Upravni stroški 94.618 75 4. Iznos bančnih poslov 316.220 71 ; ! 5. Plače in stanarine 206.860 33 5. Iznos realitet 29.710 43 6. Davki in pristojbine 109.770 28 6. Prenos dobička iz leta 1910 . 50.290 15 7. Odpis inventarja 11.227 70 8. Cisti r dobiček za leto 1911 inkl. prenos iz leta 1910 484.240 28 2,339.423 77 2,339.423 77 S knjigami primerjali in v soglasju našli: Na dzorstveni s vet: V Ljubljani, dne 31. decembra 1911. Ubald pl. Trnkoczy 1. r. predsednik. Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. člani. Ivan Mejač 1. r. Ladislav Pečanka I. r. ravnatelja. Alojzij Tykač 1. r.