1 ST. Številka. Trst, v srv 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh !». uri zjutraj. Niiro^niiiH /naša • Obe tadanji na leto . , . gld. 21*— Za aamo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta iu na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine se uprava ne otira. Na drohno ne prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rcilništvo iu ti-kimia se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pniviiKtvo, H s katero se ustavljajo porotno sodnije v (Galiciji. — V kvotno deputacijo so izvoljeni: 'Beer, Dumlm, Montecuccoli, Potočki in Sochor. P O D L T S T E K. 41 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »No, glejte Duma! — Samo da so mi ne prismodijo ribice. l>ft, dft, Vittorio. Pravila mi je botrica Magdalena, tla jo slišala dve, tri besede od nekega vojaka, da se prigravlja Vittorio nad Vas. Čuvajte glavo, časi so hudi — ali pst, jaz sem to samo slišala. — Lahko noč, Duma, lahko noč!« <'vrsto stiskajo držalo noževo hodila je mlada žena nemirno po sobi. Prsi so jej silovito kipele, oči plamtelc kakor vsled vročice. Slednjič jc sklenila roko, pokleknila pred Mater Božjo, molila z vso dušo in jokala vsem srcem. Vrata so zaškripala. Nočni veter je vgasnil svetil j ko. »Duma!« je šepnil nekdo v odprta vrata. »Bog pomagaj ! jo zakričala žena, skočila na noge in pred seboj je videla vojaka, kateremu je lesketal šlem v mesečini. »Duma !« je viknil prišlee glasneje, zaprl vrata in odvrgel šlem. »Duma, sladka moja žena!« jo razširil roke proti mladi ženi. Duma jo pritisnila roko na čelo, okninuela in čez trenutek je padla prišlecu na prsa, kričfc: »Juriša! Juriša! Oh moj — moj Juriša! Moj drugi! Moj dan! Ha! Ha! Ha! Tisi, ti si — ti! Ob hvala Ti, veliki Bog!« (»nidee 27. Ne današnji volitvi druzega volilnega razreda v občinski zastop so voljeni vsi kandidati nemškega volilnega komiteju. (Vrnovicc 27. Na današnjih volitvah v deželni zbor je izvolila mestna skupina in trgovinska zbornic« samo kandidate nemškega mišljenja. Budimpešta 27. Iz Zngrebo se poroča: Pri neki stavbi v Bedekovidini so včeraj prepodili hrvatski zidarji vse svojo italijanske tovariše. Preganjali so jili do Zaboka, kamor so Italijani dospeli krvjo olditi. Nekaj Italijanov jc težko in nekaj lahko ranjenih. Curisn'sul 2 \ lasti so sklenile pozvati turško vlado, naj pokliče svoje vojaštvo z Krete, med tem ko so se zavezale vlasti, da bodo skrbele za varstvo na Kreti živečih mohamcdancev. Pripravlja se dotična nota do turške vlade. TuriII 27. Tukaj zborujoči mirovni kongres je ruskemu carju poslal brzojavko, v kateri mu izraža kongres spoštljivo zahvalo in živo željo, naj bi njegova velikodušna inicijativa prinesla onega sadu, ki ga pričakujejo od njo vsi narodi. Carlurnri 27. Poveljnik H. avstr.-ogerskc , postajne Indije »Hunu, korvetni kapitan Sehukic, je prejel HI. razred Osmanovegn reda. Rini 27. Kakor poroča »Tribuna«, se sni-detu dne 14. oktobra t. I. v Benetkah nemški cesar in italijanski kralj. Pariz 27. V današnji seji ministerskega sveta, kateri je predsedoval predsednik Faure, prečital je minister pravosodja, Sarrieu, pismo, s katerim je poslal generalnemu prokuratorju kasncijskega dvora poziv, naj uvede revizijo procesa Drevfus. Nadalje je isti minister prečital okrožnico vsem državnim pravilnikom, v kateri so isti pozivajo, naj zatro vse napade nn armado. Kar mu je dopuščala močna roka, je pritisnil mladi junak ženo nn svoje srce, kur mu je srce dopuščalo, je pritisnil ustnice na ustnice svoje ljubezni, iz očesa pa mu jc kanila kaplja na njeno belo čelo, kaplja kakor žareče železo. »Dragi moj, povej mi!« ga je vprašala Duma, ko ga je prijela z rokama za lice, »kako si dospel sem-le ? Kakšna obleka je na tebi?« »Od grobarja sem zvedel, da jc Vittorio v Senju, in da tebi huda prede.« »V Senju je, v Senju,« se je stresela Duma. »(ilava se mi je hotela ruzpočiti, srce mi jc kipelo. Pred nekoliko dnevi smo vlovili v šumi pijanega dragonca. Oblekel sem njegovo obleko, da bi mogel slobodno pred Kabatino stražo v mesto. Mar sem smel priti sem-le v lastni obleki, kjer me čakajo vešala ? Srečno sem stopil v mesto in sedaj som tu! Ali kaj pomenja to? Soba je prazna?« »Vse so mi odnesli Raba ti ni vojaki, češ da to je vkrndeno blago.« »Oh! sveti Bog!« se je vduril vojvoda s pestjo po čelu, »kakšna kuga je prišla na naš narod!« »Ob! iu da bi vse znal in slišni o nesrečnem knezu —.« »Vse vem,« jc odvrnil junak in povesil glavo. »Uboga Klara! Ubogi Daničič! Nu ti — ti pojdi k njima, ti ne smeš biti samu v tej hiši.« »A ti ?« »Ob zori k bratom v goro.« Kdo je kriv? Primorski odnošnji vpijejo po remeduri. Pre-pričnnjo je postalo obče, da je to stanje neznosno ter da se — v obče strmenje — isto rapidno slabša ravno v zadnjih časih, prav v isti hip, k o se nam na I) u naj u d e 1 a j o n a j 1 e p š e obljube in ko nam skupine na desni prisezajo večno zvestobo in tovarištvo v borbi za pravo, za človekoljubje. Odij odnošajev na Primorskem je toli silen, da so se celo nemško-židovske novine umaknile kolikor toliko v rezervo. V prvi vrsti je seveda slovonsko-hrvatska pozornost obrnena našim odnošnjem, katerih razvoj podira ne le zakone jednakoga pravu, ampak toliko vse zakone logike kolikor tudi zahteve potrebnega državnega egoizma, tako, da je naravnost nedo-umno priprostomu človeškemu razumu vse to, kar se dogaja sedaj v teh pokrajinah naših. Dolgo že se ljubljanske novine niso toliko bavile z našimi primorskimi razmerami, kakor se buvijo seduj. Odkrita jim hvala na tem. Ali poleg dolžne hvaležnosti jc nam Primorcem zajedno dolžnost, da popravljamo sproti, ko smo zapazili kuj, kar je — po našem menenju vsaj — netočnega ali nepopolnega v dotičnih izvajanjih in v zaključkih. Sinočnji »Slov. Narod« prinaša n. pr. jako dober članek, ki povsem primerno riše naše mu-čeništvo in mero krivic, ki smo jih prebili v dolgi dobi od Pretisa sem. Poitalijunčenje Primorske: to je geslo, ki je je uveljavil Pretiš. To geslo je ostalo v svoji veljavi, le način izvrševanja se je — po o j s trii. Dobro 6znnču člankur tudi gludkost Rinuldiniju, moža, ki je imel ves svet — zn norca. Olankar dokazuje potem, da je bilo povsem logično, ako so pričakovali Primorski Slovani, da grof G o e s s — poslan na primorsko od grofa Badcnija Ako te pa spoznajo? Moj Bog! Moj Bog!« jc zaječala žena — — ako — — čuj ! Kdo ti je rekel, da je Vittorio tukaj ? —« »Grohar.« »A njemu ?« »No vem — — —.« Nekdo je potrkal. Vojvoda se je stisnil za vrata. »Kdo je?« je vprašala Duma. »Jaz — sem, llomoličev Fran!« seje odzval glas dečka. Glejte, Duma, listek za Vas!« Žena je odprla vratu in vzela dečku pismo. »Lahko noč!« je zavpil muli iu odšel brzo. »Prižgi svečo. Zakleni vrata. Daj, da vidimo!« je pregovori lOrlovič. Žena jo storila vse tako ; a 011 jc začel čitati listek:« Gostita gospa! Od hrvatskega častnika sem zvedel, da pride danes zvečer Orlo-vič v mesto. Rabata ve za to. Isti zapre vrata. Vlove Vam možu. Čuvajte ga! Pozdravlja Vas Danilo Barbo.« Vojvodu je prehledel. »Naj le pridejo! Drugo mi bodo plačali glavo!« »Molči!« seje prestrašila Duma. Mnogo jih jo, ubijejo te, a jaz V Moj Bog! Moj Bog! Sedaj morejo priti. O joj! O joj ! Kaj nuj počnem jaz nesrečnioa ?« tarnala je žena, ali čez trenotek je skočila po konci. (Pride še). n p hode ft a linije val politike Kinal-«1 i nije ve! potem pa konstatuje člankar, kako ljuto smo se prevarili v tem pričakovanju : grof < mm-ss da s<- razlikuje o.I uvojili uradnikov le po temperamentu, po načinu upravljanja. Prišlo je polagoma tako daleč, da primorski Slovani morejo zavidati celo pruske Poljake. Vse to je gola, nnga, žalostna resnica in mi »mo prav od srea hvaležni ljubljanskemu listu, da razkriva resnieo in da s tem opominja tudi slovensko delegacijo na nje dolžnost do nas. Le v toliko se nikakor ne moremo strinjati z rečeni m listom, v kolikor meče glavni del krivde 1 e na namestnike. Tako smešen temu se menda vendar smemo nadejati — ne hode nikdo med nami, da Iti si domišljal, da mi hočemo hraniti Pretise, Tlntne in Goosse, ali tega ne moremo in ne moremo verjeti, <1 a hi hi I i možni sedanji od n o š a j i na P r i m o r h k e m, a k o ne hi ugajali tudi na Dunaju, in to deloma no starih, Slovanom neprijaznih tradicijah, a deloma po pritisku diplomacije — nositeljice sedanje mednarodne konstelacije v Evropi. Našo hedo moramo soditi z višega stališča, vzroki tej hedi tiče v sferah, v katerih nimajo besede Pretisi in Uinal-ditiiji. I'ri poznano hodi, da nam jo hil Pretiš skrajno nasproten, gola resnica je, da nas je Ri-ualdini mrzil iz vse duše svoje ne le kakor birokrat, ampak tudi kakor človek z italijansko krvjo po žilah, in tudi to je gotovo, da nam Goess ni prijatelj. Ali da hi si ti gospodje upali toliko brez navodil od zgoraj, tega ne verujemo in ne verujemo. Tudi to je resnica, da osrednje vlade niso hile nikdar prav obveščeno o dogodkih na Primorskem ; a 1 i n a d r u g i s t r a n i je resnica tudi to, da hi se hile iste lahko obvestile žo davno, ako bi bile hotele! Ali nista poslanca Spinčič in Lnginja oh vsaki priliki kazala na pot, po kateri se morejo obvestiti povsem zanesljivo! ? Ali nista prosila in rotila neštevilnokrati, naj dunajska vlada pošlje • loli svojih zanesljivih in nepristranskih ljudij, da proučijo razmere?! Zakaj ni hotela?! Daje osrednja vlada resno hotelu in da je pokazala energičnim činom, da hoče poklicati na odgovor lokalne oblasti, čim so obupne tožbe primorskih Slovanov pokažejo opravičenimi, tedaj hi so — o tem smo prepričani do dna svojo dušo — požurilo tudi lokalno oblasti, da našim tožbam odtegnejo vsaj nekoliko podlage. Nam je znan slučaj, ki kaže na oklatanten način, da glavni vir zla jo na Dunaju. Znamo namreč iz povsem verodostojnega vira, da je Kinaldini za časa svojega nameatnikovanja predlagal parkrat, naj se razpusti mestni zastop tržaški in naj ho postavi komisar, ali osrednja vlada ni hotela ni čuti o tej jedino umestni odredbi!! To menda govori celo knjigo. Zato pa pravimo: prav ima »Slov. Narod«, ako biča primorsko birokracijo, prav ima, ako zahteva, da se primorsko natnestništvo poveri drugim rokam, nima pa prav, ko pravi, da so ves boj mora naperiti proti Goessu! V zistenm je glavni vzrok našo bede, a glavni nositelj zistema jo osrednja vlada. Tja gori naj zastavi večina svoje sile! I loj proti zistomu na znotraj in na zunaj naj zaprične, potem hodemo verovali prisegam zvestega tovarištva. Tam treba zastaviti sekiro, kjer ima zlo svoje korenike. 1798- 12. kimovca- 1898. (< >1) stoletnem rojstnem dnevu Ivanu Koseskogn napisal JI. 1'. 1'odkrnjec). Se duh njegov živi mej numi, Na delo nas budi in drami. Umrl on ni, V nesmrtnih delih mož živi! Živi in večno živel hode Od Vil proslavljen in Modric. Simon Uregorčič. Sloletni rojstni pesnika našega, Ivana Vesela Koseskega, so je vrnil danes ! Za rana dan sem so poslovil od rodnega mi Bela in umeril korak preko kamenitih Krase, preko ljubkih Imenj v mične Spodnje Koseze, k prijazni »Bokšetovi« hiši, rojstnemu domu Ivana Vesela. Oh zgodnji uri sem dosegel svoj smoter. Vse je bilo še tiho po Kosezah, gosta jesenska megla jo objemala ljubko to vasico. Jaz pa sem sel na klopioo, stoječo na zeleni trati pred »Bokšetovo« hišo, in se nemočen udal svojim mislim. In mislij nešte-vilo meje objelo in po duši so mi plula nešteta čustva, ko sem tako ob stoletnem rojstnem dnevu Ivana Vesela sedel pred rodnim njega domom. Živo mi jo stopil pred oči to trenotje zaslužni naš pesnik v vsi svoji individuvalnosti in razgrnili ho se pred mano časi in dnevi, v katerih jo živel on svoje mladostne dni, v katerih je pel in budil Slovence, v katerih je nazadnje zadovoljno gledal mi prebujeno Slovenijo in mirno legel k večnemu spanju..... Glodal sem ga v duliu otroka in dečka! Letal in veselil se je po mičnih tokavah in ledinah koseških. Mogočno je vplivala nanj prekrasna ta okolica in pod utiski prelepe te domače prirodne krasote obujal se mu je močneje in moč-nejo čut ljubezni domovinske. Opazoval je tu mične šege rojakov svojih, navzel se pa tudi od njih one krepko, jedrnate govorice, po kateri se odlikuje Gorenjec, in vzljubil ta domači jezik, vzljubil dično narodno pesni, ki so se tedaj češče oglašale na kmetih negoli dandanes, vzljubil govorico slovensko, katere glasovi fra je uspavala in tešila ljubeča mati. In prav, da jo žo v rožnih letih pognala krepke korenine v njegovem srci ljubezen do slovenskega domovja, do domačega jezika. Ta doček pač ni slutil, kako pridejo nadenj viharne tuje sile, ki bodo skušalo krutostjo udušiti in zatreti sveti domoljubni čut!.... In gledal sem v duhu Koseskega dijaka in m 1 a d e u i č a ! 1 godno gmotne razmere in bistri njegov um naklonili so, da je odšel deček v šolo. Poslala sta ga roditelja oil doma z željo, da se izobrazi in iz-omika v vrlega moža, v možatega Slovenca, ki l><> svoj čas delal za rojake, delal v čast rodno koseške vasice. Prelepe hile so te namero. A koliko pa jo stalo premagovanja, potrpežljivosti in stanovitnosti našega mladeniča, da so ni izneveril temu, za kar sta ga odmenila oče in mati. Saj so šole, katere je pohajal, delovalo v smislu baš nasprotnem nameram roditeljev, [nasprotnem lepim naklepom, ki jih jo mladenič prinesel sabo v svet. Te šole so ga prejo odtujcvale dragomu domu, negoli v njem netile in krepčalo ljubezen domovinsko, kakor bi bilo morale in kakor je pričakoval deček sam, kakor so upali njega stnriši. Tedanjo šole so nam vzgajale samo odpadnike, Tri so jo v njih čut domovinski, mamili se mladeniči z nemškim duhom, da so naposled pozabili slovenskega svojega roda, smatrali so za Nemce in delali kakor Nemci. Pa odpadel ni Kososki, temveč vstrajal, kakor pova pesnik, da „Stena skalna Ostane stalna". (Pride še). Politični pregled. O adresi deželnega zbora goriškega na cesarja nam pišejo iz Gorice: »Desetorica od izključno katoliškega ljudstva izvoljenih slovenskih poslancev je dosegla, da so so izbrisale iz uda-nostne adreso na Njeg. Veličanstvo vse lažilibe-ralno fraze ter je odločno zahtevala še sledeči dodatek: Katoliška cerkev časti v njem (v našem cesarju) zvestega sina hi očetovskega zaščitnika, narodi Onega, ki je. dni vsem enake pravice in delavci ne le Onega, ki jim je dal koristnih ustanov, marveč jim je pripomogel tildi do političnoga prava.« Ko bi bil prišel slovenskim poslancem na pomoč še zastopnik virilnega glasu, hita bi adresa spopolnjena tudi v katoliškem zmislu, kar jo vedno in posebno še v sedanjih, socijalno-nuarlustiških časih, posebno važnosti za katoličane. Mislimo namreč, da je virilni glas v prvi vrsti poklican, varovati in tudi do skrajnosti zastopati koristi in ugled katoliške cerkve, kakor imajo po ljudstvu izvoljeni poslanci dolžnost, varovati v prvi vrsti narodne in gmotne koristi svojih volilcev ; verske pa le v slučaju opravičene nenavzočnosti spe-cijelno za to poverjenega cerkvenega zastopnika. Zato nam ni nikakor doumuo, da označeni zastopnik katoliškim slovenskim poslancem ni prišel na pomoč niti v oni stvari, ki so eminentno nanaša na ugled katoliško vere in cerkve! Kaj naj si mislimo, pre vzvišen i ? !« Boj xa jedn&kopravnost. Pot naša do vsake mrvice pravice je založena samimi barikadami. To nam je dokazal zopet nečuveni dogodek, ki se je primeril včeraj na okrožnem sodišču v Gorici. Vršila se je namreč vzkliena razprava na utok uredništva »Sočet radi zaplembe tega lista. In celo v takem slučaju, ko je interesovano prvo narodno glasilo v deželi, je imel predsednik sodišču Zohrer toliko korajže, da je pričel in zvršil razpravo — v Italijanskem Jeziku, vislic vsem protestom urednika. A daje bila mera pelina polna, opomnil je gosp. Zohrer zastopniku uredništva: »Tukaj ni uredništvo »Soče«!« in potem, k.) je izjavil zastopnik lista, da ne more sodelovati na taki razpravi, rekel jo predsednik sodišča z:\. ničljivo: Poj te, kamor hočete!! < > tem, z ozirom na vse sedanje okolnosti sezačnem dogodku je uredništvo »Soče« brzojavno obvestilo vse klube desnice, pripomnivši, da je tako postopanje skrajno žaljivo v pokrajini, ki je po dveh tretjinah slovenska ter da je tako stanje v resnici — azijatsko. Mi smo izvedeli o stvari žo včeraj popoludne, ali molčali smo, ker so nam je kaj taeega zdelo neverjetno. Sedaj pa, ko vidimo, da jo vondar-le resnica, moramo pa žo izjaviti slovesno, da je ta najnoveji dogodek - sosobno pa ozirom na čas, v katerem so je primeril — tako drastična ilustracija razmer, da od danes naprej ne sine hiti niti jednoga hrvatskega ali slovenskega poslanca, ki ne bi klicni: ven iz večino, ako nam ista ne 1» r c s k r h i s a t i s f a k o i j e n c in u d oma! K položaju. V ponedeljek se jo sešla na posvetovanje »Slovanska krščnnsko-narodnn zveza«. Po dogodkih zadnjih dnij in zlasti po sklepu kr-ščansko-narodne stranke na Kranjskem ni mogočo drugače, nego da je bila razprava živahna in tudi razburjena. Ogorčenje med slovenskimi iti hrvatskimi poslanci je malone splošno. Predložila sta so dva predloga. Posl. Iknvinski je predlagal, da so od vlade zahteva jamstva, (ločim je predlagal dr. Krek, da naj slovanska k ršč a n s ko-n a-rodna zveza izstopi iz večine. Razprava jo trajala ure in se je slednjič vsprojel predlog dra. Gregorea, da so sklepanje odloži ua prihodnji dan. Včeraj so jo ros nadaljevalo pos veto vanje. Kako opravičeno jo ogorčenje hrvatskih In slovenskih poslancev, jo razvidno iz toga, da konstatujc cold praška »Politika«, da so so moj parlamentarnimi počitnicami izvršila imenovanja, kukoršnu bi bila umevna, ako hi bila ministra — Sohimercr in Wolf!! A kaj so šo le rekli naši poslanci včeraj, ko so izvedeli o nečuvenom dogodku na okrožnem sodišču v Gorici, o katerem govorimo na drugom mostu. V spričo takih dogodkov mora zgubiti ravnotežje tudi najtreznoji in najhladncji človek. Italijani so vržejo zopet na nemško stran — tako pripoveduje »Piecolo«. To nas no briga dalje, ker druzega itak pričakovali [nismo. Sovra-žtvo Italijanov proti našemu pravu imamo že mi v svojom proračunu in nas napoved »Piocolu« pušča hladne do dna duše. Toda utemeljevanje »Pieeo-lovo« je vendar tako zanimivo po svojem — hinavstvu in zvijanju, da se hodemo morali malce pobaviti žnjim. Afera Dreyfus. Po dolgom omahovanju so je francozko ministorstvo vendar odločilo za revizijo tega glasovitoga procesa in je žo izdalo potrebno odredbe kasaoijskcmu sodišču, da uvode revizijo procesa. Menil bi človek, da Drevfusardi sedaj kar plavajo v veselju, da-si je ros, da revizija ni šo nikak dokaz za nedolžnost židovskega kapitana. Ali v čašo veselja je kanila velika kaplja pelina, sedaj, ko so menili, da so blizo triumfu, zadel jih je nepričakovan udarec. Glavnega zagovornika Drovfusovegii, bivšega načelnika urada za tajna vojaška poizvedovanja, polkovnika Žida Pi-ocpiarda, so odveli v vojaške zaporo, ker jo ob-dolžen, da je obrekoval nekega visokega vojaškega predstojnika in da je falzifikoval neko važno listino v t a n a ni o n, d a bi rešil svojega židovskega prijatelja Drev-fusa! S tem odkritjem so je stvar Drevfusardov zopet odločno obrnila na slabo; oni dobe sicer revizijo procesa, ali ne dobe toli zaželjene rehabilitacijo židovskega kapitana Drevfusa, kajti — kakor kaže — revizija prinese bržkone lo potrdilo krivde. Človeku se čudno zdi na prvi pogled, kako da so more ves svet toliko razburjati radi tega, da imajo v tej ali oni državi tega ali onega izdajico. In vendar ne bavi ves |K>litiški svet s procesom Drevfus. In da jc ta ufrru res svetovnega pomena, priea že dejstvo, da je židovstvo zasnovalo poseben sindikat, kateremu se je dalo na razpolago milijonov, da povspešuje stvar Drevt'usa. Židovstvo ve, kaj pomenja to, če mu hode na Kraneozkem strta moč, če se narod emancipira iz objema iz-raelitske alijanee. Pomisliti treba namreč, da je bil židovski vpliv pred kratkim še vsemožen na Franeozkem, da je tretjina vsega državnega dolga Frnncozke v židovskih rokah, da-si na vsem Franeozkem ne živi več Zidov, nego jili živi v pur ulicah v Budimpešti. Ker pa je Franeozka srce Evrope, znači za židovstvo moč na Franeozkem — svetovno moč. Sedaj umemo grozne napore Zidov v tem procesu. Kakor jc bila obsodba Drevfusa silen udarec za židovstvo, ker je izdajstvo tega kapitana razburilo narod notri do najglobokejih globin, tako bi značila rehabilitacija zopeten velikanski triurni'. To so vzroki, da ves svet sledi uprav nervozno napetostjo razvoju te sonzneijonelne affire. Domače vesti. Proganjanja Italijanov — tako je pisala minole dni »Arbeiter Zeitung«, ki je glasilo socijalne demokracije — zadobiva vedno veče dimenzije. V Trstu se zdi, da je postalo mirno. Tam pa so imeli kravali svoj poseben značaj. Naperjeni so bili proti itnlijunsko-nnrodnemu vladarstvu v mestu, a zaželjenega povoda za razsajanje jc dala slovanskim šovinistom — kakor poroča »Lavoratore« — netaktnost, da v nedeljo niso zaustavili godbe in plesa. Dočim je bilo v Trstu narodno in politiško rogoviljenje vzrok kravalom, pa so imela nasilstva slovanskega prebivalstva na Kranjskem in Primorskem očevidno gospodarskih vzrokov. Kakor znajo stradati ubogi Slovenci, pa so Italijani relativno še eeneji, ker delajo še več za isto bore plačilo. Saj so poslednji pravi idejali podjetnika. Ta konkurenca gladu ustvarja nasprot-stva — — — - « Na drugem mestu pravi »Arb, Zeitung«, da so slovenski »Hetzpfatfen« netili ta plamen. Ta laž stoji vredno na strani prejšnji laži, da je izgrede v Trstu uprizoril slovenski šovinizem, kajti javna tajnost je, da so demonstracije uprizorili ljudje, ki imajo Slovenec radi približno tako kakor n. pr. — »Arbeiter Zeitung«, ki so pa, vrgši kamen, hitro skrili roko, pustivši druge kratkovidneže, da so pobirali zanje kostanj iz žerjavice. No, za danes oprostimo radi socijalistiškemu glasilu te laži, ker nam je drugače ustregel zares, potrdivši isto, kar trdimo mi, da je namreč borba proti italijanskim delavcem kos delavskega, gospodarskega in socijalnoga vprašanja. Sedaj jo čul »Rdeči prapor« od strani, ki jc njegova stran, da v tej borbi govore prazni želodci in ne slovenska — bestijalnost! Iz sv. Irana nam poročajo: V nedeljo dne 2. oktobra bode slavil naš obče priljubljeni župnik, veleč. goap. Ivan T reven, redko slavnost — zlato mašo. Zupljani se posebno pripravljajo, da dostojno proslavijo ta dan. Kakor smo izvedeli, ruzsvetle vsi prebivalci svoja stanovanja v soboto zvečer, a narodna društva, na čelu cerkveni narodni pevci in domača godba, pa prirede ob D. uri gospodu jubilarju podoknico. Cerkvena slovesnost se bodo vršila v nedeljo ob in pol uri zjutraj. Opozarjamo tržaško občinstvo, da se i isto pobožno udeleži oba dneva slavnosti. Na slavnost na Prosckn so došle nastopne brzojavke : L j 11 bij a n a : Radi slavnosti slovenskih zidarjev zadržana slovenska krščansko-socijalna zveza pozdravlja navdušeno na Vaši slavnosti zbrane slovenske čete tržaške. Živelo društvo »Hajdrih«! Vihraj zastava nad teboj in vodi te do slovenske zmage! Kregar, predsednik. btefe, tajnik. Ljubljana: Junaške sokole ob sinji Adriji iskreno pozdravlja župan H r i b a r. Celje: Ponosno vihraj zastava ter združuj krog sebe vse slovenske sinove ob ohulih sinje slovenske Adrije v krepak odpor proti ljutemu so-vragu. Celjski Sokol. Lesce: Živela pevska društva Trsta in okolice ! Josip Požar in Petrič. Oglej: Iz staroslavnega Ogleja vsklikamo danes Vaši blagoslovljeni zastavi, da bi čuvala teptani rod, branila ga pred sovražnikom, ki hoče požreti jadransko obal. V duhu z Vami kličemo udeležnikom : slava! Petrič, Mulič, Slivno. Svara, Forčič, Komen. Ljubljana: Nepričakovano zadržani kličemo slava »Hajdrihu« in vsem primorskim Slovencem! Pevsko društvo »Ljubljana«. Trst: Častiti g. kumici iu vrlemu društvu »Hajdrih« gromoviti živio! Sovaščan Ivan Suši č. Nadalje je došlo nastopno pozdravno pismo : Rojaki! Nova, ravnokar blagoslovljena tro-bojnica naj Vam bodo simbol vzajemnega delovanja v smeri pravega kulturnega napredka v prid naroda svojega in v obči proevit človeštva! Daj Vam Rog moči, da ohranite do zadnje pedi svojo rodno, podedovano zemljo, ki jo tako ljubite, in ne dajte se odganjati od Inztirnogu morja s prekrasnih razgledov — Vi, vrli čuvarji jadranskih zelenih bregov! Živeli vrli rojaki! Na zdar! jedno čašo za rojake, a drugo čašo nn zdravje kumici zastavo, preblagorodni gospej Goriupovi! Vaš rojak V Podgradu. Bogateč. Konečno, ob zaključku svojih sporočil o divni slavnosti na Prošeku, nam je še povdariti, kar smo bili izpustili v naglici: da so namreč z slavitelji V. okraja došli na slavnost tudi vrli Lonjerci v častnem številu! Zavod sv. »Nikolaja« je imel dne 18. t. m. svoj prvi občni zbor. Začasna predsednica, gospa Marija Skrinjar-jeva, je otvorila zborovanje, ob 4. uri in pol, pozdravivši zborovalce ter razloživši v daljšem govoru pomen in korist zavoda. Začasna tajnica, gospica Kunigundu Blatnik-ova, je pročitala pravila, katera so se odobrila. Dalje jc poročala ista, kedaj in kako se je rodila misel za ustanovitev tega zavoda, kako se je sestavil začasni oziroma osnovalni odbor, kako so se sestavila in potrdilu pravila; dulje je omenjala nesrečo, ki je zadela našega presvetlega vladarja in njegovo hišo, pozvavši zborovalce, da se vzdignejo z sedežev v znak sožalju. Zatem se je zahvalila slavnemu uredništvu »Edinosti«, ki jo blagohotno ponatisnilo doslovno pravilu iu poziv zavoda ter objavljalo druge spise, tičoče se zavoda. Daljo je poročala še o dohodkih in stroških zavoda ter pročitala vsa imena dosedaj pristopivših členov. V odbor so bile enoglasno izvoljeni sledeče gospe in gospice: Karla Ponikvar, Mariju Dolinnr, Zorica Urdič, Vekoslava Godinu, Netiku Pegnn, Josipinn Delkin, Marija Vinšek, Maša Grom, Ka-rolina Zudnik, Ivanka Ivančič, Rezilen Zorzut, Helenu Ambrožič, Terezija Gruden, Roza Rože, Nežika Gruden, Serafinu Juvun, Ema Kukanja, Kunigunda Blatnik, Ivanku KrŽd, Mariju Skrinjur. Gospa Ponikvarjevu je povdarjala v razsež-nom jedrnatem govoru potrebo in korist ustanovljenega zavoda, ter je vspodbujala izvoljeno odbor-nice k vstrajnemu delu na korist zavoda, priporočivši navzočim dekletam ljubezen do novega društva, in ' pozvavši iste, nuj širijo to ljubezen med svoje to-varišiee ter naj se o vsnki potrebi zaupljivo obračajo do zavodu, ki je edini pripomoček za odvrnitev nevarnosti, preteče mladenkam. Zavod bode vspre-jemul iste drage volje pod svoje okrilje. Tu lepi govor je bil vsprejet navdušenjem. Konečno se je prečital telegram, kateri se je odposlal Njog. Ve-čunstvu presvetlemu cesarju Franu Josipu T. v znak sožalju na nesreči, ki je zadela vladarsko hišo. Odbor si je izvolil iz svoje sredo predsednico Karlo Ponikvar, pod predsednico Marijo Dolinnr, tajnici Kunigundo Blatnik in Mašo Grom, denarničarko Marijo Skrinjur, (pregledovalkamn ra-čuunov Netko Pegnn iu Vekoslavo Godina. Nu-mestnicami slučajno odstopivših odbrnio so bila izvoljene: Marija Skakoe, Marija Cargo, Terezija Metlikovič, Ana Mahnič, J. Petrovšek, Kristina Piščnno in Lizotu Gulič. Vsa čislana županstva širom naše domovine so naprošena, da blagovole opozarjati v Trst odhajajoča dekleta na zavod »sv. Nikolaja«, ki ima svoj sedež v ulici Stadion št. 19. L nadstr. To store nujlugljo o izdajanju poselskih knjižic. Prosimo tudi, nuj nas gmotno podpirajo, ker obstanek tega za slovensko žensko mladino v Trstu prevažnoga zavoda jc zavisen od vsestranske poinoei Pa ne le za mladino, ampak tudi za občine je isti velike važnosti. Odbor. Društvo slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov z sedežem v Celju je razposlalo vabila na pristop k društvu vsem gg. odvetnikom in notarjem ter njih uradnikom širne Slovenija. Ti se oglašajo dan na dan ter vračajo pristopne izjave ; do sedaj je oglašanih blizo HO rednih členov. Kakor ustanovnik je na novo pristopil gosp. dr. Fran Maver iz Šoštanja, najmlajši odvetnik na Štajerskem, kar je veselo znamenje za društvo. Sedaj šteje isto 4 ustanovnike: g£. dra. Jerneja GlanČnikn, odvetnika v Mariboru, dra. Rudolfa Ivana, odvetnika v Konjicah, Antona Svetinu, e. kr. notarja v Pliberku na Koroškem in dra. Frana M ayer-ja, odvetniku v Šoštanju. Kakor podpornika sta pristopila gg. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, in Kazimir Bratkovič, e. kr. notar v Gornjemgradu. Du se bode že na občnem zboru, ki se ima vršiti prihodnjo soboto, moglo prilično določiti število členov, prosijo se uljudno vsi tisti gg. šefi iu uradniki, kateri i katerih si bodi vzrokov ne na-inerujejo pristopiti k društvu, da kratkim potom vrnejo vabilu. Društvo ima velevažen namen: vzgajati iu podpirati slovenske odvetniške in notarske uradnike, posebno pa gojiti tesnopis, katerega potreba se je zadnji čas tako živo pokazala, ter osnovati si lastno bolniško blagajno. Vsled tega pn je društvo tudi vredno vsestranski' podpore, da bode potem kos svoji nalogi. Sicer je zanimanje zn to društvo postalo živahneje, odkar je razširilo svoj delokrog ter se postavilo na odločno narodno stališče, kar kaže že to, da so se javili uradniki od vseh strani širno Slovenije, da se udeleže občnega zbora. Na svidenje v Celju dne 1. vinotoka t. I.! Pevsko društvo »Toniaj« v Tomaju bode imelo svoj redni občni zbor dne l>. oktobru 1H(,)H. ob 4. uri popoludne v šolskem prostoru se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Uve-rovljenje zapisnika zadnjega občnega zbora. '». Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. T). Volitev treh pregledovalcev računov. (>. Volitev novega odbora. 7. Razgovor o bralni izbi. S. Razni predlogi. - - Na obilno udeležbo uljudno vabi Od bor. A sedaj .še 1© ! Sinočna »Sera« konstatuje, da He je v sv. Križu darovala sv. maša zadušnica za pokojno cesarico, katero so se udeležili malone vsi vnšČani, da je bila radi smrti cesarice vsa vas skozi S dni slična pokopališču ter da so se v a-ščuni vedli uzorno. »La Seru« opaža, da treba povdariti to v pobitev lažnjivih in obreko-kovalnih vesti, ki so se širilo o namišljenih, izgredih v sv. Križu. Torej sedaj še le prihujnjo z resnico nn dun, sedaj, ko so je luž razširila po vsem svetu in je že napravila svoj efekt tam, od koder nam moro priti ogromno škode! Hvala lepa. — Vendar prosimo tudi »Rdeči prapor«, nuj vzame od notam to izjavo »Sere«, da bode vedel, koliko J vere gre trditvam njega laških prijateljev in zaveznikov. Ironija osodo. 2:"). t. m. je začelo izhajati novo glasilo reške autonomne stranke pod naslovom »Lu d i fesa« (hramba). Ta list pa no bode izhajal na lleki, nego v Sušaku, toraj na hrvatskem ozemlju. To je pač bridka ironija osodo in zaslužena kazen za italijansko stranko mi Reki; ta stranka je hotela s pomočjo Muža rov uničiti Hrvatstvo na Reki, a danes si mora iskati zavetišča na hrvatskih tleh — da očuva autonomijo Reko in italijansko narodnost pred mnžarskim nasiljem. Tako poplačil jo Mi i/ii rskii Rečanom njih udauost in privrženost. Eljen ! Veselo znamenje. V prvi razred državnega ginmuziju v Trstu je vstopilo letos 4t> slovenskih učencev. I'u pravijo, da nas ni! Koledar. Dancu v sredo 28. septembra: VeiuVulav, Marcijal, nuu". Jutri v četrtek 21). septembra : Mihael, Kvtihij muc. Solato): Lunin: Izhod ob ft. uri f>K min. Izhod ob 4. uri 4f» min. Zahod n f>. ^ 4.*t. „ Zahod „ .'t. „ f)7 „ Ta je 40. teden. Danes je 270. dan tega leta, imamo torej ie !)a dni. Različne vesti. Kako se v Perziji iztirjavajo dolgovi. Ako perzijski upnik IkmV dobiti denarja, gre o zori k svojemu dolžniku ter ga opomni, naj mu plača, sicer mu prej ne pojde iz hiše. Seboj pa si prinese ogrinjalo, katero ra/prostre v spalnici svojega dolžnika in sr tam naseli kolikor največ mogoč«• prijetno. \ torbici si prinese istotako seboj jedi in pi jače ter tobaka. Sedaj pa poslušajte, kaj se je nedavno dogodilo jednemu ruskemu diplomatu v Teheranu. O priliki neke velike svečanosti je obiskal grofa Kolomeisova berač-drviš in od njega zahteval večjo svoto denarja, katero mu je bil baje grof dolžen. kisline (vinska, jabolčna, ci tronova, jantarova i dr.) 6—2()°/1)0, 4) beljakovin, v precejšnji množini, :>) čreslovine, in li) razne ekstratne snovi (eteri in dr.) Grozdje ima za napravo vina včasih zadostno, včasih pn šo preveliko množino »vode«, sladkorja ima včasih zadosti, včasih pa premalo, kislin ima največkrat zadosti in včasih šo preveč, beljakovin, čreslovine, in ekstrnktnih snovi pa ima v sobi za ."» do 1 vina in ne samo za jedno. Sok grozdja, kakoršno raste p< tržaški okolici, v Itregu in boljih krajih Istre, ima po |f>—1>()°/# sladkorja, ter ti—11>7„0 kislin, ostalo je vode in drugi obstojni deli. Kakor je vsem znano, mošt ne opi ja človeka ; da postani« vino, mora se sladkor spremeniti v alkohol, in to se vrši o kipenju. Ako torej posnemamo naravo, dosezamo nekaj popolnoma enacega, kar se doseza naravnim potom. Glavni pogoj naprave petiotovega vina je prava množina sladkorja v moštu, oziroma alkohola v vinu in dovoljni čas kipenja pri prvem. Napravimo torej pravemu moštu jednako tekočino in prepustimo jo kipenju, pa dosežemo izvrstno petiotizovano vino. Pred vsem mi je omeniti, kako je ravnati z grozdjem in pravim moštom. Med branjem (trgatvijo) treba grozdje dobro očistiti od vseli gnjilili jagod ter tudi slabšega manj zrelega grozdja. Nabrano grozdje je zmastiti praviloma (najbolje je na grozdnem mlinu). Grozdje treba prav ločiti od hlastin. To se izvrši najložje z robkalno mrežo, katera mora biti napravljena iz počinjene žice. Potem naj se pusti vse skupaj kipeti v kipelni kadi kakih 1<» ur, kar so ravna po okusu vina. Po izvršenem kipenju je odločiti mošt in militi v sode, a toliko, da v vsakem sodu ostane še za dlan praznega prostora pod veho; na veho jo natakniti kipelno veho. Ko je kipenje nehalo popolnoma (okoli sv. Martina), so vino pretoči v čisto oprane dobre sodi'. (Zvršetek pride.) Brzojavna in telefonićna poročila. (Zadaje vesti.) IhllliiJ 2S. Na tolefonični progi med Trstom in Clradcem so neznani tatovi zopet ukradli nekoliko stotin metrov žice, zbok česar je bila minolo noč pretrgana telefonična zveza s Trstom. Oradee 28. Koroški brzovlak št. 5 je trčil ob vhodu ua južni kolodvor ob lokomotivo tovornega vlaka, došlo iz kurilnico. Oba stroja sta bila močno poškodovana, a strojevodja lokomotive tovornega vlaka ubit. Potniki so ostali nepoškodovani in so nadaljevali svojo potovanje z brzovlakom štev. I. I'ar I z 28. Uradni list objavlja imenovanje Cambonn poslanikom v Londonu. Par i z 28. Listi konstatuje j o, da je včerajšnji dan prošel mirno. »Potit repuhliipie« ostaje pri tem, da je general Zurliuden dobil strogo pismo od vlade radi tega, ker je uvel preiskavo proti Picijiiartu. Carigrad 2H. Posvetovanja štirih poslanikov, katerim je namen konečno rešenje krečanskega vprašanja, so držo tajna. Prepirna cerkev v K11-manovu so je otvorila v nedeljo in izročila liol-garom. It i iti 2H. Vse evropsko vlasti so pritrdilo predlogu ministra za vnanje stvari, Canevaro, za ukupno akcijo proti anarhistom. Canevaro je pov-daril v svoji okrožnici, da ta inicijativa ne znači nikako nasprotnosti do Švice. Pkupne odredbo se določijo na konferenci zastopnikov vseli držav Evrope. Povabilo na konferenco in kraj, kjer so bode vršila ista, določi Canevaro v prihodnji okrožnici. I Najnoveja trgovinska vest. »>V-Vork2s. september, (liv. brzojav.) Pšenica za september 7S*/B, 2a december 70%. Koruza /.a septetnl>er ;tf»l/4, za december H-V/h. Mast 520. Rnjav, prisilili, naraven sladkor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. Priporoča je se mlani Anton Oodnig, NB. razni )e na jonarsjania. trgovec vin Nuova. Apiitje in privatne osek, katere imajo znimje vsprejmojo se tiikoj zji prevzemu nje naroeil na patentirane predmete. Visoku provizija uli stalna plaea se gara 11-tuje. Ponudbe je poslati na Fr. Ham&ček, Praif« 1184 II. Vsega zdravilstva iT. JOSIP KBHDA naznanja svojim bolnikom, da se je povrnil iz potovanja in ordinnje vsaki dan od 10-llVa ure zjutraj na svojem stanovanju v Vipavi Cvet ^roti trganju. (Liniment caspioi). Preskušano mazilo — odpravlja bolečine pri kostiboln, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč RazpoSilja z obratno poAto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri 31arlJI Po 111 nanj"-Pli. Mr. M. LotiHteka v IJiibljanl. Konsumno društvo v Sv. Križu išče krčmarja preko kavcije od 150 gld. — Prednost imajo oni, ki nimajo otrok ali pa z odraslimi otroci. Namizna jabolka (TafVl-Obst.) je dobiti več KM) klg. pri posestniku Jakolm Belec v Otoku pri Radovljici. Jabolka se držo do meseca aprila. Cena po dogovoru. I Car! Greinitz Neffen, >a Corsu štev. 33. podružnica Trst. Plazza della Legna 3. v - Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo ISP^ predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in Mino opravo, železne nikle in pred os nj eni varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.