Poštnina plačana v gotovini Maribor, Detek 9. nOVembra 1934 Stev. 255 u. Žalovanje našega podeželja Komemoracija za blagopokoj nim vitežkim kraljem aleksan- DROM I. ZEDINITELJEM PRI SV. BA RBARI V SLOVENSKIH GORICAH. Marseilleska tragedija je našla mogočen odmev tudi v naši vinorodni vasici. Od ust do ust se je z bliskovito naglico širila strašna vest o ogabnem zločinu nad blaigopokojniim kraljem Aleksandrom I. Ta grozna novica nas je iz-nenadila tako, da v prvem hipu nismo verjeli nje vsebini, Šele ko so zaplapolale črne zastave in so turobno pritrka-vaii zvonovi vaške cerkvice, smo se zavedali strašne resnice. Globoka žalost je legla nad mirno se- lo. Staro in mlado, vse je žalovalo in objokovalo smrt plemenitega kralja. Ker se nismo mogli vsi osebno posloviti od velikega pokojnika, smo to storili v duhu. Sokolski oder smo izpremenili v mrtvaški oder. Izza črnine se je svetila z zelenjem okrašena kraljeva slika, ki je stala na črnem katafalku. Nad kraljevo glavo je visel lovorjev venec s trobojnico, ovit s črnim florom. Pod sliko smo polagali zadnje jesensko cvetje ter prižgali nešteto svečic. Pred katafalkom smo se zbirali z žalostjo v srcu — sem smo hodili v duhu kropit mrtvega vladarja. Dne 14. oktobra 1934 smo se sestali Sokoli tukajšnje čete k žalni manifestaciji, da se tako poklonimo manom pokojnega kralja. Vsi člani sokolske čete so se zbrali v šoli, kjer je brat starosta v lepem govoru orisal ves potek kraljevega življenja od brezskrbnih otroških let do onih, ko je kot zrel mož delal, trpel in se žrtvoval za dobrobit domovine. Spremljali smo ga nadalje na bojnih poljanah na Kumanovem, preko albanske Golgote do zmage zedinjenja, ko je ures ničil stoletni sen Jugoslovanov, ko je združil Srbe, Hrvate in Slovence v svobodni ,Vžavi Jugoslaviji. Spremljali simo ga, ko stopil kot apostol miru na tla zavezniške Francije — v Marseilles, kjer mu je zločinska krogla uničila dragoceno življenje. Govor brata staroste je napravil globok vtis na navzoče. S solznimi očmi so zapuščali šolo. Istega dne so prisegli občinski odborniki zvestobo in vdanost kralju Petru H. Lep uvodni govor, ki ga je imel ob tej priliki g. župnik kot občinski svetovalec, je globoko ganil navzoče. S solznimi očmi so odborniki prisegali novemu kralju. Dne 18. oktobra 1934 smo imeli mašo za blagopokojnega kralja. Maše se je udeležilo poleg šolske dece in raznih društev tudi drugo občinstvo. Po končani maši se je ig. župnik v lei>em govoru poslovil od mrtvega vladarja Aleksandra. Nato smo se vsi zbrali v šoli. Ljudstva je bilo toliko, kot še nikoli. Šolska soba je bila natlačena občinstva, še na šolskem hodniku in pred šolo je stalo mnogo ljudi. Šolski upravitelj je prečital spomenico bana ter se nato v imenu vseh društev poslovil in poklonil pokojnemu kralju. Govoru je sledil petminuten tnolk. Svečan mir je zavladal v sobi — slišali so se le pritajeni vzdihi — svetle solze so blesketale v marsikaterem očesu. Po- Ker pridejo naša lovišča v najkrajšem časa na dražbo, smatrajo žal mnogi lovci in zakupniki za potrebno, da streljajo svojo divjačino vsevprek, ne zavedajoč se pri tem, da to nikakor ni v skladu z lovsko pravičnostjo. Mariborska podruž niča Slovenskega lovskega društva je zaradi tega izdala na vse zakupnike občinskih lovišč sledeči potrebni oklic, ki ga bo vsak pravi lovec z zadoščenjem pozdravil in tudi upošteval. Oklic se glasi: Podpisana podružnica prejema poročila, da se v prav mnogih loviščih, ki jim poteka z letošnjim letom zakupna doba, čezmerno odstreljuje divjačina, in sicer ne samo srnjaki, zajci, fazani in jerc-bice, ampak tudi srne in fazanke. To dejstvo bo imelo vsekakor to posledico, da bodo prišla lovišča v druge roke morda opustošena in skoroda uničena, kar nikakor ne bo v skladu z lovsko pravičnostjo; ta bi morala biti slehernemu lovcu sveta in bi se moral zavedati svoje dolžnosti napram občini, čije lovišče mu je bilo dano v zakup, kakor tudi napram morebitnemu zakupniku. Pravi lovec se ne udejstvuje v lovišču samo v smislu lastne koristi, temveč tudi v smislu koristi lovišča samega. Podružnica poziva torej gg. zakupnike, ako bi v svojem lovišču divjačino prekomerno odstreljevali, da to še pravočasno opuste in uplivajo tudi na svoje sosede, da v prid in podvig tukajšnjega lovstva delujejo tudi v zadnjem letu zakupne dobe v smislu gojitve divjačine in v smislu že omenjene lovske pravičnosti. Naravnost mučna bi bila za podruž nico ugotovitev po svojih zaupnikih, da ta poziv ni zalegel in da je -bilo njeno 12-letno delo na področju lovskega vzga janja brezplodno. Opozarjajo se tudi gg. zakupniki, da ne pripade po določilih novega lovskega zakona pri dražbah lovišče vedno najvišjemu ponudniku, pač pa mo