Janja Žagar



Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja





Ljubljana 2015





VSEBINA



Uvod



Pasovi



Sklepanci



Introduction



Belts



Sklepanci



Katalog / Catalogue



Kazala kraja uporabe, tipov in materialov / Indexes of place of use, types of objects and materials



Slikovna priloga





UVOD

Celotne muzejske zbirke so le redko na voljo ogledu javnosti. Večino časa so skrite v muzejskih depojih. Ob pomanjkanju stalne postavitve zbirk jih je mogoče trajno predstaviti le še s katalogom muzejskega gradiva. Pričujoči katalog je drugi1 v seriji tovrstnih katalogov, ki jih je Slovenski etnografski muzej začel sistematično izdajati.

Katalog zbirke izhaja iz ohranjenih predmetov te zbirke, zato je poudarek na slikovni in opisni predstavitvi vseh predmetov (kataloški del), posamezni predmeti pa so dodatno predstavljeni tudi s fotografijami detajlov. Za uvod v predstavitev muzejske zbirke podajamo povzetek že objavljenih strokovnih znanj o tej temi, predvsem domačih. Predmet skušamo ovrednotiti s stališča njegove funkcije oziroma vloge, ki jo je imel v življenju uporabnikov. Sam predmet nam teh informacij ne more nuditi, pa čeprav zadovoljuje estetski okus. V uvodnem delu so opisani pasovi in sklepanci po tipoloških skupinah. Z dodanimi risbami posameznih delov sklepancev (v merilu 1:1) smo želeli dopolniti takšen opis tipov. Tako naj bi risba sledila načelu tipike, fotografije detajlov v kataloškem delu pa načelu posebnosti.

V zgodovini zbiranja etnoloških predmetov sta mnogokrat odločala tipološko in estetsko merilo. Zato so v inventarnih knjigah ostajale nemalokrat prazne tako rubrike s podatki o natančnejši funkciji predmeta kot tudi rubrike o njihovih nosilcih (uporabnikih). Zbirke muzejev so z vidika funkcije nepopolne, kajti vsakdanjih uporabnih predmetov je izredno malo. Deloma je to pripisati prav merilom zbiranja. V opravičilo zbiralcem pa govori dejstvo, da ljudje predmetov za vsakdanjo rabo niso hranili v tolikšni meri kot predmetov, namenjenih posebnim priložnostim. Prav tako ti predmeti navadno niso prehajali iz roda v rod kot dragocenost ali pa vsaj kot spominska vrednota.

Pri tem ni zbirka pasov in sklepancev iz Slovenskega etnografskega muzeja nikakršna izjema. Prevladujejo predmeti, ki so bili dodatek pražnji opravi ljudi. Metodološka vodila vede so v preteklosti pri zbiranju narekovala predvsem socialno omejeni kriterij, zato prevladujejo predmeti iz kmečkega socialnega okolja. Za mnogo pasov in sklepancev kraj izvora oziroma uporabe ni znan. Starejši predmeti, ki so prišli še v stari Kranjski deželni muzej in imajo dvojno inventarno številko (inv. št. / stara inv. št.), izvirajo z območja nekdanje Kranjske.

Zbirka pasov in sklepancev iz Slovenskega etnografskega muzeja šteje 113 pasov, večino od njih pa uvrščamo v 19. stoletje. Število sklepancev je malenkostno večje - 120 predmetov, ki segajo od 17. oziroma 18. stoletja do 20. Domače strokovne ugotovitve o pasovih in sklepancih so fragmentarne, nekaj pa je kratkih, a bolj celostno zasnovanih prispevkov.

Pasovi so oblačilni dodatki, namenjeni prepasovanju oblačil, držanju orožja ali manjših obesnih predmetov, shranjevanju denarja in seveda okraševanju. So znanilci nekaterih simbolnih pomenov oziroma lastnosti, ki naj bi jih nosilec pasu imel: časti, dostojanstva, premožnosti, kreposti, čistosti, zvestobe. Pasovi za nevsakdanjo rabo so izdelani iz boljših, ne pa dragocenih materialov. Dopolnjujejo pražnjo opravo in krasijo telo, zato jih uvrščamo med oblačilno okrasje.2 Običajno so izdelki domačih obrtnikov. Le izjemoma gre za izdelavo za lastne potrebe.

Sklepanci so kovinski pasovi z izrazito okrasno funkcijo. Ime sklepanec ne more biti vezano na tehniko izdelave (klepanje), saj so izdelani v različnih tehnikah. Ime lahko povezujemo s sestavo: sklepance sestavljajo kovinski členi, gibljivo povezani med seboj (sklep = gibljiv člen). Zaradi lege na telesu bi jih lahko uvrstili med pasove, lahko pa jih štejemo za nakit,3 in to zaradi njihove poudarjene okrasne funkcije in uporabljenega materiala, ki sicer ni bil draga kovina, za kmečke razmere pa je le pomenil luksuz; sklepanci spadajo med nakit navsezadnje tudi zato, ker so izdelki umetne obrti (pasarjev, tudi zlatarjev ali srebrarjev).

Oceno materialov sklepancev je opravil ing. Bojan Breskvar, sodelavec Inštituta za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani, surovinsko sestavo nekaterih vzorcev tkanih pasov in metrskih trakov pa so analizirali sodelavci Oddelka za tekstilno tehnologijo s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Za pomoč se jim najtopleje zahvaljujemo.





PASOVI

Pas sodi med najstarejše oblačilne dodatke. Opravlja uporabno in okrasno nalogo, kroj oblačil pa natančneje določa, katera od obeh nalog je prevladujoča.4

Moška in ženska oblačila antičnega obdobja so bila zelo široka, zato so jih drapirali (nabirali) in prepasovali - ženske nizko v bokih, moški nekoliko višje. Uporabna funkcija pasu je bila primarnejša od okrasne. V tem času je neprepasani človek veljal za nespodobnega.

Drapiranim antičnim kitonom so v srednjem veku sledila prepasana srajčna oblačila. Oblikovanje (krojenje) oblačil po telesu se je splošno uveljavilo šele v 11. stoletju. Če je bilo oblačilo tajlirano s krojem, je bil pas od tega časa naprej le krasilni dodatek. V srednjem veku je imel pas veliko vlogo zaradi svojega krasilnega učinka, pomenil pa je tudi znak dostojanstva, stanu, celo kreposti. Uradna določila so zato prepovedovala nositi pasove ženskam dvomljivega slovesa.

Plemiči in duhovniki so na pasove že v 12. stoletju obešali manjše torbe za denar, ki so bile oblikovane kot mošnje. Bile so nadomestilo za žepe, saj ti še niso bili sestavina tedanjih oblačil. Okrasni kovinski pasovi 14. in 15. stoletja so ležali nizko na bokih. Nanje so moški obešali različne toke oziroma držala za nože, meče, pa tudi torbice ali mošnjiče za denar. Ženske so nanje obešale mošnjiče za denar, šivalne potrebščine, škarje, rožni venec in podobno. Tudi v naslednjih dveh stoletjih se je ohranila navada obešanja manjših predmetov na ohlapno spuščene okrasne pasove. Plemiške gospe so nanje obešale ogledalca, nakit in podobno. Šop ključev, obešen na pasu, je bil simbol ženske časti in dostojanstva.

Vse do 20. stoletja je pas opravljal predvsem vlogo okrasa. Rokokojska in baročna ženska oblačila s togimi koničastimi korzeti ali tik pod prsmi tajlirana oblačila direktorija niso potrebovala pasov. Tajla pa je bila lahko poudarjena oziroma krašena s trakom. Dolgi moški telovniki 18. stoletja niso dovoljevali uporabe pasu, pač pa so jih ob slavnostnih priložnostih okrasili s pasico (Scharpe), diagonalno spuščeno od rame do pasu. Na podobno pasico so kavalirji v 14. in 15. stoletju obešali lovske rogove, v 17. stoletju pa je bila del vojaške opreme.5

Nalogo držati hlače v pasu je dobil pas šele v 20. stoletju. Pred tem so opravljale to funkcijo hlačne naramnice, in sicer od začetka 18. stoletja v delovnih, od konca 18. stoletja pa v svečanih oblačilih. V ženskih oblačilih 20. stoletja ima pas pomembno vlogo, vendar spet predvsem krasilno. Po svoji obliki, materialu in po legi na telesu se pasovi močno podrejajo modnim spremembam.

* * *

Pasovi iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani (v nadaljevanju SEM) izvirajo večinoma iz kmečkega okolja in so dodatek pražnjim oblačilom. Komaj verjetno bi namreč bilo, da bi pasove iz sorazmerno kakovostnih in dragih materialov nedomače izdelave in s toliko krasilnimi učinki kmetje namenili vsakdanjim in delovnim okoliščinam. To bi močno presegalo povprečje vsakodnevnih oblačilnih navad kmetov. V pražnjih oblačilih so imeli pasovi izrazito okrasno nalogo. Nekatere skupine pasov so bile namenjene še za obešanje ključev, škarij, nožičev (kovinski pasovi sklepanci ter vsi usnjeni pasovi s členom - obešalom ali obročkom - za obešanje). Drugi pasovi so zadoščali potrebi po shranjevanju drobnih predmetov ali denarja s tem, da so imeli v svoji sestavi žep (belokranjski čemeri) oziroma malho, nameščeno okrog pasu (mački). Le pri zadnji skupini lahko govorimo o vsakdanji rabi. Izjemoma so kmetice s pasovi spodvihale (spodrecale) dolga krila, da so s tem zavarovale robove kril pred umazanijo in raztrganjem. Navada spodvihovanja kril se je izkazala za zelo praktično ob delu ali na slabih cestah. Čeprav so bili za spodrecanje kril bolj običajni ozki ročno tkani trakovi (spodreci), pa nekatere upodobitve opozarjajo na uporabo pasov tudi v ta namen. Na Goldensteinovem akvarelu je upodobljena Smledničanka, ki si je spodrecala krilo z usnjenim pasom z zakovicami.

Pasove iz zbirke SEM uvrščamo glede na material, način izdelave in krašenja ter glede na obliko v naslednje skupine:

Ročno tkani pasovi so delo domačih obrtnikov. Osnovno tvorivo teh pasov je volna, izjemoma so uporabljeni tudi drugi materiali (kovinske niti, bombaž, lan), vendar le kot dodatek. Med ročno tkane volnene pasove prištevamo več različic glede na obliko, kraj in čas uporabe: repe, tkanice in tkane opasice.

Strojno tkani pasovi industrijske oziroma serijske izdelave: to so svilene opasice, metrski trakovi v funkciji okrasnih pasov.

Usnjeni pasovi, izdelki domače ali umetne obrti. V usnjeno podlago so vdelani okraski iz različnih materialov. V to skupino uvrščamo pasove z zakovicami, vezene pasove, čemere in mačke.

Ročno šivani pasovi domače ali obrtniške izdelave. Sestavine so lahko domačega (ročno tkano platno, volneno blago), običajno pa serijskega ali industrijskega nastanka (svileno blago, trakovi in niti, kovanci, kovinske niti, zaponke ipd.). Iz zbirke SEM uvrščamo v to skupino maloštevilne meščanske pasove in belokranjske kanice.

Novejši pasovi serijske (industrijske ali obrtniške) izdelave iz usnja ali plastike.

V nadaljevanju bomo skušali podati oblikovne značilnosti, izdelavo ter okvirno lokacijo in datacijo posameznih tipov pasov, kolikor je to mogoče določiti po obstoječi literaturi in podatkih o ohranjenih predmetih.

Ročno in strojno tkani pasovi

Ročno tkani pasovi, ohranjeni v zbirki SEM, izvirajo iz panonskega oblačilnega območja6 in jih okvirno datiramo v drugo polovico 19. stoletja. Za starejša obdobja, predvsem za 17. in 18. stoletje, so tkani pasovi izpričani tudi za sredozemsko in alpsko oblačilno območje. Tako Valvasor leta 1689 navaja modre tkane pasove pri Gorenjkah ter modre ali rdeče pasove pri Kraševkah iz okolice Socerba (Brščicah).7 Rutar, ki je opisal kmečka oblačila na Goriškem v 17. in 18. stoletju, omenja za tamkajšnje kmetice, da so nosile višnjev pleten pas, čezenj pa še sklepanec, podobno kot Gorenjke.8 Po Hermannovem opisu iz okoli 1780. leta so Gorenjci nosili rdeče ali modre pasove,9 Korošice pa rdeče vzorčasto tkane pasove iz turškega sukanca.10 B. Hacquet je za 80. leta 18. stoletja navedel modre ali črne volnene tkane pasove za Dolenjke in Kočevarke.11 Uporabo tkanih pasov dokazujejo tudi nekatere zapuščine iz 17. in 18. stoletja12 ter kasnejše Goldensteinove, Russove, Arsenovićeve in druge upodobitve.

Povzamemo torej lahko, da je bilo na alpskem oblačilnem območju pred 19. stoletjem prepasovanje s tkanimi pasovi precej običajno za kmetice, v manjši meri pa tudi za kmete. Slednji so namesto volnenega tkanega pasu lahko prepasali tudi kos volnenega ali platnenega blaga, kar spominja bolj na tip trebušnih pasov, o katerih bomo še govorili. Kmetice alpskega oblačilnega območja, zlasti Gorenjke, so prek tkanega pasu rade pripele še kovinski sklepanec. V 19. stoletju so na alpskem oblačilnem območju sklepanci ”izpodrinili” tkane pasove.

Najdlje so se tkani pasovi ohranili na panonskem oblačilnem območju, predvsem v Beli krajini. Za Prekmurje, kjer so med oblačilne prvine spadali tudi modri, rdeči ali zeleni tkani ”pojasniki”,13 predmetnih prič ni. Enako velja za mediteransko oblačilno območje.

Podoba belokranjskih tkanih pasov se je ohranila s pomočjo razmeroma številnih virov, strokovne literature ter seveda z ohranjenimi predmeti. Na območju Bele krajine so se tkani pasovi nosili vsaj do sredine 19. stoletja, ponekod v Poljanski dolini pa celo še po 2. svetovni vojni.14 Makarovičeva datira ohranjene pasove v 70. leta 19. stoletja.15 So izdelki domače obrti. Znane pasarice naj bi bile doma v okolici Krupe,16 nekateri belokranjski tkani pasovi pa so bili izdelani pri hrvaških sosedih. Tkani pasovi iz okolice Delnic se oblikovno namreč ne razlikujejo od belokranjskih.17 Podobne pasove so nosile tudi Hrvatice v hrvaški Posavini in Dalmaciji.18

Repi

Belokranjski tkani pasovi oblikovno niso enotni. Kmetice v Metliki in okolici so nosile črne repe. Širši tkani pasovi iz črne ali črno-modro melirane volne so se ovili okoli pasu in se zavezali zadaj tako, da so dolge niti osnove, spletene v številne drobne kitice, kakor rep visele po krilu navzdol do spodnjega roba (zap. št. 26). Metliški črni repi so postali znani, ker jih je škof Baraga v času svojega kaplanovanja v Metliki (okoli leta 1830) preganjal kot znak ženske nečimrnosti.19 Metličanke so črne repe delno nadomestile s kupljenimi pasovi (metrskimi trakovi?) z zaponko (zap. št. 52). Črni rep je še v 70. letih 19. stoletja upodobil Arsenović na akvarelu Metličanke.20

Na nekaterih črnih repih iz zbirke SEM je viden okras iz tankih kovinskih ali svilenih niti, ki so s čelne strani vpeljane v votkovni liniji (zap. št. 4, 17, 42). Tako oblikujejo diskreten okras pokončnih črt, ki je viden le na prednji strani trebušnega dela pasu.

Metliškim črnim pasovom so podobni poljanski tkani repi (zap. št. 23, 91). Tudi ti so tkani široko in se ovijejo enkrat okoli pasu ter zavežejo zadaj. Po krilu visijo niti osnove, ki so zvite v nekaj debelejših sukanih pramenov. Poljanke so pasove zganile po dolžini na pol. Tako je nastala na zgornjem robu odprtina, podobna žepu, v katero so lahko ženske zataknile denar in podobno. V tem spominjajo na belokranjske moške čemere. Poljanske pasove ločuje od metliških živahna rdeča barva z modrimi in zelenimi,21 lahko pa tudi s črnimi in rumenimi22 vtkanimi vzorci. Površina tkanja poljanskih pasov je nemirna, zrnčasta in neenakomerna, pri metliških pa je zrnčasta površina razmeroma gladka in enakomerna.

Tkanice

Viniško-adlešiške tkanice se oblikovno razlikujejo od prejšnjih tkanih pasov. So ožje, pa tudi daljše in se zaključujejo s krajšimi resicami na obeh koncih. Krasijo jih vzdolžne proge v rdeče-belo-črni kombinaciji, možne pa so še modra, zelena in oranžna barva.23 Tkalska tehnika pri tkanicah je skoraj brez izjeme v kepru; niti osnove so z votkom tako stisnjene skupaj, da votka razen ob robovih sploh ni videti. Tako so tkanice na otip gladke, vendar razmeroma trde in debele, čeprav so tkane iz tanke, močno in enakomerno (strojno?) sukane niti. Tehnika tkanja pasov je v osnovi enaka tehniki, s katero so tkali ozke trakove in oprte. Enostavno tehniko tkanja na brdo ali na brdce je opisal J. Mantuani.24 Ker pa brdce širino tako tkanega traku zelo omejuje, upravičeno domnevamo, da so pasove tkali tudi na posebnih statvah z ožjim brdom, kot ga imajo običajne statve za platno.

Dolge tkanice so Belokranjice dvakrat ovile okrog pasu in jih pretaknile pri strani25 ali zadaj26 tako, da sta oba konca visela navzdol po krilu. Tkanica je bila okrog pasu le delno vidna, saj so ženske čeznjo zavezovale predpasnik.

Opasice (trebušni pasovi)

V omejenem obsegu so jih nosili kmetje alpskega oblačilnega območja med 16. in 18. stoletjem.27 Krajše časovno obdobje je bila takšna opasica tudi del gosposkih oblačil.

Opasice so bile volnene, izpričane pa so tudi svilene in damastne opasice. V zapuščinah 17. in 18. stoletja je mogoče najti omembe rjavih in modrih opasic. Nekatere med njimi so označene celo kot ”kranjske opasice”.28 Opisni in upodabljajoči viri večkrat navajajo rdeče opasice. Večkrat omenjeni moški pasovi iz blaga se po našem mnenju prav tako navezujejo na opasice, čeprav niso označeni s tem izrazom. Valvasor Gorenjcem pripisuje pas iz blaga, in sicer ”širok rob ali konec kakega blaga”. Ob izdelavi rekonstruiranih kmečkih noš po Valvasorjevih upodobitvah v Slavi vojvodine Kranjske so se avtorji rekonstrukcij zato odločili za širok prepas iz črno barvanega platna, ki so ga ovili okrog pasu Gorenjcu.29

Hermann pravi za čas okoli 1780, da nosijo Gorenjci rdeče ali modre pasove, Hacquet pa za isto obdobje navaja modre pasove čez hlače z naramnicami.30 Konec 18. stoletja omenja Arndt za prebivalce med Vrhniko in Postojno, da nosijo modre ali rdeče trebušne pasove.31

Tudi zapuščine iz 17. in 18. stoletja potrjujejo gorenjske kmečke pasove iz blaga ali volnenega blaga.32 Opis bohinjskega gruntarja iz okoli leta 1810 celo opozarja, da je pomenila ”široka, svetlo rdeča, volnena ovijača” razpoznavni znak celega kmeta, zemljaka. Viri za druge slovenske pokrajine take sporočilne lastnosti rdeče opasice vendarle ne potrjujejo.33

V vseh - sicer maloštevilnih - volnenih in svilenih opasicah v zbirki SEM prevladuje osnovna rdeča barva. Nekatere med njimi imajo na obeh koncih vtkane rumene proge tako, da pokončni črtasti rumeno-rdeči vzorec krasi trebušni del, kadar je opasica nameščena v pasu. Ker je krasilni učinek pokončnih črt na pasu orientalska značilnost, to potrjuje Gerambovo ugotovitev o orientalskem (turškem) izvoru te oblike pasov.34 Za primerjavo naj na tem mestu dodamo, da so barvni ali vzorčni okraski vseh ostalih tipov pasov razporejeni vzdolžno, z izjemo nekaterih črnih metliških repov, ki imajo na trebušnem delu diskreten okras pokončnih prog.

Muzejske opasice datiramo na konec 18. oziroma na začetek 19. stoletja. O izdelovalcih teh pasov nimamo podatkov. Glede na izraz ”kranjska opasica”, ki je izpričan v zapuščinah, ter glede na dejstvo, da so svileno blago izdelovali že v 17. stoletju tudi pri nas (v obrtnih delavnicah na Goriškem, pa tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru),35 lahko domnevamo, da so opasice nastajale na domačih tleh. Prav tako bi bil možen uvoz. Po nekaterih podatkih so namreč opasice pogosteje nosili le vozarji, ki so jih lahko prinesli s seboj s poti po južnejših krajih, kjer je bil orientalski vpliv močnejši.36

Metrski trakovi v funkciji pasov

Konec 19. in v 20. stoletju so ženske delno nadomestile tkane pasove z industrijskimi vzorčasto tkanimi trakovi. Pretežni del metrskih trakov s funkcijo okrasnih pasov iz zbirke SEM je bil v rabi v Beli krajini. Vtkani vzorci so razporejeni v več vzdolžnih progah, kar spominja na tkane pasove. Ohranjeni trakovi so dolgi le toliko, da jih je bilo mogoče enkrat oviti okoli pasu in nato zatakniti za nastali ovoj. Nekateri trakovi imajo na obeh koncih ročno prišita trakova za zavezovanje. Od materialov so pri metrskih trakovih najpogosteje zastopani bombaž, volna in svila; trakovi so sicer barvno različni, a prevladujejo trakovi v pastelnih rjavo-rumeno-zelenih tonih ter bolj kontrastnih rumeno-črnih ali modro-rdeče-belih kombinacijah.

Strojno izdelane metrske trakove so za okrasno prepasovanje uporabljali vsaj že v drugi polovici 19. stoletja tudi na alpskem in mediteranskem oblačilnem območju.37 Ženske so si jih zavezovale prek predpasnika. Gorenjke in Dolenjke so si rade prevezovale črne ”oblakaste” trakove (trakove iz moare svile). Pentlja je bila nameščena zadaj ali spredaj ob strani tako, da sta dolga trakova padala po krilu navzdol. Na podoben način so se okrasile Vipavke, le da so imele raje svilene trakove svetlih barv. Na Kobariškem so bili priljubljeni rdeči ali modri svileni trakovi. Močan učinek so imeli zelo dolgi in široki pisani trakovi tržaških okoličank, ki so viseli spredaj na sredini ali ob strani skoraj do spodnjega roba krila.38 Istrske ”oveze” so bile črne, s kratko pentljo,39 novejši podatki pa govorijo tudi o svetlejših, pogosto modrih svilenih trakovih ”kordelah”, zvezanih v pentljo.40

SEM hrani zbirko trakov, med katerimi so gotovo tudi trakovi v funkciji pasu. Ker pa so v inventarne knjige vpisani le s splošnim pojmom ”trak” ali ”pentlja”, jih v tukajšnjo obravnavo nismo mogli uvrstiti. Podobne svilene trakove ali oblikovane pentlje so namreč ženske pritrjevale tudi na avbe, na obešala sklepancev in obročke pasov. Če torej pri trakovih ni bila navedena izrecna namembnost za pas, jih na tem mestu nismo upoštevali, prav tako pa jih tudi hranimo ločeno od zbirke pasov. To je razlog za navidezno pomanjkljivo zbirko svilenih trakov za prepas.

Viri izpričujejo tudi žametne metrske trakove. Črne žametne trakove brez pentelj so si pripenjale Režijanke,41 žametne trakove črne barve in z uvezenimi svilenimi nitmi pa Prekmurke. Rdeči žametni trakovi so bili priljubljeni na Kobariškem.42 Žametni metrski trakovi so bili tudi osnova pasov na prehodu v 20. stoletje, ko se je namesto pokrajinskih oblačilnih različic že dodobra uveljavila oblikovno poenotena ženska obleka. V 20. stoletju so postali običajni pasovi iz istega blaga kot obleka. Ker pa so ti pasovi pomenili le krojno sestavino obleke, jih na tem mestu ne obravnavamo kot samostojne oblačilne dodatke.

Usnjeni pasovi

Pasovi z zakovicami

Nosili so jih v 18. in prvi polovici 19. stoletja na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Zapuščine iz 18. stoletja kažejo, da so jih nosile štajerske in kranjske kmetice, predvsem Gorenjke43 Pasove, obložene s kovino, navajajo za Gorenjke v svojih opisih tudi Hermann, Hacquet, Pohlin in Linhart, za konec 18. stoletja pa jih omenja Arndt za območje med Ernovžem in Slovensko Bistrico.44 Takšni pasovi so bili ugotovljeni za leto 1810 za naborni okraj Brestanica, za leto 1821 pa za gosposko Podsredo.45

Zato tovrstne pasove iz zbirke SEM okvirno datiramo v drugo polovico 18. ali prvo polovico 19. stoletja. V pomoč pri tem je tudi v usnje vdelana letnica 1794 na enem od pasov iz zbirke (zap. št. 103).

Po Gerambovi oceni so bili pasovi s kositrnimi zakovicami razširjeni po vseh alpskih deželah. Imenuje jih ”tirolske” pasove, kar naj bi označevalo kraj njihovega nastanka.46 O tirolski izdelavi govori tudi opomba v Grebenčevi inventarni knjigi k dvema usnjenima pasovoma z zakovicami (zap. št. 103 in 104). Pasove s kositrnimi zakovicami in z vezenino iz ptičjih tulcev, kakršne so nosili v Ziljski dolini, so po nekaterih podatkih izdelovali tudi v Salzburgu.47

Pasovi s kositrnimi zakovicami, ki jih hrani SEM, naj bi po mnenju G. Makaroviča nastali v domačih obrtniških delavnicah pasarjev ali sedlarjev, saj so drugače ornamentirani od podobnih pasov zunaj meja Slovenije.48 Poleg domače izdelave gotovo ne smemo povsem zavrniti možnosti uvoza, saj so furmani in potujoči krošnjarji iz tujih dežel posredovali velik del nakita in drugih, za kmečke razmere luksuznih izdelkov.

Razen pasu pod zaporedno številko 104 spadajo drugi pasovi z zakovicami med ženske pasove. V njihovi sestavi je člen (obešalo ali obroček) za obešanje jermena ali verižice z nožem ali ključi. Za tovrstne pasove navajajo viri kositrne, medeninaste in celo srebrne zakovice. Muzejska zbirka hrani le pasove s kositrnimi zakovicami, na katere so pri posameznih pasovih dodani še okraski drugačnih materialov in barv. Kositrne zakovice so različnih oblik. Usnjena površina je na večjem delu pasu tako gosto prekrita z zakovicami, da usnja sploh ni videti. Večje zakovice raznih oblik dajejo vtis vzdolžno razporejenega mozaika (zap. št. 9, 32, 76). Pri omenjenih pasovih je bila vsaka površinsko nabrazdana zakovica posebej vdelana v debelo usnje. Po ornamentu in tehniki izdelave so ti pasovi drugačni od večine usnjenih pasov z zakovicami iz zbirke SEM, prav tako se razlikujejo po težki železni zaponki.

Zakovice na drugih pasovih so drugačne. Majhne, drobne, s polkrožno nabrazdano glavico so vdelane v debelo usnje popolnoma enakomerno. Usnje je bilo pred vdelavo zakovic očitno že perforirano. Vdelava zakovic je tako enakomerna, da se zdi vstavljanje vsake posamezne zakovice nemogoče. Možna bi bila vdelava zakovic po skupinah - zakovice so med seboj združene v diagonalnih linijah. Nabrazdana površina je praviloma v dveh ali štirih vzdolžnih progah brušena do gladkega, to pa je včasih tudi edini okras kositrne površine. Na nekaterih pasovih je na kositrno površino vdelan dodatni okras iz večjih zakovic in drugobarvnih vstavljenih delcev ali rozetastih litih okraskov in podobno.

Železne zaponke so praviloma istega tipa. Drugačne so le nekatere zaponke, verjetno novejše, ki so nadomestile prvotne poškodovane ali izpadle. Zaponka v obliki ležeče osmice je ukrivljena iz železne žice in z vtisnjenim okrasnim cikcakom.

Na enak način izdelano in krašeno je tudi polkrožno zavito obešalo, ki je sestavni del nekaterih pasov tega tipa. Obešalo povezuje oba usnjena dela, na njiju pa je pritrjeno s pomočjo dveh veznih členov. Skoraj brez izjeme sta člena štancana v obliki reliefno krašenih školjk. Redko sta izdelana iz rumene medenine namesto iz običajnega sivega železa; tedaj še dodatno barvno učinkujeta. Če pasovi nimajo obešala, je povezovalni člen obroč, ki je z zakovicami pritrjen na usnjena dela.

Pasove s kositrnimi zakovicami niso pripenjali priležno v pas, ampak ohlapno viseče na desni bok, kjer je bilo nameščeno obešalo ali obroč za obešanje. To jih povezuje s kovinskimi pasovi - sklepanci.

Pasovi z zakovicami so imeli precejšen krasilni učinek, še posebej zato, ker ga ni premogla vsaka kmetica. Gotovo je, da naj bi s svojo srebrno barvo (kositer je srebro siromakov!) delovali čim bolj gosposko. Srebrni in celo zlati pasovi so bili namreč v rabi pri meščanih in fevdalcih v 17. in 18. stoletju.49 Gre torej za ”posnemanje” oblačilnih vzorov (višjih socialnih plasti) v cenejši izvedbi. Cenejši material in izdelava od daleč nista razvidna, zato nista zmanjševala učinka na kmečko okolico.

Pasovi z vezenino

Pri nas spada po ugotovitvah M. Ložarjeve vezenje s ptičjimi tulci med mlajše načine krašenja.50 G. Makarovič ga na podlagi ohranjenih ziljskih vezenih pasov datira v drugo in tretjo četrtino 19. stoletja.51 Tedaj naj bi bila ”zlata doba” za izdelovanje takšnih pasov, kar potrjujejo tudi pogosto uvezene letnice leta izdelave.52

Z vitrami iz ptičjih peres vezeni pasovi so bili na slovenskem ozemlju najbolj običajni v Ziljski dolini. V 18. stoletju naj bi jih nosili na celotnem alpskem območju,53 v 19. stoletju pa po Štajerskem in Kranjskem; k nam naj bi prišli iz gornje Koroške.54 V zbirki pasov SEM je poleg ziljskih pasov ohranjen le moški pas z vezenino iz ptičjih tulcev, po izvoru nekje s Kranjske (zap. št. 6). Po obliki je podoben pasovom iz 18. stoletja, ki jih hrani graški Steirisches Volkskundemuseum.55

Ziljski vezeni pasovi so oblikovno in ornamentalno drugačni od ostalih pasov, vezenih s ptičjimi tulci. To navaja na verjetno domnevo, da so se izdelovali v Ziljski dolini.56 Ziljski pas je običajno sestavljen iz krajšega in daljšega vezenega traku, vmesnega obročka in dodatnega dolgega vezenega usnjenega traku, ki je visel po sprednjem delu krila navzdol. Nanj je bil pritrjen nož ali ključ - podobno kot pri sklepancih. Muzejska zbirka hrani le en ziljski pas take sestave. Pri drugih pasovih se viseči del ni ohranil. Namesto tega imajo posamezni pasovi v obročku zavezane raznobarvne svilene trakove (”žvoje”), kar izvira iz časa med svetovnima vojnama.57 Rdečerjavo ali rjavo usnje je podloženo z domačim lanenim platnom ali bombažem, med obema plastema pa je še karton za utrjevanje. Poleg vezenine v rastlinskem in geometrijskem ornamentu so učinkoviti tudi drugobarvni usnjeni vstavki in prav takšni okrasni robovi. Sodeč po opisih in upodabljajočih virih so bili viseči usnjeni trakovi dodatno krašeni s kvadratnimi medeninastimi ploščicami.58

Tako vezeni pas so v Zilji dobila v dar dekleta, ko so šle prvikrat v prvi rej pod lipo. Kasneje so si ga namestile vsako leto ob podobni priložnosti.

Pasovi z drugačno vezenino so v zbirki SEM sicer maloštevilni, a vendarle dokazujejo, da so takšni pasovi obstajali in se uporabljali. Dva muzejska usnjena pasova sta bogato okrašena z raznobarvno polno vezenino s svileno nitjo (zap. št. 13 in 82). Glede na sestavo bi lahko bila ženska pasova. Tretji vezeni pas je po vsej verjetnosti moški. Vezen je z drugobarvnimi ozkimi usnjenimi trakovi v veziljski tehniki tkaničenja (zap. št. 90).

Čemeri

To so moški belokranjski pasovi, namenjeni za prepas širokih srajc, ki so jih Belokranjci nosili vrh hlač, in to za okras, hkrati pa tudi za spravljanje denarja in raznih malenkosti. Krojeni so namreč iz zapognjenega usnja tako, da je na delu zgornjega robu odprtina za žep. Čemeri so se zapenjali spredaj z dvema kovinskima zaponkama in dvema trakovoma za zapenjanje, kar je vidno na Goldensteinovih upodobitvah. Zlasti pri folklornih skupinah je mogoče videti, da nameščajo čemere tako, da so zaponke na levem boku, žep pa na trebuhu. Zaradi okrašenosti - z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v več vzdolžnih progah, luknjičastim ornamentom in z drugobarvno vezenino na poklopcu žepa in obeh koncih pasu - jim ne pripisujemo vsakdanje rabe.

Vezenina z ozkimi belimi, rdečimi ali rjavimi usnjenimi trakovi je enostavna in ”groba”. Na rdečem ali rjavem usnju pasu pa izrazito barvno učinkuje. Glede na vezenino bi čemere lahko uvrstili tudi v skupino vezenih pasov.

Čemere so izdelovali domači sedlarji ali jermenarji. Po vsej verjetnosti sodijo predmeti iz naše zbirke v sredo prejšnjega stoletja. Mlajšega nastanka so tisti, ki skušajo v osnovnih potezah slediti oblikam starejših čemerov, vendar jih izdajajo močno poenostavljeni ornamenti, strojni ”okrasni” šivi in uporaba drugih materialov (npr. platna za notranjo stran pasu). Ti čemeri so bili že ob nastanku konec 19. ali v začetku 20. stoletja sestavina folklornih ali narodnih noš.

Viri o belokranjskih čemerih so izredno redki. Rjav čemer je viden na Goldensteinovih upodobitvah kmeta iz Osilnice pri Kolpi in moškega iz Gribelj (iz leta 1838). Pogosteje pa je izpričan način zapenjanja širokega usnjenega pasu s parom zaponk, kar je značilno tudi za belokranjske čemere. Valvasor omenja za 17. stoletje črne usnjene pasove Dolenjcev, ne navaja pa, kako so se zapenjali.59 Potrjujejo jih tudi zapuščine iz 17. stoletja, zapuščine iz naslednjega stoletja pa določneje govorijo o usnjenih pasovih s sponkami za spenjanje pasov.60 Hacquet za čas pred letom 1787 sporoča, da nosijo Dolenjci usnjene pasove, spete z zaponkami, Kočevarji pa prav tako usnjene pasove, ki se spenjajo s parom zaponk.61 Tudi ohranjeni pasovi iz 18. stoletja, ki jih hrani Steirisches Volkskundemuseum v Gradcu, se zapenjajo enako, čeprav so krašeni precej drugače.62

Mački

Osnovna funkcija teh ”pasnih mehov” je bilo shranjevanje denarja in raznih drobnarij. Od tod njihov naziv ”prgirtl za dnar” ali ”maček”, tudi ”maček za denar”. Slednja naziva jih povezujeta z bidermajerskimi dvojnimi mošnjiči (Geldkatze), ki so si jih kmetje srednjeevropskega prostora zatikali za pas.63 Po svoji funkciji nas mački spominjajo na sodobne pasne torbice, ki se zaradi praktičnosti uveljavljajo v športni in vsakdanji rabi.

Mački iz muzejske zbirke so krojeni v obliki podolgovate malhe, ki prehaja v trak za zapenjanje na ožjem koncu, na širšem pa jo je mogoče z usnjenim trakom stisniti skupaj. Tu je nanjo pritrjena tudi kovinska zaponka z zatičem. Mački so nadomeščali žepe ali manjše torbe, hkrati pa so bili praktično nameščeni okoli pasu. Zaradi njihove lege jih lahko uvrščamo med pasove, čeprav njihova osnovna naloga ni bila prepasovanje oblačil. Tudi krasilne naloge jim ne gre pripisovati; domnevamo, da so bili bolj ali manj vsakdanji kos oprave.

Podatkov o usnjenih mačkih v literaturi ni veliko. Tudi viri zanje so izredno skopi. Za leto 1627 je bila v Gorenji vasi v Poljanski dolini izpričana ”torbica z denarjem”,64 a njena oblika ni natančneje določena. Morda gre za pasno torbico - torbico, obešeno za pas. Takšna torbica je bila splošno razširjena med vsemi stanovi v 15. in 16. stoletju,65 lahko pa jo imamo - vsaj glede na funkcijo - za predhodnico kasnejših mačkov.

Geramb omenja med pasovi iz 18. stoletja tudi t. i. ”Geldkatze” in dodaja, da so bili v navadi tudi še v 19. stoletju.66 Eden od ohranjenih pasov iz graškega Steirisches Volkskundemuseuma, ki so prikazani v navedenem Gerambovem delu, nas s svojim notranjim žepom za denar in nazivom ”Geldkatze” spominja na mačke iz zbirke našega muzeja.

Čeprav so podatki o ohranjenih muzejskih primerih mačkov skromni, lahko sklepamo, da so bili v rabi na alpskem oblačilnem območju.67 Bili so izdelki domačih sedlarjev ali jermenarjev. O domači izdelavi za lastne potrebe dvomimo tako zaradi dovolj kvalitetne izdelave kakor tudi zaradi podobnih krojnih in krasilnih sestavin. Pač pa je na ohranjenih predmetih večkrat vidno improvizirano domače popravilo poškodb. Precejšnja dotrajanost in obnošenost mačkov pritrjujeta domnevi, da so bili namenjeni za vsakdanjo rabo.

Ohranjene mačke iz zbirke SEM okvirno datiramo v prvo polovico prejšnjega stoletja, z domnevo, da so verjetno bili pasovi tega tipa v rabi tudi pred tem obdobjem.

Šivani pasovi

Kanice

Uskoški del belokranjskega prebivalstva na Gorjancih je predvsem v ženski noši ohranil precej drugačne oblačilne prvine kot okoliško prebivalstvo. V zbirki SEM je ohranjenih nekaj ženskih pasov samosvoje oblike, a jih viri in literatura praktično ne omenjajo. B. Hacquet je sicer za obdobje okoli 1780 omenil pas v ženski uskoški noši z Gorjancev, vendar pri tem ni podal nikakršnega natančnejšega opisa.68 Edino primerjalno gradivo so terenske fotografije (v fotodokumentaciji SEM), ki dokazujejo rabo takšnih pasov, ter podatki o predmetih iz inventarnih knjig. Kanica (: iz tkanica; tudi kanicek ali kaničak) je širok pas, ki se z več kambicami zapenja spredaj. Pravokotno ukrojeni kos blaga (volneno blago, ki je lahko podloženo s platnom) krasijo našiti zlati in srebrni kovinski trakovi in vrvice, svilene vrvice in niti, našiti kovanci ali kovinske bleščice. Tak način krašenja oblačil se zelo razlikuje od krašenja oblačil po ostali Sloveniji. Bližje je krašenju južnejših sosedov, kjer je šlo za oblikovanje pod orientalskim (turškim) vplivom. Ohranjene pasove starejšega tipa bi verjetno lahko datirali v sredino ali drugo polovico 19. stoletja. Dva tovrstna pasova (zap. št. 16 in 25), po izvoru iz Metlike, nakazujeta podobnost s starimi bojanskimi in marindolskimi pasovi. Po vsej verjetnosti sta bila že ob nastanku namenjena za folklorno ali ”narodno” nošo. Kanice so ročno šivane, zato je mogoča domača izdelava, bolj verjetna pa je vendarle obrtniška. Osnova pasu (volneno blago, platno) je ročne izdelave, vse krasilne sestavine pa so serijskega ali industrijskega nastanka.

Drugi šivani pasovi

iz zbirke SEM imajo povsem drugačen značaj. Gre za meščanske oblačilne dodatke iz prehoda 19. v 20. stoletje, pri njih pa je tvorivo industrijsko izdelano blago (svila), prav tako zaponka (zap. št. 107, 113). Pasovi so ročno šivani in so lahko - enako kot za kanice - domače izdelave, verjetneje pa je, da jih je izdelala meščanska šivilja.

Novejši pasovi

serijske (obrtniške ali industrijske) izdelave so v zbirki SEM še razmeroma maloštevilni. Usnjeni pasovi te vrste so obdržali svoj prvenstveno okrasni značaj. Največji krasilni učinek jim dajejo večje zaponke (zap. št. 110 - 112).

Drugačen pomen imajo novejši pasovi iz plastike. Ti se ne ponašajo z izrazitimi krasilnimi prvinami, tudi zaponka je bolj ali manj le funkcionalna. Pasovom tega tipa lahko pripišemo vsakdanjo rabo z uporabno in ne okrasno nalogo (zap. št. 108, 109).





SKLEPANCI

Sklepanci so bili ”iznajdba” gotike in renesanse. Tedaj so sklepanci krasili predvsem plemkinje in ugledne meščanke. Tudi plemiči in za njimi meščani v 14. in 15. stoletju so nizko na bokih nosili podobne kovinske pasove, imenovane dupsingi. Ti so bili del viteške oprave, nanje pa so obesili nož, držalo za meč, torbice za denar in kasneje tudi za tobak.69 Tak pas ima tudi kip sv. Jurija iz okoli 1380 na Ptujskem gradu.70

Plemkinje so nošnjo sklepancev v 18. stoletju že opustile. Meščanke so imele v tem času sklepance še pogosto v rabi, med svoje oblačilne sestavine pa so jih že dodobra sprejele tudi kmetice. Slednje so jih uporabljale od 17. do začetka 20. stoletja.71

Sklepanci so primer kulturnega elementa, ki je bil v različnih časih in različnih izvedbah last vseh družbenih plasti. Ugotovimo namreč lahko, da so nosile plemkinje zlate in srebrne pasove in sklepance, meščanke pa srebrne in delno pozlačene sklepance. Kmečki sklepanci so bili le redko srebrni. Viri omenjajo železne ali medeninaste sklepance, včasih posrebrene in/ali pozlačene.72 Kmečki sklepanci so ”posnetek” oblačilnih vzorov (višjih družbenih plasti), so časovno nekoliko zamudniški in prav gotovo v cenejših materialih in izdelavi.

Sklepance so nosile kmetice na alpskem oblačilnem območju, zlasti na Gorenjskem, Goriškem, Štajerskem in Dolenjskem.73 O kmečki uporabi sklepancev v 17. stoletju govori Valvasor pri opisu Gorenjk, v 17. in 18. stoletju pa izpričuje sklepance pri goriških kmeticah Rutar. Konec 18. stoletja naj bi jih po Pohlinovih pričevanjih uporabljale Gorenjke.74 Zelo zgovoren vir so tudi zapuščinski inventarji. Zapuščine iz 16., 17. in 18. stoletja izpričujejo rabo sklepancev pri meščankah in plemkinjah, delno tudi pri kmeticah.75 Slikovno gradivo (Mautner) potrjuje meščansko rabo sklepancev v 18. stoletju, kmečko pa v 18. in 19. stoletju (Mautner, Russ, Goldenstein in drugi). Po upodobitvah slednjih je mogoče ugotoviti, da so si kmetice vsaj še v 18. stoletju sklepance namestile precej tesneje kot kasneje, navadno prek tkanega pasu, o čemer smo že govorili. V 19. stoletju so kmetice na alpskem oblačilnem območju opustile tkane pasove, sklepanci pa so še naprej ostali v rabi. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so bili sklepanci le še del nevestine oprave in oprave svatovk,76 kar je razvidno tudi iz starih poročnih fotografij (fotodokumentacija SEM). Na Kozjanskem pa so neveste nosile sklepance še v dvajsetih letih 20. stoletja.

V tem času je postal sklepanec običajni del ”narodne” noše, ki so jo ob določenih priložnostih nosili poleg kmetov tudi meščani kot neke vrste ”paradno” uniformo. S tem je sklepanec spet postal last več družbenih plasti.

Izdelovanje

Sklepanci so izdelki zlatarjev in pasarjev. Velik del nakita, okrasja in luksuznih izdelkov je na slovenska tla prihajal s krošnjarji in furmani. Tako tudi nekateri sklepanci. Najpogostejši smeri takšnega posredovanja sta bila Reka in Dunaj.77 Ker pa se v ljudskih nošah evropskih narodov sklepanci niso pojavljali tako pogosto kot v Sloveniji, lahko s precejšnjo gotovostjo domnevamo, da je šlo za domače izdelovalce.78 Zlatarske in predvsem pasarske delavnice, v katerih so nastajali sklepanci, so bile v Mengšu, Marenbergu, Mariboru, Ljubljani79 in še kje. V naši zlatarski in pasarski obrti je bilo čutiti močne vplive Gradca, od srede 18. stoletja dalje pa predvsem Dunaja.80

Pasarje pogosto zamenjujemo z jermenarji, sedlarji ali torbarji. Pasarska obrt je namreč pretežno vezana na delo s kovinami. Izraz ”pasar” izvira iz srednjega veka, ko so pasarji izdelovali predvsem kovinsko okovje modnih pasov. Izdelki pasarjev so bili tudi srednjeveški pasovi, krašeni s kovinskimi ploščicami, pa tudi pasovi za orožje, zaponke, gumbi in nakit. Kasneje je postalo njihovo delo dosti bolj raznovrstno in se je vezalo na dokončno izdelavo predmetov.81

Podobni izdelki so bili tudi delo zlatarjev in srebrarjev. V veliki meri je bil izdelovalec odvisen od uporabljenega materiala. Pasarji pri svojem delu uporabljajo predvsem neplemenite materiale: baker, bron, medenino, manj pa kositer, železo npr. le za jačanje materialov. Zlato in srebro sta v pasarski obrti namenjena le za plemenitenje (površinske prevleke) drugih kovin.82

Medenina je zlitina bakra in cinka. Pomembna je postala v srednjem veku zaradi lažje in cenejše proizvodnje ter zlatu podobnega izgleda. Medenina (tudi med ali mesing) ima lahko glede na razmerje med bakrom in cinkom različno barvo,83 kar so znali pasarji uporabiti v barvno učinkovitih kombinacijah. Medenina je zelo primerna za obdelavo s hladnimi (valjanje, vlečenje, tolčenje in podobno) ali toplimi (prešanje, kovanje, vlivanje) postopki.84

Stari pasarski mojstri so poznali različne tehnike dela, npr. vlivanje, vtiskanje, prešanje, štancanje, kovanje. Izdelke so plemenitili s cizeliranjem, graviranjem in zlatimi in srebrnimi površinskimi prevlekami.85 Precej tehnik dela je bilo tudi zlatarskih. Razlike so bile ne le v že omenjeni uporabi različnih materialov, ampak tudi v preciznosti izdelave. Vsaj za 19. stoletje je veljalo, da so bili pasarski izdelki ”likovno in tehnično večinoma manjvredno pločevinasto blago”.86 Pasarska dela prve polovice 19. stoletja označuje uporaba slabšega materiala, v izdelavi pa grobe oblike in neizdelane podrobnosti. Tehniko tolčenja sta močno izpodrinili tehnika prešanja in vlivanja.87

Kljub nesigniranim izdelkom poznamo med slovenskimi zlatarji in pasarji vsaj nekatera imena. V 18. stoletju sta bila znana J. Reiman in J. Zeckl iz Maribora, v Radgoni pa se sredi stoletja pojavi ime A. A. Fritza. Več znanih obrtnikov zlatarske in pasarske smeri je v 19. stoletju: J. Waldschek in K. Hesse sta delovala sredi stoletja v Mariboru, M. Schreiner v Ljubljani in A. Peterlin v Kamniku. Konec stoletja je znan K. Tratnik iz Maribora, čigar obrt vztraja še danes. V 20. stoletju so se s pasarskim delom ukvarjali med drugimi še A. Kager iz Maribora, kasneje pa A. Pirnat in A. in R. Žmuc; njuni delavnici v Ljubljani delujeta še danes.88

Od začetka 19. stoletja je industrializacija močno ogrožala in izpodrivala obrti. Posledica tega niso bile le propadle obrtniške delavnice, ampak tudi spori in konkurenca med različnimi obrtniki. Istovrstne izdelke so tedaj izdelovali zlatarji, pasarji, jermenarji, sedlarji. Pod vplivom industrializacije in razvoja metalurgije pa so se spremenile tudi tehnike dela, ki so se poenostavile in mehanizirale.89

Večina kmečkih sklepancev iz zbirke SEM je po osnovnem materialu medeninastih. Sklepanci so pogosto delno ali v celoti posrebreni ali pozlačeni. Redko je zastopano srebro; v tem primeru je značilna tudi preciznejša izdelava.

Tipološke skupine

Sklepanci iz zbirke SEM90 so izdelki različnih obdobij in delavnic. Označujejo jih različna sestava, oblika in tehnika izdelave. Glede na naštete kriterije uvrščarmo sklepance v tri tipološke skupine: verižičasti, členkasto-verižičasti in členkasti sklepanci.

Sestavni deli sklepancev so verižice, obešala, členi in zaponke.

Verižičaste sklepance sestavlja verižica v dveh različno dolgih delih, obešalo in štirje členi pravokotne oblike. Dva sta nameščena ob obešalu, dva pa na obeh koncih sklepanca in sta prirejena za zapenjanje. Čeprav imajo verižičasti sklepanci v svoji sestavi tudi člene in bi jih načelno lahko uvrstili med členkasto-verižičaste sklepance, pa se od le-teh bistveno ločujejo. Enojna verižica tvori namreč pri verižičastih sklepancih pretežni del.

Členkasto-verižičasti sklepanci so sestavljeni iz izmenično se ponavljajočih členov in skupin dveh do osmih verižic med sosednjima členoma. Členi so pravokotne ali ovalne ploščice. Obešalo in posebej oblikovana zaponka sta sicer pogosta, ne pa nujna sestavna dela.

Členkasti sklepanci so niz medsebojno gibljivo povezanih členov, enakih ali različnih po obliki. Včasih se pojavita kot sestavna dela tudi obešalo in posebej oblikovana zaponka. Členkasti sklepanci se zapenjajo tudi z zadnjima členoma v nizu, prirejenima za to nalogo.

Verižice

Pri verižičastih in členkasto-verižičastih sklepancih prevladuje isti tip verižice. Ploščato verižico sestavljajo upognjeni obročki, gosto pretaknjeni med seboj (po dva, trije ali celo štirje obročki so pretaknjeni čez prvega). Obročki so narejeni iz okrogle vlečene medeninaste žice. Po vsej verjetnosti so bile takšne verižice v različnih širinah serijski izdelek, ki so ga tudi pasarske in zlatarske delavnice kupovale, ne pa izdelovale za svoje potrebe. Enake ploščate verižice so uporabljali tudi za nakit, verižice za žepne ure in podobno.91

V zbirki SEM sta se ohranila le dva členkasto-verižičasta sklepanca z drugačnim tipom verižice. Po več obročkov skupaj ali pa večrat zaviti obročki iz žice se pravokotno pretikajo z enakim sosednjim obročkom. Zaradi takšnega pretikanja nastane štirirobna verižica.




Risba 1: Tip ploščate (zap. št. 121) in štirirobne (zap. št. 174) verižice.

Obešala

(ali obešalniki92) so deli sklepancev, na katere so ženske obešale podaljške z nožem ali ključem, kasneje pa okrasne trakove ali pentlje. Obešala so ob uporabi nameščena na desnem boku, podobno kot pri pasovih z obešali. Glede na osnovni namen sklepancev je bilo to zelo praktično, saj je bil obešeni predmet v dosegu desnice. Izjemoma je obešalo nameščeno drugače, kar pa je verjetno posledica napačne sestave po poškodbi veznih delov. Ker v 19. in 20. stoletju niso tako zelo upoštevali uporabnega vidika sklepancev, so jih tedaj izdelovali tudi brez obešal.

Obešala sklepancev so polkrožno oblikovana; spodnji rob je večzobo ali kako drugače neravno profiliran. Z dvema luknjama za kaveljce ali kovice so obešala povezana s sosednjimi členi. Izdelana so v različnih tehnikah. Masivnejša obešala so reliefni odlitki (npr. v obliki angelske glavice), na odlitek pa so lahko naknadno vrezani okraski. Velik del obešal je izsekan iz debele pločevine in površinsko krašen z vtisnjenimi ali vrezanimi geometrijskimi in rastlinskimi ornamenti, črtami, cikcaki in podobno.




Risba 2: Polkrožna obešala iz debele pločevine z vrezanimi ali vtisnjenimi okraski in večzobo profiliranim robom (zap. št. 120, 123, 224); polkrožna obešala kot masivni reliefni odlitki (zap. št. 150, 233).

Členi

Sklepance v zbirki SEM sestavljajo raznovrstni členi. Ločijo se po tehniki izdelave (liti masivni členi in členi iz štancane pločevine) in okrasju (vrezanem ali reliefno izbočenem). Liti in štancani členi so lahko enoplastni, lahko pa dvoali celo večplastni. V tem primeru je zgornja okrašena plast podložena s plastjo tanjše ali debelejše pločevine.

Najpogostejši okras je motiv rastlin, rozete, stiliziranega večlistnega cveta in angelske glavice. Živalski motiv je zelo redek. Pojavi se npr. v podobi jagnjeta (zap. št. 231). Členi so osnovne medene barve, mnogokrat pa so jih krasile tudi srebrne in zlate površinske prevleke. Tako učinkujejo različne barve kovine posameznih členov ali celo posameznih plasti istega člena. Žal je bilo med rabo in tudi v času muzejskega hranjenja mnogo površinskih prevlek uničenih. V manj izpostavljenih delih členkov verižice ali v vdolbinah reliefnih okraskov so se ostanki prevlek delno le ohranili. Omogočajo nam domnevo o prvotni obdelavi posameznega sklepanca.

Členi so med seboj povezani z enim ali več drobnimi obročki iz vlečene žice, zato je cela sestava sklepancev precej upogljiva in se zlahka prilagaja telesnim oblikam. Med posameznimi členi so kot povezava možni le še gibljivi tečaji.

Verižičasti sklepanci iz zbirke SEM imajo po štiri enake pravokotne člene. Masivne lite člene krasi reliefno izbočeni ali vrezani okras. Členi so lahko izsekani iz debele pločevine in krašeni z vrezanimi ali vtisnjenimi okraski, če pa so izdelani iz tanke pločevine, jih označuje reliefno izbočeni okras. Pogost motiv okrasa so skupine vzporednih črt, cikcak, angelska glavica in podobno.




Risba 3: Primera pravokotnih členov verižičastih sklepancev (zap. št. 120 in 121).

Členkasto-verižičasti sklepanci iz zbirke SEM imajo med verižicami pravokotne, redkeje kvadratne ali okrogle člene z ravnimi ali profiliranimi robovi. Členi so najpogosteje dvoplastni. Zgornja plast je štancana v motivu angelske glavice (ali dveh angelskih glavic) ali v rastlinskemu motivu. Reliefni okraski krasijo tudi zgornje lite plasti. Okrasno lahko delujejo tudi predrtine - tedaj spodnja plast navadno barvno odstopa od zgornje.




Risba 4: Pravokotni dvoplastni člen z reliefno izbočenim motivom angelske glavice (zap. št. 139) - pogosta sestavina členkasto - verižičastih sklepancev.

Najraznovrstnejši so členi členkastih sklepancev. Členi ob obešalu in sponi so lahko drugačni od ostalih členov v nizu. Po osnovni obliki so pravokotni, ovalni ali okrogli, pogosto s profiliranimi robovi. Pojavljajo se v enoplastnih ali dvoplastnih različicah kot odlitki ali štancani členi. Najpogosteje so krašeni z reliefnimi oblikami angelske glavice ali cvetličnega motiva ter z okrasnimi predrtinami. Zelo pogosto so zastopani votli pravokotni dvoplastni členi z močno izbočeno zgornjo plastjo.




Risba 5: Pravokotni dvoplastni člen z močno izbočeno zgornjo plastjo, reliefno krašeno s cvetličnim motivom (zap. št. 227) - pogosta sestavina členkastih sklepancev.

Členi v nizu so lahko pravokotni, kvadratni, okrogli ali ovalni, praviloma imajo profilirane robove. Pojavljajo se v vseh različicah tehnike izdelave in plastne sestave. Posebnost predstavljajo členi z vstavljenimi drugobarvnimi kamni, saj se le v enem primeru pojavijo pri členkasto-verižičastih sklepancih (zap. št. 132). Namesto vstavljenih kamnov so na sredino členov pogosto pritrjeni tudi rozetasti okraski ali okraski v obliki stiliziranega večlistnega cveta. Izdelani so iz tanke pločevine, vendar je izdelava pogosto slaba in nenatančna. Njihov pomen je bolj v barvnem učinku.




Risba 6: Primera členov v nizu (zap. št. 182 in 227).

Niz sestavljajo členi ene oblike, ustaljene pa so tudi kombinacije oblikovno različnih členov. Razmeroma pogosta je kombinacija drobnih pokončnih pravokotnih členov (litih ali štancanih), ki so med seboj povezani s po dvema, tremi ali celo štirimi obročki, njihov niz pa na nekaj mestih prekinjajo večji ovalni ali pravokotni členi. Zbirka SEM hrani tudi nekaj primerov med seboj izredno podobnih sklepancev, ki jih sestavljajo členi iz nabrazdane žice, ukrivljene v obliki štirilistnega cveta. Kombinirani so z ovalnimi členi z rozeto ali vstavljenim kamnom na sredini. Po ustnih podatkih naj bi ti sklepanci nastajali v času med svetovnima vojnama in kasneje v ljubljanski Šoli za umetno obrt, namenjeni pa so bili za potrebe ”narodnih” noš.




Risba 7: Primera pogostih kombinacij oblikovno različnih členov (zap. št. 114 in 221).

Zaponke

(ali spone; izraz pasna spona uporabljajo predvsem v arheološki, delno tudi etnološki strokovni literaturi. Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga izraz spona kot pripravo za spenjanje. Pasno spono na istem mestu imenuje zaponko (SSKJ IV, s. 858). Zaponka je definirana kot priprava za zapenjanje, navadno oblačil. Kot primer je naveden pas z zaponko (SSKJ V, s. 735)). Na tem mestu smo se zato odločili za izraz zaponka. Zaponka je del sklepanca s funkcijo zapenjanja, vendar je tudi poudarjeno okrasno oblikovana. Nalogo zapenjanja lahko prevzamejo tudi zadnji členi v nizu, če so prirejeni za to.

Funkcionalna dela zaponke sta zanka in zatič, gumb in zanka (obroč za profilno pretikanje) ali pa kaveljc (lahko tudi dva ali trije skupaj) in ustrezno število zank (luknjic).

Verižičasti sklepanci iz zbirke SEM se zapenjajo z zanko in zatičem, ki sta privarjena na spodnjo stran končnih pravokotnih členov. V nekaj primerih je zatič privarjen pod podaljšek običajnega člena, ki z okroglo, rozetasto obliko ali obliko angelske glavice prevzema funkcijo zaponke.




Risba 8: Način zapenjanja s krajnima členoma, ki imata privarjena zanko in zatič (zap. št. 121).

Členkasto-verižičasti sklepanci se zapenjajo na oba načina, opisana pri verižičastih sklepancih, le da je podaljšek tu okrogle ali podolgovate hruškaste oblike. Zaponka je pri nekaterih členkasto-verižičastih sklepancih samostojni člen deltoidne oblike, spet drugi pa se spenjajo s podolgovatima členoma z oblikovanim gumbom in zanko.

Poleg opisanih oblik spenjanja poznajo členkasti sklepanci še zapenjanje z zanko in zatičem, ki sta privarjena na posebna podolgovata člena. Pogosta oblika je deltoidna zaponka z dvema ali tremi nazaj ukrivljenimi kaveljci iz vlečene žice. Ustrezne zanke so v teh primerih luknjice zadnjega člena v nizu. Včasih se mesti kaveljcev in zank zamenjata: zaponka ima privarjene zanke, zadnji člen v nizu pa ukrivljene kaveljce. Namesto kaveljcev je v nekaj primerih privarjen tudi zatič. Deltoidna zaponka je lahko samostojni člen, lahko pa je podaljšek zadnjega člena v nizu.




Risba 9: Hruškasto (zap. št. 114) in deltoidno (zap. št. 210) oblikovani zaponki z zanko in zatičem; zaponka v obliki podolgovatih členov z gumbom in zanko oziroma obročem za profilno pretikanje (zap. št. 215).




Risba 10: Deltoidna zaponka z ukrivljenimi kaveljci (zap. št. 146).

Razvojne spremembe

Sklepanci so se spreminjali tako v oblikovnem kot tudi funkcionalnem smislu. Zanje je bilo značilno združevanje krasilne in uporabne naloge. Kot uporabni oblačilni dodatek so bili pomembni še v 18. stoletju. Vsaj od sredine 19. stoletja dalje je njihova naloga le še okrasno-reprezentativna.

Uporabno funkcijo je sklepancem dajal podaljšek (usnjen jermen ali verižica), obešen na obešalo, na katerega je bil pritrjen pipec, ključ, pri plemiških in meščanskih sklepancih tudi mošnjiči s šivalnim priborom in podobno. Kmetice v 19. stoletju so nosile sklepance brez podaljškov, oblikovni razvoj pa je ustvaril tudi sklepance brez obešal. Na sklepance z obešali so ženske pritrdile pisane trakove ali svilene pentlje.93 Krašenje sklepancev s pentljo se je nadaljevalo tudi pri ”narodnih” nošah.

Zbirka SEM hrani sklepance raznih oblik in različnih obdobij, vendar ni niti v enem primeru poleg kovinskega pasu ohranjen tudi ustrezni usnjeni ali kovinski podaljšek. Domnevamo lahko, da viseči podaljšek za obešanje ni pomenil predmeta vrednostne hrambe in dedovanja iz roda v rod.

Sklepanci so bili dragocen ženski oblačilni dodatek, ki ga ni premogla vsaka kmetica. Bili so torej zunanji kazatelji premožnosti. Na okolico je še posebej učinkovala zlata in srebrna barva členov. Zlatih in srebrnih predmetov v kmečki okolici, razen v cerkvah, skorajda ni bilo. Drobni okraski in (ne)natančnost izdelave posameznih členov sklepanca niso bili kdovekako pomembni.94 Pomemben pa je bil vtis, ki ga je napravila kmetica na okolico z ovešenim bleščečim se sklepancem. Kajti premoženje je potrebno pokazati navzven, če naj pridobi tudi ugled.95

Posamezne sklepance je težko časovno uvrstiti. Res je, da je vsako obdobje s svojimi slogovnimi zakonitostmi vplivalo na umetnike in tudi na umetne obrtnike. Po drugi strani pa so izdelovalci pri svojem delu upoštevali tudi stare oblike; za vzor so jim bili starejši sklepanci, ki so se dedovali iz roda v rod. V izdelkih 19. stoletja se ”ponavljajo” različni historični slogi (rokoko, gotika, nato renesansa),96 navadno v slabši in površnejši izdelavi.

Po ohranjenih predmetih je mogoče ugotoviti oblikovni razvoj sklepancev, ki ga podajamo v zelo grobih potezah kot opis nekaterih tipoloških skupin, nastalih v različnih obdobjih. (Opis je skrajšan povzetek prispevka G. Makaroviča, ki se je v domači strokovni literaturi edini temeljiteje lotil problema datiranja.97)

17. stoletju pripisujemo oblikovanje verižičastih sklepancev s pravokotnimi litimi členi ob obešalu in zaponki. Osrednji motiv členov in litega obešala je angelska glavica, redko roka s srcem. Na konici posameznih obešal se pojavi diamantni motiv, sicer pa so lahko tudi povsem enostavni. Sklepanci te skupine se zapenjajo z zanko in zatičem, ki sta privarjena na spodnjo stran končnih členov. Člen se lahko podaljšuje v zaponko v obliki renesančne rozete. Ti sklepanci so izdelani iz delno posrebrene in pozlačene medenine.

Drugo skupino sklepancev, ki jih uvrščamo v 17. stoletje, označuje zaponka iz dveh podolgovatih litih členov, na katerih sta oblikovana gumb in zanka (obroč za profilno pretikanje). Značilni so tudi pozlačeni pravokotni členi ob obešalu in zaponki, ki so izdelani iz dveh plasti pločevine. Zgornja plast je močno izbočena, krasi pa jo osrednji motiv treh angelskih glavic. Obe plasti člena spaja renesančna svedrasta vez. V 19. stoletju se je oblika teh členov mnogokrat ponavljala, skoraj redno pa je opisani motiv nadomeščen s cvetličnim. Opisani sklepanci iz 17. stoletja spadajo med verižičaste ali členkaste sklepance. V zadnjem primeru si v nizu sledijo drobni liti členi.

18. stoletje je razvilo več oblikovnih značilnosti sklepancev. V tem času naj bi nastali členkasto-verižičasti sklepanci. Glede na motiv angelske glavice (ali dveh angelskih glavic) ali motiv cvetličnega šopka v košarici - oba sta pogosta osrednja motiva na pravokotnih dvoplastnih pločevinastih členih med skupinami verižic - jih natančneje datiramo v drugo polovico 18. in prvo polovico 19. stoletja.

V 18. stoletju so nastali tudi sklepanci s členi, izsekanimi iz debele pločevine in krašenimi z graviranimi geometrijskimi in cvetličnimi okraski. Izdelani so iz posrebrene medenine in sodijo med verižičaste sklepance. Nekateri med njimi imajo na spodnji strani členov vrezano letnico izdelave. Najstarejši tovrstni sklepanec iz zbirke SEM je nastal leta 1755 (zap. št. 116).

Tudi skupino členkastih sklepancev iz drobnih pokončnih pravokotnih členov uvrščamo po času nastanka v 18. stoletje. Členi so med seboj povezani z dvema, tremi ali celo štirimi obročki, njihovo sosledje pa večkrat prekinjajo podolgovati pozlačeni liti členi z okrasno perforirano zgornjo plastjo in naknadno pritrjeno lito rozeto ali angelsko glavico na sredini. Pozlačena zaponka deltoidne oblike je prav tako dvoplastna, krašena je z baročnimi reliefnimi in perforiranimi okraski.

Samostojni prispevek tega stoletja je tudi zaponka hruškaste oblike.

Sklepanci, ki so izdelek 19. stoletja, so oblikovno zelo različni, kar je posledica že omenjenega modnega posnemanja historičnih slogov. Pri teh ”posnemanjih” pa so se pojavile razlike tako v tehniki izdelave kot tudi ornamentiki. Izdelava je površnejša, renesančne motive nadomesti cvetlični motiv, rozete zamenja diamantni motiv, pojavijo se členi z vstavljenimi rdečimi steklenimi kamenčki in podobno. V 19. stoletju so nastale tudi nekatere nove oblike, npr. sklepanci iz kositra (zap. št. 158) in sklepanci, sestavljeni iz kovancev (zap. št. 152).

Tudi pri izdelkih 20. stoletja prihaja do poenostavljenih ”posnemanj”. Stare oblike se poustvarjajo, nastajajo tudi nove forme, oboje predvsem za folkloristične namene in za potrebe ”narodnih” noš.

OPOMBE / ENDNOTES

(1) Prvi katalog v isti zbirki predstavlja zbirko votivov: Gorazd Makarovič: Votivi. Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja 2, Ljubljana 1991.

(2) Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje okrasje kot okrasne predmete, torej kot predmete, ki kaj polepšajo, okrasijo (SSKJ III, s. 363).

(3) Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje nakit kot okrasne predmete za nošenje na telesu; pravi nakit je iz dragih kovin in dragih kamnov (SSKJ II, s. 931).

(4) Kratki historični pregled razvoja pasov je povzet po: R. Klein: Lexikon der Mode. Drei jahrtausende europäischer Kostümkunde. Baden-Baden 1950, s. 155—157; v nadaljevanju: R. Klein: Lexikon der Mode. Baden-Baden 1950.

(5) N. d., s. 320.

(6) V etnološki literaturi delimo slovensko ozemlje na tri glavna oblačilna območja (za 18. in prvo polovico 19. stoletja): alpsko, mediteransko in panonsko. Nošo alpskega tipa so nosili na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem, Dolenjskem (do Kostanjevice na Krki), na Primorskem (razen v Istri in nekaterih vaseh v okolici Trsta) in na Štajerskem (razen na vzhodu). Mediteranski tip noše je bil običajen v delu Primorske, v slovenskem delu Istre z Brkini, v Skednju, Šoljuncu in Dolini pri Trstu. Panonski oblačilni tip je bil razširjen v Beli krajini, Prekmurju in vzhodni Štajerski.

(7) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 124—126; M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih nošah. Slovenski etnograf II/1949, s. 64—65; v nadaljevanju: M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949; M. Makarovič, M. Kumar: Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi. Ljubljana 1989, s. 344 sled.; v nadaljevanju: M. Makarovič, M. Kumar: Rekonstrukcije. Ljubljana 1989.

(8) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 127.

(9) N. d., s. 130.

(10) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša od srede 19. st. do danes. Doktorska disertacija, tipkopis v knjižnici oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ljubljana 1964, s. 346; v nadaljevanju: M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964.

(11) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 133—134.

(12) N. d., s. 25 sled.

(13) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 64—65; M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 346—348.

(14) M. Makarovič: Kostel. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Ljubljana 1989, s. 7—8; v nadaljevanju: M. Makarovič: Kostel. Ljubljana 1989.

(15) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša od srede 19. st. do danes. Ljubljana 1964, s. 346.

(16) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 64—65.

(17) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 349.

(18) M. Makarovič: Kostel. Ljubljana 1989, s. 20.

(19) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 347.

(20) Prav tam.

(21) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 64—65.

(22) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 347.

(23) M. Makarovič: Kostel. Ljubljana 1989, s. 25.

(24) J. Mantuani: Ostanek prazgodovinske tkalske tehnike na Kranjskem. Carniola VI, Ljubljana 1915.

(25) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 347.

(26) M. Makarovič: Kostel. Ljubljana 1989, s. 25.

(27) M. Makarovič: Zilja. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Ljubljana 1991, s. 60; v nadaljevanju: M. Makarovič: Zilja, Ljubljana 1991.

(28) Prav tam.

(29) M. Makarovič, M. Kumar: Rekonstrukcije. Ljubljana 1989, s. 344 sled.

(30) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 130.

(31) N. d., s. 136.

(32) N. d., s. 36 in 52.

(33) Bohinjskega gruntarja je opisal J. Mencinger: Moja hoja na Triglav. Citirano po: A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (1. polovici 19. stoletja). Ljubljana 1987, s. 226.

(34) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I. Graz 1932, s. 445.

(35) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 69.

(36) M. Makarovič: Zilja. Ljubljana 1991, s. 60.

(37) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 65.

(38) Prav tam; M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 348.

(39) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 65.

(40) M. Makarovič: Slovenska Istra. Slovenska ljudska noša v besedi in podobi. Ljubljana 1987, s. 19; v nadaljevanju: M. Makarovič: Slovenska Istra. Ljubljana 1987.

(41) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 65.

(42) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 348.

(43) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 52—53.

(44) N. d., s. 129—133.

(45) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (1. polovica 19. stoletja). Ljubljana 1987, s. 109 in 122.

(46) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932, s. 445.

(47) F. Koschier: Trachten — Beiträge. Gailtail — Rosental — Lavanttal. Klagenfurt 1992, s. 13.

(48) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 301.

(49) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 25 sled.

(50) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 66.

(51) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 301.

(52) M. Makarovič: Zilja. Ljubljana 1991, s. 87.

(53) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932, s. 444—445.

(54) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 301.

(55) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932, s. 444.

(56) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 301; M. Makarovič: Zilja. Ljubljana 1991, s. 87.

(57) M. Makarovič: Zilja. Ljubljana 1991, s. 88.

(58) N. d., s. 87.

(59) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 125.

(60) N. d., s. 36 in 53.

(61) N. d., s. 133—134.

(62) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932, s. 444.

(63) R. Klein: Lexikon der Mode. Baden—Baden 1950, s. 148.

(64) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 125.

(65) R. Klein: Lexikon der Mode. Baden—Baden 1950, s. 157.

(66) K. Mautner, V. Geramb: Steirisches Trachtenbuch I, Graz 1932, s. 444; II, Graz 1932 s. 337—338.

(67) Mački z znanim krajem uporabe izvirajo iz sv. Jošta pri Kranju (zap. št. 63, 67), Zaboršta pri Stični (zap. št. 97, 98), Žužemberka (zap. št. 105) in Mengša (zap. št. 106). Provenienca ostalih mačkov v zbirki ni znana, vendar izvirajo po vsej verjetnosti s Kranjskega glede na to, da so prvotno postali muzejski predmeti Kranjskega deželnega muzeja.

(68) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 134.

(69) R. Klein: Lexikon der Mode. Baden—Baden 1950, s. 104.

(70) L. Menaše: Evropski umetnostno-zgodovinski leksikon. Ljubljana 1971, s. 535.

(71) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 296 sled.

(72) Prav tam; A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992, s. 25 sled.

(73) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 66; G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 297.

(74) A. Baš: Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana 1992 s. 125—133.

(75) N. d., s. 25 sled.; G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 296.

(76) M. Makarovič: Slovenska kmečka noša. Ljubljana 1964, s. 353.

(77) N. d., s. 354.

(78) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 297.

(79) Prav tam.

(80) M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem. Ob 150-letnici slovenskega muzealstva. Vodnik po razstavi Pokrajinskega muzeja Maribor. Maribor 1971, s. 10—11; v nadaljevanju: M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1971.

(81) M. Reiterer: Die Gürtler. V: Das steirische Handwerk. Meisterschaft als Träger der Kultur und der Wirtschaft des Landes. Graz 1970, s. 309; v nadaljevanju: M. Reiterer: Die Gürtler. Graz 1970.

(82) N. d., s. 311.

(83) Zlitina z do 5 % cinka ima še vedno rdečo bakreno barvo. Zlitine s 5 do 10% Zn so bronastordeče, s 15 % Zn rdečezlate, z 20 % Zn pa rumenozlate barve. Medenine s 25 do 38 % Zn označuje zelenkastorumena, z 38 do 45 % Zn pa spet zlatorumena barva. Tehnička enciklopedija 1, Zagreb 1963, s. 658.

(84) N. d., s. 657.

(85) M. Reiterer: Die Gürtler. Graz 1970, s. 310.

(86) M. Žargi: Kovina. V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo. Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem. Ljubljana 1991, s. 29.

(87) M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1971, s. 14.

(88) N. d.

(89) M. Reiterer: Die Gürtler. Graz 1970, s. 312.

(90) Zaradi celovitega pregleda smo želeli upoštevati tudi ohranjene pasove in sklepance drugih slovenskih muzejev. Čeprav nam to ni uspelo povsem v celoti, lahko ugotovimo, da se znano gradivo bistveno ne razlikuje od naših spoznanj. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem tistim muzejem in muzejskim delavcem, ki so nam pomagali s poslanim gradivom.

(91) M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1971, kat. št. 32.

(92) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 296 sled.

(93) M. Ložar: Krila, predpasniki in pasovi. SE II/1949, s. 67.

(94) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 301.

(95) A. Baš: Moda. Traditiones 13/1984, s. 71 sled.

(96) M. Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem. Maribor 1971, s. 14.

(97) G. Makarovič: Slovenska ljudska umetnost. Ljubljana 1981, s. 296—301.





INTRODUCTION

Entire museum collections are only rarely exhibited to the general public. They are, for the most part, hidden in museum depositories. For the lack of permanent exhibitions of collections, they may be permanently represented only by means of a catalogue of museum’s treasures. This catalogue is the second1 in the series of catalogues of this kind, whose publication has been systematically initiated by the Slovene Ethnographic Museum.

The catalogue includes all objects preserved from this collection; the emphasis is, therefore, laid on their pictorial and descriptive representation (the catalogue part), while individual objects are in addition also represented by photographs of details. The introduction to the representation of the museum collection consists of a summary of the already published expert knowledge on this subject, especially by local authors. An attempt is made to evaluate an object from the point of view of the function or role which it had in the life of its users. The object itself cannot provide such information even though it may satisfy the aesthetic criteria. The introduction offers a description of belts and ”sklepanci” (clasp-belts) according to typological groups. The purpose of drawings of individual parts of sklepanci (on the scale of 1:1), which is added to it, is to complete the description of particular types. Drawings are thus supposed to follow the principle of typification, and the photographs of details in the catalogue part, the principle of peculiarity.

In the history of collecting ethnological objects the typological and the aesthetic criteria were frequently predominant. This is why in inventory sheets the columns concerning both the information on a more detailed function of objects and their users were often left blank. From the point of view of their function, museum collections are incomplete, for objects of everyday use are extremely few, which is partly due to the criteria of collecting. The incompleteness of collections is justified by the fact that people did not keep objects of everyday use as much as they did those intended for special occasions, nor were they in the habit of handing them down from one generation to another as valuables or at least as a remembrance.

The collection of belts and sklepanci of the Slovene Ethnographic Museum are no exception. Predominant objects are those which formed a complement to people’s festive attire. Methodological principles of the line in the past required that socially restricted criteria should primarily be respected in the collection of such items, which is the reason why the objects predominantly originate from the rural social environment. The place of origin and use of a great number of belts and sklepanci is not known. More antique objects acquired by the former Kranjski deželni muzej (Regional Museum of Kranjsko), which still have two inventory numbers (current inv. no. / old inv. no.) proceed from the area of the then Kranjsko.

The collection of belts of the Slovene Ethnographic Museum numbers 133 pieces, most of which date from the 19th century. Sklepanci are slightly greater in number (120 pieces) whose origins range from the 17th and 18th to the 20th century. The findings by Slovene specialists on belts and sklepanci are only fragmentary, yet there are some short but more integrally conceived papers.

Belts are clothing complements with the function of girding garments, fastening and supporting weapons or small hanging objects, safe-keeping of money, and, of course, that of a decoration. They represent certain symbolic meanings and characteristics of their wearers: those of honour, dignity, wealthiness, virtue, chastity, faithfulness. Belts for everyday use are made of better, however not costly materials. They complement the festive attire and adorn the body; therefore, they are classified as clothing decoration or trimmings.2 They are usually the work of craftsmen and only rarely are made by individuals for their own particular needs.

Sklepanci are metal belts with a distinctive decorative function. Their name itself cannot be derived from the technique of elaboration (”klepanje” = hammering) since they are produced by employing different techniques. It may rather be associated with their composition: sklepanci are made up of metal links which are connected with one another by flexible joints (”sklep” = flexible link). Owing to their position on the body they could be classified as belts, but can also be defined as jewellery3 for their marked decorative function and the material employed, which was not a precious metal, but for the country folk still represented a luxury. After all, sklepanci are treated as jewellery also because they are handicrafted products (made by brass-, as well as gold- and silversmiths).

A review of the materials used in the manufacture of sklepanci has been prepared by eng. Bojan Breskvar, an associate of the Institute for Metal Materials and Technologies in Ljubljana, while the analysis of the structure of material of certain patterns of woven belts and ready-made ribbons has been made by the Department of Textile Technology at the Faculty of Natural Science and Technology in Ljubljana. We are hereby expressing to them our warmest thanks for their assistance.





BELTS

Belts are among the oldest clothing complements. They have a practical and a decorative function. The prevalence of one of these functions over another is determined by the cut of the dress.4

Men’s and women’s clothes of the antiquity were very wide. This is why they were draped and girded - low over the hips in women and somewhat higher in men. The belt’s practical function was more important than its decorative one. At that time, ungirt persons were considered indecent.

Draped antique chitons were in the Middle Ages followed by girded gown-like clothes. The shaping (tailoring) of body-fitting clothes came into general use as late as in the 11th century. If the garment was tailored in the waist, the belt had the function of a decorative complement only. In the Middle Ages belts had an important role owing to their decorative effect. Moreover, they were also a token of dignity, class, even virtue. Women of doubtful reputation were formally forbidden to wear belts.

As early as the 12th century, the nobility and the clergy wore in the waist small bags shaped as pouches. They served as a substitute for pockets, which were not a constituent detail of clothing of that time. Decorative metal belts from the 14th and 15th centuries were worn low over the hips. They were worn by men who hung on them various sheaths for knives and swords, as well as pouches and purses. Women used to hang on them purses, sewing requisites, scissors, rosaries, etc. The habit of hanging small objects on loosely worn decorative belts continued over the following two centuries. Noblewomen hung on them hand-mirrors, jewellery, etc. A bunch of keys hung on a belt was a token of a woman’s honour and dignity.

Until the 20th century belts were primarily used as a decoration. Women’s dresses from the rococo and the baroque period, with their pointed bodices or close under the breast waist-fitted Directoire garments made the use of belts redundant. The taille was occasionally emphasized or decorated with a ribbon. Long men’s waistcoats of the 18th century did not permit of the use of belts. However, on solemn occasions they were decorated with a sash, worn over one shoulder to the waist. A similar sash was used by 14th and 15th century cavaliers to hang onto it hunting horns, and in the 17th century it was a part of the military outfit.5

Belts did not get their function of supporting trousers in the waist until the 20th century. Before that time, braces were used for this purpose instead - from the beginning of the 18th century for overalls, and from the end of the 18th century for festive clothes. In women’s clothing of the 20th century belts occupy an important place; however, only as a decoration. Their shape, material and position on the body strictly follow the changes in fashion trends.

* * *

Belts from the collection of the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana (SEM) originate for the most part from rural environments and were used as a complement to festive clothes. As a matter of fact, it would be hard to believe that belts, which are made of relatively quality and costly materials and were not crafted by peasants themselves and feature so many decorative effects, could have been designed for everyday use. It would by far exceed the country folk’s average everyday clothing habits. Worn with festive clothing, belts had a marked decorative function. Certain groups of belts were also designed to support keys, scissors, small knives (metal belts - sklepanci and all leather belts with a hanging link - a hook or a ring). Other belts served their purpose of safe-keeping small objects or money in combination with a pocket (čemeri from Bela krajina) or a bag fastened round the waist (mački - ”money cats”). Only the latter group was obviously designed for everyday use. Belts were exceptionally used by peasant women to tuck up their long skirts and in this way protect skirt edges from getting dirty or torn. The habit of tucking skirts up proved very practical at work or when walking along dusty roads. Although for the tucking up of skirts more common narrow, hand-woven ribbons (tuck-up ribbons - ”spodreci”) were used, some pictures point to the use of belts for this purpose as well. Goldenstein’s watercolour painting depicts a woman from Smlednik, whose skirt is tucked up with a leather belt with rivets.

According to the material employed, the decorations and shape, belts from the collection of the SEM may be divided into the following groups:

Hand-woven belts are the work of home craftsmen. The basic material employed is wool; exceptionally, other materials may be used as well (thin wire, cotton, flax), however only as an addition. Hand-woven woollen belts include several varieties: repi, tkanice and woven opasice (sashes).

Machine-woven belts as industrial or serial products. These are silk sashes, ready-made ribbons with the function of decorative belts.

Leather belts as handicraft products. The leather base is inset with ornaments of various materials. To this group belong belts with rivets, embroidered belts, čemeri and mački (”cats”).

Hand-sewn belts as home or handicraft products. Their components may be hand made (hand-woven linen, woollen cloth) or, which is more common, a product of serial or industrial manufacture (silk fabric, ribbons and threads, coins, thin-drawn metal wires, clasps, etc.). In the collection of the SEM, a small number of belts worn by the townsfolk and kanice from Bela krajina belong to this group.

Belts of more recent origin as products of serial (industrial or handicraft) manufacture, which are made of leather or vinyl.

In continuation we shall try to present characteristics of form, elaboration and approximate location and date of origin of individual belt types, as far as it can be determined according to the existing bibliography and information on objects preserved to date.


Hand- and machine-woven belts

Hand-woven belts, preserved in the collection of the SEM, originate from the Pannonian clothing area6 and, according to rough estimates, date back to the second half of the 19th century. In earlier periods, especially in the 17th and the 18th century, hand-woven belts could also be found in the Mediterranean and Alpine clothing areas. Valvasor in 1968 described blue hand-woven belts worn by women of Gorenjsko and blue or red belts worn by women of the Karst, from the surroundings of Socerb (Brščice).7 Rutar, who made a description of peasant clothing in the region of Goriško in the 17th and the 18th centuries, mentions that peasant women from that area wore braided azure belts and sklepanci over them, much like the women of Gorenjsko.8 According to Hermann’s account from about 1780, women of Gorenjsko wore red or blue belts,9 and those of Koroško (Carinthia), red hand-woven belts with patterns, made of Turkish thread.10 For the 1780s B. Hacquet wrote about blue or black woollen hand-woven belts worn by women from Dolenjsko and Kočevje.11 The proof of the use of hand-woven belts can be found in some legacies from the 17th and the 18th century12 as well as in later pictures by Goldenstein, Russ, Arsenović, etc.

It may be, therefore, summarized that in the Alpine clothing area before the 19th century girding with hand-woven belts was a rather common habit with peasant women, and somewhat less so with men, who also used to gird themselves with a piece of woollen or linen cloth instead of with a woollen hand-woven belt, which is reminiscent of the girdles, which will be discussed later. Peasant women of the Alpine clothing area, especially those from Gorenjsko, often wore sklepanci over their hand-woven belts. In the 19th century, hand-woven belts were in the Alpine clothing area supplanted by sklepanci.

Hand-woven belts were the longest preserved in the Pannonian clothing area, especially in Bela krajina. However, there is no material evidence for Prekmurje, where clothing items also included blue, red or green hand-woven ”pojasniki”.13 The same applies to the Mediterranean clothing area.

The appearance of hand-woven belts from Bela krajina has been preserved through a variety of sources, technical bibliography, as well as by a number of objects. In Bela krajina, hand-woven belts were worn until at least the middle of the 19th century, in some places even until the beginning of the 20th century.14 Mrs. Makarovič dates the preserved belts back to the 1870s.15 These belts are products of the home manufacture. Famous women girdlers came from the surroundings of Krupa;16 on the other hand, some hand-woven belts worn in Bela krajina were crafted in neighbouring Croatia. Hand-woven belts from the surroundings of Delnice are no different from those of Bela krajina.17 Similar belts were also worn by Croatian women in the Croatian Posavina and Dalmatia.18

Repi

Hand-woven belts from Bela krajina are not uniform in shape. Peasant women from Metlika and its surroundings wore black ”repi” (tails): wide hand-woven belts made of black or black-and-blue mottled wool were wrapped round the waist and tied at the back so that long threads of the warp, braided into a number of small plaits, hung down to the lower edge of the skirt (ref. no. 26). Metlika’s black repi became famous during the bishop Baraga’s time as a curate in this town because he opposed this fashion, considering it a sign of women’s vanity.19 Women of Metlika partly substituted black repi by ready-made belts (ribbons?) with a buckle (ref. no. 52). A black rep was used as a motif by Arsenović in his watercolour painting ”Metličanke” (The women of Metlika) in 1870s.20

Certain black repi from the collection of the SEM have a visible ornament made up of tiny metal wires or silk threads, which are in the front part introduced weftwise (ref. no. 4, 17, 42). In this way they form a discreet ornament consisting of vertical lines, which is visible only on the front, i.e. abdominal part of the belt.

Similar to black belts from Metlika are hand-woven repi from the Poljanska Valley (ref. no. 32, 91). They, too, are wide woven cloths which are wrapped once round the waist and tied at the back. Warp threads, which are braided into a number of thick twisted strands, hang down the skirt. Women of the Poljanska Valley folded their belts lengthwise in two, thus forming on the upper belt edge an opening where they could put money and the like. In this respect these repi are reminiscent of ”čemeri” worn by men in Bela krajina. Belts from the Poljanska Valley are distinct from those from Metlika by their bright red colour with blue and green,21 and occasionally also yellow22 woven patterns. The surface of the texture of belts from the Poljanska Valley is rough, grained and uneven, while that of belts from Metlika is grained yet relatively smooth and even.

Tkanice

Tkanice from Vinica and Adlešiči differ in shape from the above- mentioned hand-woven belts. They are narrower and longer, with short fringes at either end. They are decorated with longitudinal stripes in red-white-and-black combination; a possible colour combination is also blue-green-and-orange.23 The weaving technique of tkanice is almost without exception executed in twill. The warp threads are condensed by the woof in such a way that, except on the edges, the woof is almost unnoticeable. Tkanice are, therefore, smooth to the feel, yet relatively stiff and thick although their texture consists of a thin, strongly and evenly twisted thread. The belt weaving technique is the same as that employed in the making of narrow ribbons and porter’s knots. The simple technique of weaving with ”brdo” (a small perforated and slotted board for weaving ribbons) was described by J. Mantuani.24 Since the width of the strip in the making is greatly limited by the ”brdo”, it can rightly be presumed that belts were woven on a special loom with a narrower ”brdo” than that of a regular loom used for the weaving of linen.

Women of Bela krajina wrapped long tkanice twice round their waists and tucked them in on the side25 or on the back26 so that both ends hung down their skirts. Tkanice could only be seen in the waist since women used to cover them with aprons.

Opasice (girdles)

Opasice were to a limited extent worn by peasants from the Alpine clothing area in the period between the 16th and the 18th century.27 For a short period of time, opasice were also part of the attire of the nobility.

Opasice were made of wool, although there is also evidence of silk and damask ones. In legacies from the 17th and the 18th century there is equally a mention of brown and blue opasice. Some of them are even designated as ”kranjske opasice” (opasice from Kranjsko).28 Descriptive and pictorial sources most frequently mention red opasice. Men’s fabric belts, which are frequently mentioned therein, are in our opinion also in relation to opasice, even though they are not designated as such. Valvasor attributes to men from Gorenjsko a fabric belt - ”a wide strip or a piece of fabric”. In the making of reconstructed peasant wear according to Valvasor’s drawings in the Glory of the Duchy of Kranjsko, the authors of these reconstructions therefore opted for a wide girdle made of black dyed linen, which was wrapped round the waist of the model of a man from Gorenjsko.29

In his writings about the period around 1780, Hermann tells us that men from Gorenjsko wore red or blue belts. On the other hand, Hacquet mentions for the same period blue belts worn over the trousers with braces.30 Arndt writes that at the end of the 18th century men from the area between Vrhnika and Postojna wore blue or red girdles.31

Legacies from the 17th and the 18th century, too, offer evidence of fabric or woollen belts worn by peasants from Gorenjsko.32 A description of a big estate owner from Bohinj in the years around 1810 even point out that ”wide, light-red woollen wraparound strips” represented a distinctive mark of a peasant landowner. Sources relating to other regions of Slovenia, however, do not give evidence of such distinguishing characteristics of red opasice.33

In all - no matter how few - woollen and silk opasice from the collection of the SEM the predominant colour is red. Some of them are on either end decorated with woven yellow stripes so that, when the opasica is strapped on, the abdominal part is adorned with a yellow and red striped vertical pattern. Since the decorative effect of vertical lines on belts is an oriental feature, it corroborates Geramb’s finding concerning the oriental (Turkish) origin of this type of belts.34 In contrast with this let us add that colour and pattern decorations on all other belt types are aligned longitudinally, with the exception of some black repi from Metlika, whose abdominal part is discreetly adorned with an ornament consisting of vertical stripes.

Opasice from the museum collection date from the end of the 18th century. Nothing is known about their manufacturers. In view of the term ”kranjska opasica”, which can be found in aforementioned legacies, and the fact that in the 17th century silk fabric was also manufactured in Slovenia (in craftsmen’s workshops in the area of Goriško as well as in Ljubljana, Celje and Maribor)35 it may be assumed that opasice originated on the domestic soil. Import, however, is also a possible explanation for, according to some indications, they were frequently worn by waggoners who might have brought them from their travels to the south, where the oriental influence was stronger than elsewhere.36

Ready-made ribbons with the function of belts

At the end of the 19th and at the beginning of the 20th century women partly substituted hand-woven belts by industrially manufactured belts with woven patterns. Most ready-made ribbons in the function of decorative belts from the collection of the SEM were used in Bela krajina. Woven patterns are arranged in longitudinal stripes, which is reminiscent of hand-woven belts. The length of preserved ribbons makes it possible to wrap them round the waist and tuck their ends in the belt formed in this way. Some ribbons have fastening strings which are hand-sewn on either end. Ready-made ribbons are most frequently manufactured from cotton, wool and silk. They are of different colours; however, predominant shades are pastel brown-yellow-and-green and more contrastive yellow-black or blue-red-and-white combinations.

Machine-made ribbons were also used as decorative girdles in the Alpine and the Mediterranean clothing areas already at least in the second half of the 19th century.37 Women used to strap them over their aprons. Women of Gorenjsko and Dolenjsko liked to gird themselves with black fluffy ribbons (made of moiré silk). The bow was in front, on the back or on the side so that the two long ends of the ribbon fell down the skirt. Women from Vipava used to gird themselves in a similar fashion; however, they preferred light-coloured silk ribbons. In the area of Kobarid, red or blue silk ribbons were very much in vogue. A strong effect was produced by wide colourful ribbons worn by women from the surroundings of Trieste, which hung in the middle of the front part or on the side of the skirt, reaching almost as far as its lower edge.38 ”Oveze” from Istria were black with a short bow;39 more recent data also make mention of lighter, often blue silk ribbons called ”kordele”, tied into a bow.40

The SEM also has a collection of ribbons, among which there are surely also those which had the function of belts. However, since they are recorded in inventory books under the general notion of ”ribbons” or ”bows”, they could not be dealt with in this paper. Similar silk ribbons or fashioned bows were also fixed by women to their headgear (”avbe”), hooks of sklepanci and belt rings. If no purpose of ribbons was expressly specified, they were not considered in this paper and are stored separately from the collection of belts. This is the reason for the apparently incomplete collection of silk girding ribbons.

Some of the sources have also furnished evidence of ready-made velvet ribbons. Black velvet ribbons without bows were buckled by women from Rezija,41 while women from Prekmurje girded themselves with black velvet ribbons embroidered with silk threads. Red velvet ribbons were in vogue among women from the area of Kobarid.42 Velvet ready-made ribbons also represented the basis for belts at the turn of the 20th century when, instead of regional dressing varieties, women’s clothing of a uniform design already became widely established. In the 20th century, belts were made of the same fabric as the dress. Since these belts represented but an integral part of the dress’s style, they are not treated as independent clothing complements in this paper.

Leather belts

Belts with rivets

They were worn in the 18th and in the fist half of the 19th century in Gorenjsko, Štajersko and Koroško. Legacies from the 18th century indicate that they were worn by peasant women from Štajersko and Kranjsko, especially those from Gorenjsko.43 Belts laid with metal are also quoted to have been worn by women from Gorenjsko by Hermann, Hacquet, Pohlin and Linhart. Arndt mentions in his writings that they were worn at the end of the 18th century in the area between Ernovž and Slovenska Bistrica.44 Belts of this kind were in 1810 recorded in the conscription district of Brestanica and in 1821 in seigniorial Podsreda.45

In view of the above, belts of this kind from the SEM collection are dated as belonging to the second half of the 18th or the first half of the 19th century. One of the reference points is also the year 1794, which is inserted in the leather on one of the belts from the collection (ref. no. 103).

According to Geramb, belts with tin rivets were widespread in all Alpine countries. He refers to them as ”Tyrolean belts”, thus designating their place of origin.46 Their Tyrolean manufacture was also mentioned in a note on two leather belts with rivets in Grebenc’s inventory book (ref. no. 103 and 104). Belts with tin rivets and quill embroidery, such as those worn in the Ziljska Valley, were according to some indications also manufactured in Salzburg.47

According to G. Makarovič, belts with tin rivets from the SEM collection were made in home manufacture workshops of brass-smiths and saddlers since they have a different ornamentation from similar belts outside the limits of Slovenia.48 Beside home manufacture, one should not entirely reject the possibility of import, for waggoners and peddlers brought to Slovenia large quantities of jewellery and other objects that were considered a luxury in the rural environment.

Except the belt under reference number 104, other belts with rivets belong to the group of women’s belts. Their structure includes a link (a hanger or a ring) for the hanging of a strap or a chain with a knife or keys. For belts of this kind, sources indicate tin, brass and even silver rivets. The museum collection includes only those with tin rivets which are in certain belts also added decorations of different materials and colours. Tin rivets come in various shapes. The greater part of the leather belt’s surface is so densely covered with rivets that leather can hardly be seen at all. Larger rivets of different shapes make the impression of a longitudinal mosaic (ref. no. 9, 32, 76). In above-mentioned belts, each rivet with scraped surface was separately inset in thick leather. According to their ornamentation and manufacturing technique these belts are different from most leather belts with rivets from the SEM collection. Their distinctive feature is also a solid iron clasp.

Rivets on other belts are different. They are small, tiny, with a semicircular scraped head and are evenly inset into thick leather. The leather was obviously perforated before it was set with rivets. Rivets are inset at a distance which is so even that any further setting with additional rivets is virtually impossible. Rivets could be inset in groups - they are arranged in diagonal lines. Scraped rivet heads are on principle polished smooth in two or four longitudinal stripes, which is sometimes the only decoration of the tin surface. In some belts, the tin rivet-head surface is inset with an additional decoration consisting of larger rivets and insertions of rosette-shaped castings of a different colour, etc.

Iron clasps are generally of the same type. Only some are different - probably those of a recent date, which replaced the original ones that were damaged or lost. Clasps in the shape of a horizontal number ”8” are made of curved iron wire and are decorated with a zigzag-shaped imprint.

The semicircular curved hanger (”obešalo”), which is a component part of some belts of this type, is made in a similar way. The hanger links both leather parts to which it is fastened by means of two links. The links are almost without exception, stamped out in the form of relief-decorated shells. Only rarely are they made of yellow brass instead of grey iron, which enhances their colour effect. If there is no hanger, the link consists of a ring which is riveted to the two leather parts.

Belts with tin rivets were not tightly fastened about the waist, but hung loosely to the right hip, where a hanger of a hanging ring was fastened to them. This is a feature which they have in common with metal belts - sklepanci.

Belts with rivets had a considerable decorative effect, especially because they could not be afforded by all peasant women. It is certain that tin (which is the silver of the poor) was used with the intention to achieve a distinguished, noble effect with its silver colour, for silver and even golden belts were used by the bourgeoisie and feudal lords in the 17th and the 18th century.49 It is, therefore, a matter of imitation of clothing patterns (of higher social strata) in a cheaper version. Cheaper material and manufacture cannot be distinguished at a distance, and had therefore no less influence on the rural environment.

Embroidered belts

According to the findings of M. Ložar, embroidery with feather quills is one of the recent methods of decoration in our country.50 On the basis of preserved embroidered belts from the Ziljska Valley, G. Makarovič dates it back to the second and the third quarter of the 19th century.51 This period is referred to as the ”golden age” of such method of belt manufacture, which is also corroborated by the year number which is often embroidered on the belt.52

Belts embroidered with wickers made of bird’s feathers were in the Slovene national territory common in the Ziljska Valley. In the 18th century they were reportedly worn in the entire Alpine area,53 and in the 19th century in Štajersko and Kranjsko. To the present-day Slovenia they were introduced from the upper Carinthia.54 Beside belts from the Ziljska Valley, the SEM collection includes only one men’s belt embroidered with quills, which originated somewhere in Kranjsko (ref. no. 6). It is similar in form to 18th-century belts from the Steirisches Volkskundemuseum in Graz.55

Embroidered belts from the Ziljska Valley differ in form and ornamentation from other quill-embroidered belts. This indicates a probable assumption that they were also manufactured there.56 Belts from the Ziljska Valley are usually made up of a shorter and a longer embroidered strip, an intermediary ring and an additional long embroidered leather strap which hangs down the front of the skirt. It was used to hold a knife or a key, much like with sklepanci. There is only one such belt in the museum collection. In other belts the hanging part is missing. Instead of that, individual belts have many-coloured silk ribbons (”žvoje”) tied up to the ring, which has its origins in the period between the two world wars.57 Red-brown or brown leather is lined with home-made linen or cotton and between the two linings there is a piece of cardboard as support. Beside embroidery in the shape of plants and geometrical designs equally effective are leather insertions of a different colour and matching decorative borders. Judging by descriptions and drawings, hanging leather straps were in addition decorated with square brass plates.58

Such embroidered belts were in the Ziljska Valley given as present to young women when they went to their first dance (”prvi rej”) under the linden-tree. Later on they would put them on every year for similar occasions.

Belts with a different embroidery in the SEM collection are few in number, however, they are a proof that such belts existed and were used. Two leather belts from the museum collection have a rich decoration of many-coloured thick embroidery and silk thread (ref. no. 13 and 82). According to the material of which they are made they could have been worn by women. The third embroidered belt was most likely worn by a man. It is embroidered with thin leather strips of a different colour in a weaving-like embroidery technique (”tkaničenje”) (ref. no. 90).

Čemeri

These are belts which were worn by men in Bela krajina, and were designed for the girdling of loose-fitting shirts worn over the trousers. Their purpose was chiefly that of a decoration as well as safe-keeping of money and small objects. They were crafted from a folded piece of leather so that its upper edge formed a pocket-like opening. Čemeri were buckled on their front side with two metal clasps and two straps, as pictured by Goldenstein. It may especially be noticed with folklore groups that čemeri are put on so that buckles rest on the left hip and leather pockets on the belly. Because of their decoration - imprinted geometrical ornaments arranged along several longitudinal stripes, perforated ornament and embroidery in a different colour on the pocket flap and on both belt ends - they are not considered as articles of everyday use.

Embroidery with narrow white, red or brown leather straps is simple and ”rough”. It has a strong colourful effect against the red or brown leather of which belts are made. According to their embroidery, čemeri could also be classified among embroidered belts.

Čemeri were manufactured by local harness-makers or saddlers. In all likelihood, items from our collection date from the middle of the 19th century. Of a more recent origin are those which are trying to imitate the basic features of older čemeri, but are betrayed by a greatly simplified ornamentation, machine-made ”decorative” stitches and the use of other materials (e.g. linen for the belt’s inside lining). These čemeri were a constituent part of folklore and national costumes as early as at the end of the 19th and the beginning of the 20th century.

Sources offering evidence of čemeri from Bela krajina are extremely few. A brown čemer is depicted by Goldenstein in his paintings representing a peasant from Osilnica on the Kolpa river and a man from Griblje (1838). More often, however, there is evidence of the manner of buckling of wide leather belts with a pair of clasps, which is also typical of čemeri from Bela krajina. Valvasor mentions black leather belts worn by men from Dolenjsko in the 17th century, but fails to give a description of how they were buckled on.59 His account is corroborated by legacies from the 17th century, while those from a century later give a more detailed evidence of leather belts with buckles.60 Hacquet wrote that in the period before 1787 men from Dolenjsko wore leather belts fastened with buckles, while those from Kočevje likewise wore leather belts fastened together by a pair of clasps.61 Belts preserved from the 18th century, owned and exhibited by the Steierisches Volkskundemuseum in Graz are fastened in the same way although they have a different ornamentation.62

Mački

The fundamental function of these ”belt skins” was safe-keeping of money and various small objects, hence their name ”prgirtl za dnar” (dialectal: money belt) or ”maček” (cat) and ”maček za denar” (money cat). The latter two denominations put them in close relation with Biedermeier double purses (Geldkatzen), which were stuck by peasants from the area of Central Europe behind their belts.63 According to their function, mački remind us of modern loin bags which are owing to their handiness making their way in sports and everyday life.

Mački from the museum collection are shaped as an oblong sack which on its narrow end passes into a buckling strap, while on its wider end it can be laced tight by a leather strap. To this wider end is fastened a metal clasp with a movable tongue. Mački served as a substitute for pockets and small bags and, fixed on belts, had a practical function. On account of their position they can be classified as belts although their basic function is not the girding of clothes. They cannot be attributed any decorative function, either; they are supposed to have been more or less an item of everyday apparel.

There is not much information on mački in bibliography and there are also very few sources providing evidence of their development. A record exists of a ”bag with money” from the Poljanska Valley, dating back to 1627,64 but it gives no detailed account of its shape. It was perhaps a bag hung onto a belt. This kind of bag was widely used by all social classes of the 15th and the 16th centuries.65 However, at least according to its function, it may be considered a predecessor of mački.

Geramb among 18th century belts also mentions the so-called ”Geldkatzen” and adds that they were worn in the 19th century as well.66 One of the preserved belts from the Steiermarkisches Volkskundemuseum from Graz, Austria, which are presented in Geramb’s aforementioned work, are with their inside pocket for money and their name ”Geldkatzen” reminiscent of mački from the collection of our museum.

Although the information on mački preserved in museums is scarce, it may be deduced that they were used in the Alpine clothing area.67 They were products of home manufacture, crafted by harness-makers or saddlers. Home manufacture for individual needs is subject to doubt both because of a quality elaboration and similar design and decorative elements. However, preserved items frequently reveal noticeable traces of improvised repairs and their considerable wear and tear proves the assumption that they were intended for everyday use.

Mački preserved in the collection of the SEM are dated back to the first half of the 19th century on the assumption that belts of this type were used even before that period.

Hand - sewn belts

Kanice

The Uskoki segment of the population of Bela krajina on the range of Gorjanci preserved, especially in the women’s national garb, considerably different clothing elements than their neighbours. The SEM collection includes several women’s belts of a particular shape; however, they are practically not mentioned by various sources and bibliography at all. As a matter of fact, B. Hacquet mentioned for the period around 1780 a belt of a woman’s Uskok national costume from the area of Gorjanci, but failed to give a detailed account of it.68 The only comparative material are field photographs (now in the SEM’s photographic records) that serve as evidence of the use of such belts, as well as the data on individual items from inventory books. Kanica (from ”tkanica”, also called ”kaniček” or ”kaničak”) is a wide belt, fastened on the front end by a number of hooks and eyes. The cloth with a rectangular cut (woollen cloth that may also be lined with linen) is adorned with sewn-on gold and silver metallic strips and cords, silk cords and threads, coins or tinsels. This method of decorating clothes differs greatly from that used in the rest of Slovenia. It is closer to the customs of our neighbours to the south, which is under the oriental (Turkish) influence. The origin of older belts preserved to date can be traced as far back as the middle or the second half of the 19th century. Two belts of this kind (ref. no. 16 and 25), originating from Metlika, indicate a similarity with old belts from Bojanci and Marindol. In all probability, they were originally made for the use with a folklore or ”national” costume. Kanice are hand-sewn, which permits of a hypothesis that they were products of home manufacture; however, it is more likely that they were made by craftsmen.

Other hand-sewn belts

from the SEM collection are of an entirely different character. They are complements to townsfolk’s clothing at the turn of the 19th century, made of machine manufactured fabric (silk) and buckles (ref. no. 107, 113). Belts are hand-sewn and (like kanice) may be a home manufacture product made by a town seamstress.

Belts of a more recent origin

of serial (handicraft or industrial) manufacture in the SEM collection are still relatively few. Leather belts of this kind have preserved their primarily decorative function. Their decorative effect is enhanced by large clasps (ref. no. 110 - 112).

Belts of a more recent origin, which are made of vinyl have an entirely different function. They are not distinguished for their marked decorative elements and their buckle also has a more or less functional purpose. Belts of this kind are designed for everyday use with a practical and not a decorative function (ref. no. 108, 109)





SKLEPANCI

Sklepanci are the ”invention” of the Gothic and the Renaissance period, when they mainly adorned noblewomen and distinguished middle-class ladies. Noblemen and subsequently also men from the middle classes in the 14th and the 15th century used to wear similar metal belts, hung low over the hips, called ”dupsings”. They were a part of the knightly attire and were used to hang on knives, sheaths, purses with money and later also tobacco pouches.69 A belt of this kind can also be seen on the statue of St. George from 1380 in the Ptuj castle.70

In the 18th century, noblewomen abandoned the fashion of wearing sklepanci. They were, however, still frequently used by middle-class women and were already widespread among peasant women who used them from the 17th until the beginning of the 20th century.71

Sklepanci are an example of a cultural element that was at different times and in different versions used by all strata of the society. It can be established that noblewomen used to wear golden and silver belts and sklepanci, while women from the middle classes wore silver and partly gilded ones.

Sklepanci worn by the country folk were only rarely made of silver. Sources mention sklepanci of iron and brass, and sometimes also silver and/or gold-plated ones.72 Sklepanci from the country are an ”imitation” of clothing patterns (of higher strata of the society), which came somewhat behind time and are generally characterized by a cheaper material and design.

Sklepanci were worn by peasant women in the Alpine clothing area, especially in Gorenjsko, Goriško, Štajersko and Dolenjsko.73 In his description of women of Gorenjsko, Valvasor mentions the use of sklepanci in the country in the 17th century, while their use by peasant women from Goriško in the 17th and the 18th century is described by Rutar. According to the evidence offered by Pohlin, at the end of the 18th century sklepanci were worn by women of Gorenjsko.74 A reliable source of evidence are also legacy inventories. Legacies from the 16th, 17th and 18th centuries give evidence of the use of sklepanci among middle-class and noblewomen and partly also among those from the country.75 Drawings and pictures (Mautner) testify about the use of sklepanci among the middle classes in the 18th and among the rural population in the 18th and the 19th century (Mautner, Russ, Goldenstein and others). According to their drawings it can be established that as late as the 18th century women wore sklepanci much tighter about their waists than later, usually over a hand-woven belt, as has already been mentioned above. Peasant women of the Alpine clothing area in the 19th century abandoned hand-woven belts, while they continued to wear sklepanci. In the last decades of the 19th century sklepanci were reduced to being merely a part of the attire of brides and members of wedding parties,76 which can also be seen in old photographs of weddings (photographic documentation of the SEM). In Kozjansko brides still wore sklepanci in the twenties of the 20th century.

From that time onward, sklepanci became a habitual part of ”national” costumes, which were on certain occasions beside by peasant women also worn by middle-class town women as some kind of a full-dress uniform. Sklepanci have thus again become a common feature of a number of strata of the society.

Manufacture

Sklepanci are manufactured by gold and brass-smiths. The bulk of jewellery, decorations and luxury items were brought to Slovenia by peddlers and waggoners. The same is true of sklepanci. In most cases they came to Slovenia via Rijeka and Vienna.77 However, as sklepanci were not so frequently encountered in national costumes of other peoples as they were in Slovenia, it can be assumed with certainty that they were made by domestic manufacturers.78 Goldsmiths’ and especially brass-smiths’ workshops where sklepanci were manufactured were mainly located in Mengeš, Marenberg, Maribor, Ljubljana,79 etc. Our gold and brass-smith trade was under a strong influence of that from Graz and, from the middle of the 18th century, also of that from Vienna.80

”Pasarji” (i.e. brass-smiths) are often mistaken for belt-makers, saddlers or bag-makers. This is due to the fact that brass-smiths’s trade is predominantly a metal-working activity. The term ”pasar” (brass-smith) has its origin in the Middle Ages when brass-smiths primarily manufactured metal parts of fancy belts. Brass-smiths’ products were also medieval belts decorated with metal plates, as well as belts for weapons, clasps, buttons, and jewellery. Later on their trade became more diversified and was chiefly concerned with the manufacture of finished fancy goods.81

Similar objects were also made by gold and silversmiths. Manufacturers were to a large extent dependent on the material they employed. In their work brass-smiths mainly employ common, non-precious metals like copper, bronze, brass, and somewhat less tin and iron, which are only used as a strengthening element in alloys. Gold and silver were used by brass-smiths solely as coatings for other metals.82

Brass is a metal alloy consisting mainly of copper and zinc. It gained importance in the Middle Ages because of its resemblance with gold, as well as easier and cheaper method of production. Depending on the ratio between the contents of copper and zinc, brass can have a different colour,83 which brass-smiths skilfully exploited to obtain effective colour combinations. Brass is well suited to be treated either with cold (rolling, drawing, hammering, etc.) or thermic (stamping, forging, casting) processes.84

Brass-smiths of old were familiar with different processing techniques like casting, impression, stamping, pressing and forging. Objects obtained through these processes were then chiselled, engraved and plated with a gold and silver coating.85 Many techniques were typical of goldsmith’s trade. The difference was not only in the aforementioned use of various materials but also in the accuracy of decoration. Products of 18th-century brass-smiths were reported to have been ”for the most part tin ware of artistically and technically inferior workmanship”.86 Typical of the brass-smith’s products of the 19th century is the use of inferior-quality materials, rough shape of final products and unelaborate details in their execution. The hammering technique was largely superseded by that of stamping and casting.87

Despite the fact that objects were not marked, at least a number of names of Slovene gold and brass-smiths are known. In the 18th century these were J. Reiman and J. Zeckl from Maribor, and A. A. Fritz who worked in Radgona in the middle of that century. More names are known from the 19th century: J. Waldschek and K. Hesse who carried on their trade in the middle of the century in Maribor, M. Schreiner from Ljubljana and A. Peterlin from Kamnik. A familiar name from the end of the century is K. Tratnik from Maribor, whose enterprise has been preserved to date. Among 20th-century brass-smiths there are also A. Kager from Maribor, followed by A. Pirnat and A. and R. Žmuc, whose workshops in Ljubljana have remained in operation to the present day.88

From the beginning of the 19th century industrialization seriously imperiled and superseded traditional trades, which resulted not only in the ruin of craftsmen’s workshops but also in conflicts and competition between various craftsmen. The same kind of products were thus manufactured by gold and brass-smiths, belt-makers and saddlers. The influence of industrialization also brought about changes in manufacturing techniques which became simpler and mechanized.89

The bulk of peasant sklepanci from the SEM collection are made of brass. In many cases they are silver or gold-plated on the whole or in part. Several sklepanci are made of silver in which case they are marked by a more accurate workmanship.

Typological groups

Sklepanci from the SEM collection90 are products of different periods and craftsmen. They are characterized by different structures, shapes and manufacturing techniques. In view of the above criteria, sklepanci are divided into three typological groups: chain, link-and-chain and link sklepanci.

Component parts of sklepanci are chains, hangers (”obešala”), links and clasps (”zaponke”).

Chain sklepanci consist of a chain made up of two parts of different lengths and four rectangular links. Two links are fixed next to the hanger and two on either end of the sklepanec and serve as a clasp. Although the structure of chain sklepanci also includes links and could basically be classified as link-and- chain sklepanci, they are essentially different from them since the main part of chain sklepanci is a single chain.

Link-and-chain sklepanci consist of alternating links and groups of two to eight chains that bind two consecutive links. Links are small rectangular and oval plates. The hanger and a specially designed clasp are frequent, however not requisite components.

Link sklepanci are a string of flexible-jointed links of the same or of different shapes. A hanger and a specially designed clasp may sometimes also appear as components. Link sklepanci are also clasped by means of two links in the string which are specially designed for this purpose.

Chains

In chain and chain-and-link sklepanci predominates the same type of chain. The flat chain consists of densely interlinked curved rings (two, three or even four rings linked to the first one). Rings are made of round drawn brass wire. These chains were in different areas most likely a serial product, which gold and brass-smiths bought rather than manufactured by themselves. The same flat chains were also used for jewellery, pocket watches, etc.91

The SEM collection includes only two link-and-chain sklepanci with a different type of chain preserved to date. Several rings linked together or wire rings curved several times are linked through the similar adjacent ring so that they form a right angle, which results in a four-edged chain (See drawing no. 1!).

Hangers (”obešala”)

(or ”obešalniki”92) are parts of sklepanci on which women used to hang extensions with a knife or a key, and subsequently also decorative ribbons and bows. Hangers were worn on the right hip, like belts with hangers. In view of the fundamental purpose of sklepanci it was a very practical solution since the object which was hung in this way was within easy reach of the right hand. Hangers exceptionally had a different position, which was probably the result of incorrect assembly of linking parts following damage to them. Since in the 19th and the 20th century almost no importance was attached to the practical function of sklepanci, they were crafted also without any hangers at all.

The hangers of sklepanci have a semicircular shape. Their lower edge is indented or has a similar rugged profile. Hangers were connected with adjacent links with two holes for hooks or rivets. They were made by employing different techniques. Solid hangers are relief castings (e.g. in the form of a small angel’s head), which were subsequently engraved with decorations. Most hangers are hewed out from a thick sheet-metal and have their surface decorated with imprints or engravings of geometrical or floral ornaments, stripes, zigzags, etc. (See drawing no. 2!)

Links

Sklepanci from the SEM collection consist of a variety of links. They are distinguished from one another by manufacturing techniques (cast solid links and links stamped out from sheet-metal) and (engraved or embossed) decorations. Cast and punched links may consist of single, two or more layers. In such cases the top layer is placed over a layer of thin or thick sheet-metal.

The most frequently encountered ornamental motifs are floral decorations, rosettes, stylized many-petaled blossoms or flowers and angel’s heads. Animals are rarely used as a decoration and in most cases they occur in the form of lamb (ref. no. 231). Links have the basic brass colour and are in many cases adorned with silver and gold plating. Various colours of links or of individual layers of one and the same link thus produce different effects. Unfortunately, much of this plating was destroyed in the course of the normal wear as well as during the time spent in the museum’s depository. However, remnants of such plating has been preserved in less exposed parts of the links or in the hollows of relief decorations, from which the original treatment of individual sklepanci can be inferred.

Links are connected with one another by one or more tiny rings made of drawn wire, which is why the entire structure of sklepanci is comparatively flexible and easily fits the body. Individual links may also be connected by hinges.

Chain sklepanci from the SEM collection have four equal rectangular links. Solid cast links are decorated with embossments or engravings. Links may be stamped out from a thick sheet-metal and decorated with embossments or imprints. If they are made of a thin sheet-metal, they are adorned with a embossment. A frequent motif of decoration are also groups of parallel lines, zigzags, angel’s heads, etc. (See drawing no. 3!)

Chains of link-and-chain sklepanci from the SEM collection have rectangular, less often square or round-shaped links with profiled (rugged) edges. Links are mainly two-layered. The top layer has a motif of (two or more) angel’s heads or a floral ornament. Relief decorations adorn the upper cast layers as well. Decorations may also be in the form of perforations - in such cases the bottom layer usually differs in colour from the top one. (See drawing no. 4!)

The most diversified links are those of link sklepanci. Links adjacent to the hanger or the clasp may be different from others in the string. Their fundamental shape is rectangular, oval or round, frequently with rugged edges. They come in single or double-layered versions as castings or punched links. Their decoration most frequently consists of relief shaped angel’s heads or floral ornament as well as decorative perforations. Quite common are hollow rectangular doublelayered links with a distinctly embossed top layer. (See drawing no. 5!)

Links in the string may be rectangular, square, round or oval- shaped and generally have rugged edges. They come in all versions of manufacturing techniques and layer structure. A peculiarity represent links set with many-coloured stones since they appear in link-and-chain sklepanci (ref. no. 132) in one instance only. Instead of inset stones, the links’ central part is often adorned with rosette-shaped ornaments or those with a shape of a stylized many-petaled blossom or flower. They are made from a piece of thin sheet-metal; however, they are often of a shoddy and inaccurate workmanship. They owe their importance chiefly to the colour effect they produce. (See drawing no. 6!)

Strings are made up of links with a particular shape; there are, however, also common combinations of links of different shapes. A relatively frequently occurring combination is that of tiny upright rectangular (cast or punched) links which are connected with one another by two, three or four rings, while the string is in a number of places disrupted by larger oval or rectangular links. The SEM collection also includes some sklepanci of extreme similarity to one another. Their links are made of scraped wire, curved in the form of a four-petaled flower. They are combined with oval links with a rosette decoration or stone inset in their middle. According to a verbal communication, these sklepanci were made in the period between the two world wars and afterwards in the School for the applied art in Ljubljana and were designed to be used with ”national” costumes. (See drawing no. 7!)

Clasps (”zaponke”)

(also designated as ”spone”; the expression ”pasna spona” /belt clasp or buckle/ is primarily used in the archaeological and partly also ethnological technical publications. The Dictionary of the Slovene Literary Language /DSLL/ defines the term ”spona” as a clasping, buckling device. Under the same vocable, ”pasna spona” is referred to as ”zaponka” /DSLL, Vol. IV, p. 858/. The clasp is defined as a device for clasping, buckling, usually of clothes. As an example the dictionary quotes the term ”pas z zaponko” - belt with a clasp-buckle /DSLL, Vol. V, p. 735/). In our case we have opted for the term ”zaponka”. It is a part of sklepanec which is designed for clasping and is also richly decorated. The function of clasping can also be assumed by the two end links in a string if they have been designed for this purpose.

The two functional parts of the clasp are the rim and the tongue, the catch and the loop (ring for sidewise clasping) or a hook (also two or three together) and the corresponding number of loops (holes).

Chain sklepanci from the SEM collection are clasped together by a loop and a catch, which are welded to the bottom end of rectangular end links. In some cases the catch is welded on as an extension of a regular link which with its round, rosette or angel’s head shape assumes the function of a clasp. (See drawing no. 8!)

Link-and-chain sklepanci are buckled in both ways, which have been described for chain sklepanci. The only difference is that in this case is round or pyriform. In some link-and-chain sklepanci, the clasp is an independent deltoidal link, still others are buckled with two oblong links with a catch and a loop. (See drawing no. 9!)

In addition to the ways of clasping described above, link sklepanci may also be clasped by means of a loop and a catch which are welded to the two oblong links. A frequently occurring form is also a deltoidal clasp with two or three drawn-wire hooks which are curved backwards. Corresponding loops are in this case tiny holes in the last end link of the string. The places of hooks and loops are sometimes turned the other way round: loops are welded to the clasp, and curved hooks to the last link in the string. In some cases, hooks are replaced by a catch. A deltoidal clasp may function as a link on its own, but may also be an extension of he last link in the string. (See drawing no. 10!)

Changes in development

Sklepanci have undergone changes in both shape and function. Their characteristic feature was a combination of their decorative and practical function. They were an important practical clothing complement as late as the 18th century. Some time from the middle of the 19th century their function has been reduced to merely decorative and representative purposes.

They owe their practical function to the extension (a leather strap or a chain) hung on the hanger, which was used to hold a jack-knife, a key, and in sklepanci worn by the noble and middle-class women, also pouches with sewing requisites and the like. Peasant women in the 19th century wore sklepanci without extension, and their subsequent development resulted in sklepanci devoid of hangers. To sklepanci with hangers women used to fix many-coloured ribbons and silk bows.93 The habit of decorating sklepanci with a bow was carried on with ”national” costumes.

The SEM collection includes sklepanci of different shapes and from different periods; however, in none of the metal belts has the corresponding leather or metal extension been preserved. It can be assumed that the hanging extension was not considered worth keeping and being handed down from one generation to another.

Sklepanci were a valuable complement to women’s clothing that could not be afforded by all peasant women. They were external symbols of wealth. A special effect was produced by the gold and silver colour of their links. With the exception of churches, there were no golden or silver objects in the rural environment. Tiny decorations and (in)accuracy of workmanship of individual links were not very important.94 What did matter was the impression that a peasant woman left on her surroundings by wearing a glittering sklepanec, for the wealth had to be shown in order to earn prestige.95

Individual sklepanci are difficult to classify according to the period in which they were made. It is true that each period and its style exerted a distinctive influence on artists and craftsmen. On the other hand, manufacturers observed the old forms in their work as well. They took as models sklepanci from earlier periods, which had been handed down from One generation to another. Sklepanci of the 19th century are a ”repetition” of various (rococo, Gothic and Renaissance) styles from the past96 and are usually of inferior and careless workmanship.

According to the objects preserved to date, one can determine the development of various forms of sklepanci, which is presented as an outline of individual typological groups that developed in different periods of the past (this outline is a short summary of a paper by G. Makarovič, who is the only local author who has thoroughly dealt with the problem of ascertaining the period or point in time of ethnological developments and artefacts97).

The 17th century is characterized by the manufacture of chain sklepanci with rectangular cast links and with a hanger and a clasp. The principal motif of decoration of links and the cast hanger was angel’s head, rarely a hand with a heart. The tip of individual hangers was adorned with a diamond design or a simple motifs. Sklepanci from this group are clasped by a loop and a catch which are welded to the bottom part of end links. Links may be extended into a clasp shaped as a renaissance rosette. These sklepanci are made of partly silvered or gilded brass.

Another group of sklepanci that belongs to the 17th century is characterized by a clasp consisting of two oblong cast links with a catch and a loop (ring for sidewise clasping). Also typical are gold-plated rectangular links adjacent to the hanger and the clasp, which are made of two-layered sheet-metal. The top part is distinctly embossed and is adorned with a central motif of three angel’s heads. Both layers of the link are joined by a renaissance gimlet-like joint. The form of these links was frequently repeated in the 19th century and the above-mentioned decoration was almost in all cases replaced by a floral motif. Aforementioned 17th-century sklepanci belong to the group of chain or link sklepanci. Sklepanci from the latter group are made of strings of tiny cast links.

In the 18th century developed a series of typical forms of sklepanci. This is the period of link-and-chain type of sklepanci. The angel’s head (or two angel’s heads) motif or that of a basket with a bunch of flowers (both frequently appear as principal motifs on rectangular two-layered sheet-metal links between groups of chains) are with a greater accuracy dated as belonging to the second half of the 18th and the first half of the 19th century.

The 18th century was also a period of the development of sklepanci made up of links which were stamped out from a thick sheet-metal and decorated with geometrical and floral engravings. They are made of silver-plated brass and are classified among chain sklepanci. A certain number of them are in heir bottom part engraved with the year of their manufacture. The oldest sklepanec of this kind from the collection of SEM was made in 1755 (ref. no. 116).

The group of link sklepanci, consisting of tiny upright rectangular links is according to the period of its development dated back to the 18th century as well. Links are connected with one another by means of two, three or even four rings, and their sequence is frequently disrupted by oblong gold-plated cast links with a decorative perforation of the top layer and a subsequently welded cast rosette or angel’s head in the middle. A gold-plated deltoidal clasp consists likewise of two layers and is decorated with baroque relief and perforation ornaments.

A unique contribution of this century is also the pyriform clasp.

Sklepanci made in the 19th century greatly differ in forms, which is the result of the already mentioned imitation of traditional styles from the past. These ”imitations” were accompanied by differences both in the manufacturing technique and ornamentation. Their workmanship is careless, renaissance motifs are replaced by a floral one and the diamond design is superseded by rosettes, there appear links set with red artificial glass stones, etc. In the 19th century also developed certain new forms like tin sklepanci (ref. no. 158) and sklepanci made of coins (ref. no. 152).

Sklepanci of the 20th century are equally subject to ”imitations”. Old forms are repeated along with the creation of new ones, both for the purposes of the folklore and ”national” costumes.





KATALOG/CATALOGUE

Uvodna pripomba / Introductory note

Predmeti v seznamu so razvrščeni od nižjih k višjim inventarnim številkam SEM, najprej pasovi in nato sklepanci. Podatki v kataloških enotah so razporejeni po naslednjem vrstnem redu: zaporedna številka, predmet oziroma tip predmeta, kraj uporabe, material, mere (d = dolžina, š = širina), številka negativa (= št. neg.) v fototeki Slovenskega etnografskega muzeja, inventarna številka ( = inv. št.) Slovenskega etnografskega muzeja, morebitna starejša inventarna številka ( = stara inv. št.), ki jo je imel predmet v času Kranjskega deželnega muzeja. Sledi opis predmeta: njegove sestave, barve, okrasa, funkcije, izdelave in stanja predmeta.

Podatke, ki niso povsem zanesljivi oziroma katerih pravilnost le domnevamo, smo navedli v oklepaju.

Detajli v slikovni prilogi sledijo fotografiji odgovarjajočega celega predmeta. Barvne slikovne priloge so razporejene po tipih in ne po gradaciji zaporednih številk. Številka, navedena pri posamezni barvni prilogi, označuje zaporedno številko odgovarjajočega predmeta.

Items on the list are ranked in succession from lower to higher inventory numbers, i.e. belts come first, followed by sklepanci. The data in the catalogue units are presented in the following sequence: reference number, item or item type, place of use, material, size (d = length, š = width), number of the negative (= št. neg.) in the photographic documentation of the Slovene Ethnographic Museum, eventual earlier inventory number (= stara inv. št.), which was assigned to the item at the time of the old Regional Museum of Kranjsko, followed by a description of the item: its structure, colour, ornamentation, function, workmanship and condition.

The data which are not entirely reliable, or whose accuracy is supposed only, are put in parentheses.

Details in the colour-picture supplement follow corresponding photographs of the entire object. Supplements are classified according to types and not the progression of reference numbers. Reference number, indicated with individual colour-picture supplement designates the reference number of the corresponding item.


1.

Usnjeni pas z zakovicami / Cerklje na Gorenjskem / usnje, kositer, železo, pločevina / d - 100 cm, š - 1,3 do 1,9 cm / št. neg. 15665 / inv. št. 41 / stara inv. št. 782.

Sestavljen je iz dveh trakov, iz obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino je dodanih še šest okraskov v obliki stilizirane cvetlice s stebelcem - iz večjih okroglih zakovic ter rdečih pločevinastih in zelenih usnjenih vstavkov. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan s kositrom. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki drobne školjke. Gladka kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama. Glede na dimenzije bi lahko bil pas dekliški. Obrtniški izdelek. Slabo ohranjen: razpokana površina usnja, nekaj izpadlih zakovic; krajši usnjeni del z zakovicami je pretrgan, zato je pas v dveh delih.


2.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Bojanci / usnje, medenina, železo / d - 109 cm, š - 20 do 22 cm / št. neg. 15666 / inv. št. 50 / stara inv. št. 3750.

Iz pravokotnega kosa rdečega usnja krojen pas z odprtino za žep na zgornjem robu in z dodatno prišitim poklopcem, okrašenim z drugobarvno usnjeno vezenino, okrasnimi luknjicami in nazobčano odrezanim robom. Poklopec se zapenja z usnjenim trakom, ki je nekajkrat pretaknjen skozi vse tri plasti usnja. Pas je okrašen z rjavim usnjem na obeh koncih pasu in vezenino s tankimi belimi in rjavimi usnjenimi trakovi ter z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v vzdolžnih progah. Zapenja se z dvema trakovoma za zapenjanje, ki sta okrašena z vtisnjeno valovnico, in manjšima pravokotnima kovinskima zaponkama s po dvema zatičema; od zaponk se je ohranila le ena. Žep na pasu je bil namenjen za shranjevanje denarja; čemer je bil del pražnje moške noše. Ročno šivan in vezen, obrtniški izdelek. Razen manjkajoče zaponke je pas dobro ohranjen.


3.

Pas, imenovan kanica / Bojanci / volneno blago, laneno platno, kovinska nit, medenina / d - 98 cm, š - 10 cm / št. neg. 15667 / inv. št. 59.

Na pravokoten kos črnega volnenega blaga, tkanega v tehniki ribje kosti in podloženega z belim lanenim platnom, so našiti okrasni trakovi industrijske izdelave. Ob skrajnih robovih je našita ozka zelena vrvica, ob njej pa na zgornjem robu zlat trak s kovinskimi nitmi in vtkanim cikcakom. Po dva srebrna in po dva zlata trakova s kovinskimi nitmi sta našita še ob obeh koncih pasu. Med njimi je viden ozek rob podložene rdeče tkanine. Pas se zapenja s sedmimi pari okroglih medeninastih kambic, od katerih del ene kambice manjka. Domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega nastanka. Dobro ohranjen.


4.

Tkani pas, imenovan rep / Poljanska dolina / volna, svila, zlata nit / d - 287 cm, š - 9,5 cm / št. neg. 15668 / inv. št. 69.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz temnorjave in temnomodre osnove in temnorjave votkovne niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v dolge prosto padajoče rese. Po obeh robovih pas krasita dve drobni modri črti. Del pasu krasijo tudi prečno vtkane proge rdečkaste barve, med katere je s čelne strani vtkana tudi drobna svetlikajoča se zlata nit. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


5.

Tkani pas / okolica Semiča / volna / d - 141 (brez res) cm, š - 13,7 cm / št. neg. 15669 / inv. št. 78 / stara inv. št. 1405 b.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz rdeče in zelene osnove in rdeče votkovne niti. Zelene črte in drobni pravokotniki so razporejeni v vzdolžnih progah. Niti osnove so na obeh koncih pasu zvite v številne drobne pramene, ki so bili prvotno verjetno zviti v debelejše, saj so niti nenavadno dolge (zaradi zmršenosti jih je nemogoče zadovoljivo izmeriti). Po podatku v inventarni knjigi je bil pas namenjen za belokranjsko nevesto. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: razmršene in deloma potrgane rese, nekaj manjših luknjic v tkanju.


6.

Usnjeni pas z vezenino / / usnje, pavja ali gosja peresa, medenina, železo / d - 105 cm, š - 11,3 cm / št. neg. 15670 / inv. št. 90 / stara inv. št. 2371.

Pravokotno odrezan kos temnorjavega usnja je podložen s svetlejšim in mehkejšim usnjem, ki je tudi na čelni strani viden po robovih. Pas je okrašen z vtisnjenim geometrijskim ornamentom, razporejenim v vzdolžnih pasovih, svetlorjavimi in temnozelenimi usnjenimi aplikacijami in belo vezenino na obeh koncih pasu. Cvetlični ornament je izvezen s tanko razrezanimi tulci pavjih ali gosjih peres. Pas se zapenja s pomočjo pravokotne medeninaste zaponke z železnim zatičem in s pomočjo usnjenega traku za zapenjanje. Pas je spadal k pražnji moški noši. Obrtniški izdelek, prešan, ročno šivan in vezen. Srednje dobro ohranjen: razpokana površina usnja, bela vezenina na več mestih obrabljena.


7.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, steklo / d - 105 cm, š - 3,8 do 4,4 cm / št. neg. 15671 / inv. št. 91 / stara inv. št. 1230.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino je dodanih še pet rozetastih okraskov z vstavljenimi rdečimi in zelenimi stekelci. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi (srce in dve različni zvezdi) iz zakovic. Obešalo je polkrožno zavito in nabrazdano. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je z vtisnjenim cikcakom. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: površinsko razpokano usnje, izpadla barvna stekelca.


8.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, steklo, pločevina / d - 103,5 cm, š - 5,4 do 6,2 cm / št. neg. 15672 / inv. št. 92 / stara inv. št. 1229.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino so dodani še štirje rozetasti okraski z rdečimi steklenimi in rumenimi pločevinastimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so v obliki pokončnih rombov vidne štiri skupine večjih okroglih zakovic z rumenimi, rdečimi in zelenimi usnjenimi vstavki. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Razen nekaj izpadlih zakovic in vstavkov je pas v dobrem stanju.


9.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, baker / d - 99,5 cm, š - 5,6 do 6,7 cm / št. neg. 15673 / inv. št. 93 / stara inv. št. 2712.

Sestavljen je iz dveh skupaj sešitih trakov in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami različnih oblik in drugobarvnimi vstavki. Zakovice so razporejene tako, da delujejo kot vzdolžni mozaik. Zadnji del daljšega traku se zožuje v zaobljeno konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen z zakovicami v razprtem motivu srca in cvetličnega šopka. Trakova je v osnovi povezoval obroč ali obešalo z veznima členoma, vendar je vmesni člen očitno izpadel; pas so sestavili z nekaj enostavnimi ročnimi šivi z vrvico. Kvadratna zaponka z zatičem ima zaobljene vogale in je na usnje pritrjena s tremi kovinskimi zakovicami. V inventarni knjigi je naveden kot moški pas. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: izpadle zakovice in drugobarvni vstavki; prvotno nabrazdana površina zakovic je poškodovana do te mere, da je površina povsem gladka.


10.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, medenina / d - 104,5 cm, š - 4,2 do 4,5 cm / št. neg. 15674 / inv. št. 94 / stara inv. št. 2302.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi (tulipan, rozeta, romb) iz zakovic in oranžnih, zelenih in rumenih usnjenih vstavkov. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Razen nekaj izpadlih zakovic je pas v dobrem stanju. Kovinski deli so lakirani.


11.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 106 cm, š - 5,8 do 6,5 cm / št. neg. 15675 / inv. št. 108 / stara inv. št. 2739.

Sestavljen je iz dveh trakov, vmesnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Vzdolž vse kositrne površine so v razprti kompoziciji dodane še večje okrogle zakovice. Zadnji del daljšega traku se zožuje v zaobljeno konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan z zakovicami, je pa prvotno bil, kar dokazujejo tri ohranjene zakovice v usnju. Usnjeni trak je bil ob uporabi odtrgan, a je bil ponovno ročno prišit z vrvico. Oba dela pasu povezuje obroč, na usnje pa je pritrjen s pomočjo zakovice in ročno prišite vrvice. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama in prišito vrvico, okrašena pa je z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Obrtniški izdelek. Bolj v slabem stanju zaradi večjih poškodb usnja in izpadlih zakovic.


12.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, pločevina / d - 102 cm, š - 5,6 do 6,2 cm / št. neg. 15676 / inv. št. 109 / stara inv. št. 2043.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino so dodani še štirje rozetasti okraski s črnimi steklenimi in rdečimi pločevinastimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije kvadratni okraski iz večjih okroglih zakovic. Obešalo je polkrožno zavito in krašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


13.

Usnjeni pas z vezenino / Luče v Savinjski dolini / usnje, svila, pavje ali gosje pero, železo / d - 107 cm, š - 4,7 cm / št. neg. 15677 / inv. št. 110 / stara inv. št. 1232.

Pas je sestavljen iz dveh usnjenih trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Zeleno usnje je podloženo z rjavim usnjem, med obema plastema pa je še plast rdečega usnja, ki tvori okrasni rob pasu. Pas je po vsej dolžini okrašen z raznobarvno vezenino. Cvetlični, živalski, geometrijski ornament in motiv srca ter napis IHS so izvezeni z modro, rumeno, zeleno in rjavo svilo, rdečimi usnjenimi trakovi in belimi tanko razrezanimi tulci pavjih ali gosjih peres. Daljši del pasu se na koncu zožuje v zaobljeno konico z luknjicami za zapenjanje. Zaponka z zatičem je pravokotne oblike. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Dobro ohranjen.


14.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 98 cm, š - 4,5 cm / št. neg. 15678 / inv. št. 111 / stara inv. št. 2711.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi (tulipan, dve različni rozeti) iz zakovic. Povezovalni obroč je v usnje všit z vrvico. Kovinska zaponka z zatičem v obliki nabrazdane ležeče osmice je pritrjena na usnje z ročno prišito vrvico. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: precej izpadlih zakovic, narezan rob traku za zapenjanje.


15.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, pločevina / d - 106,5 cm, š - 5,8 do 6,3 cm / št. neg. 15679 / inv. št. 112 / stara inv. št. 2901.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Vzdolž vse kositrne površine so v razprti kompoziciji dodane še večje okrogle zakovice, kombinirane z rdečimi in rumenimi pločevinastimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi iz večjih okroglih prešanih zakovic in zelenih usnjenih vstavkov. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s štirimi kovinskimi zakovicami, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek; zaradi podobnosti s pasom pod zaporedno številko 11 lahko domnevamo, da gre za istega izdelovalca. Razen nekaj izpadlih zakovic in nekoliko razpokane površine usnja je pas dobro ohranjen.


16.

Pas / Metlika / volneno blago, kovinska in svilena nit, kovinske bleščice / d - 104 cm, š - 19,4 cm / št. neg. 15680 / inv. št. 445 / stara inv. št. 1314.

Na pravokoten kos rdečega tkanega in kosmatenega volnenega blaga so ob vseh štirih robovih ročno našiti okraski: ob zunanjem robu je našita okrogla modra vrvica industrijske izdelave, nato pa dvojni cikcak iz dveh zelenih svilenih niti. Sledi valovnica iz srebrne prepletene kovinske vrvice in dvojni cikcak iz rumene svile. V kompozicijo cikcaka sta všiti po dve kovinski bleščici. Način zapenjanja pasu iz kroja ni razviden; sklepamo lahko, da se je en konec pasu zataknil za rob drugega. Vse sestavine pasu so industrijskega nastanka, izdelava pasu pa je domača (ročno šivanje). Dobro ohranjen.


17.

Tkani pas, imenovan rep / Metlika / volna, svila, zlata nit / d - 276 cm, š - 11,5 cm / št. neg. 15681 / inv. št. 457/ stara inv. št. 1310.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz temnorjave in temnomodre osnove in temnorjave votkovne niti. Pas je enakomerno rjavo-modro meliran, le ob obeh vzdolžnih robovih krasita pas dve drobni modri progi. Niti osnove so na obeh koncih pasu spletene (verjetno naknadno) v dve neenakomerni kiti. Krajši del pasu krasijo še prečno vtkane proge rdeče barve, med njimi pa nekaj drobnih zlatih nitk. Okras prečnih prog je viden le s čelne strani pasu. Obrtniški izdelek. Nekoliko natrgana robova in izrabljene rdeče okrasne niti, sicer pa je pas v dobrem stanju.


18.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna, bombaž, lan / d - 202,5 cm, š - 5 cm / št. neg. 15682 / inv. št. 459 / stara inv. št. 6387/1.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše resice, zvite v pramene. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


19.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna, bombaž, lan / d - 198 cm, š - 3,6 cm / št. neg. 15683 / inv. št. 460 / stara inv. št. 6387/2.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


20.

Tkani pas / Bela krajina / volna / d - 148 (brez res) cm, š - 13,7 cm / št. neg. 15684 / inv. št. 463 / stara inv. št. 1400.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz rdeče in rumene osnove in rdeče votkovne niti. Rumene črte in drobni pravokotniki so razporejeni v vzdolžnih progah. Niti osnove so na obeh koncih pasu zvite v številne drobne pramene, ki so bili v osnovi verjetno debelejši, saj so niti nenavadno dolge (zaradi zmršenosti jih je nemogoče zadovoljivo izmeriti). Obrtniški izdelek, podoben pasu pod zaporedno številko 5; domnevamo lahko, da gre za istega izdelovalca. Razmršene in deloma potrgane rese, sicer dobro ohranjen.


21.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna, bombaž, lan / d - 186 cm, š - 3,3 cm / št. neg. 15685 / inv. št. 466 / stara inv. št. 6387/4.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: natrgan rob, delno potrgane rese.


22.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna, bombaž, lan / d - 195 cm, š - 3,5 cm / št. neg. 15686 / inv. št. 467 / stara inv. št. 6387/3.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


23.

Tkani pas, imenovan rep / Dobljiči / volna / d - 336 cm, š - 11 cm / št. neg. 15687 / inv. št. 470 / stara inv. št. 6647.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz rdeče, zelene in indigo modre osnove in rdeče votkovne niti. Raznobarvna osnova in način tkanja ustvarjata zrnčasti vzorec, razporejen v vzdolžnih progah. Niti osnove so na obeh koncih pasu zvite v tri dolge pramene, ki so nekdaj prosto viseli po hrbtni strani od pasu navzdol. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


24.

Tkani pas, imenovan tkanica / Adlešiči / volna, bombaž, lan / d - 234 cm, š - 7,3 cm / št. neg. 15688 / inv. št. 472 / stara inv. št. 6387.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše vinsko rdeče, bele, temnorjave in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v rese, zvite v več pramenov. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: nekoliko natrgana robova, delno potrgane rese.


25.

Pas / Metlika / volneno blago, kovinska in svilena nit, kovinske bleščice / d - 110 cm, š - 10 cm / št. neg. 15689 / inv. št. 476 / stara inv. št. 1313.

Na pravokoten kos modrega tkanega in kosmatenega volnenega blaga so ob vseh štirih robovih ročno našiti okraski: ob zunanjem robu je našita okrogla zelena vrvica industrijske izdelave, nato pa valovnica iz srebrne prepletene kovinske vrvice z vmesnimi kovinskimi bleščicami. Po sredini pasu poteka po vsej dolžini še cikcak iz zelene in rumene svilene niti z našitimi bleščicami. Blago je bilo pred končnim okraševanjem barvano v več niansah modre barve tako, da je barvni vzorec razporejen v vzdolžnih progah. Način zapenjanja pasu iz kroja ni razviden; sklepamo lahko, da se je en konec pasu zataknil za rob drugega. Vse sestavine pasu so industrijskega nastanka, izdelava pasu pa je domača (ročno šivanje). Dobro ohranjen.


26.

Tkani pas, imenovan rep / Podzemelj / volna / d - 240 cm, š - 8 cm / št. neg. 15690 / inv. št. 479 / stara inv. št. 6527.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz grobe, rahlo svetlikajoče se črne volne. Niti osnove so na obeh koncih pasu spletene v enaindvajset drobnih kitk, od katerih se vsaka po nekaj centimetrih razcepi v dve še drobnejši kitki. Obrtniški izdelek. Robova sta natrgana, sicer je pas dobro ohranjen.


27.

Pas / Metlika / bombaž, volna / d - 130 cm, š - 5,2 cm / št. neg. 15691 / inv. št. 480 / stara inv. št. 1315.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Na tanke bele osnovne in debelejše svetlorjave votkovne niti je strojno uvezen (tkaničen) vzorec z rdečo in modro volneno nitjo. Ponavljajoči se geometrijski vzorec daje videz vzdolžnih prog. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in nezarobljen. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: obrabljene in potrgane rdeče in modre okrasne niti.


28.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, medenina / d - 95,7 cm, š - 3,5 do 5,2 cm / št. neg. 15695 / inv. št. 624.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je bil okrašen drugače: na usnjeni površini je viden le še en krasilni element iz zakovic (rozeta), ostali pa se niso ohranili. Zaponka z zatičem ima obliko črke D, na usnjeni del pa je pritrjena s tanko žico. Glede na to, da je po obliki precej različna od zaponk na podobnih pasovih, je mogoče, da je bila naknadno zamenjana. Obrtniški izdelek. Slabše ohranjen zaradi številnih izpadlih zakovic in razpokane površine usnja.


29.

Usnjeni pas z vezenino / Ziljska dolina / usnje, pavja ali gosja peresa, medenina, lepenka / d - 94,7 cm, š - 6,8 cm / št. neg. 15696 / inv. št. 894.

Pas ni v celoti ohranjen. Sestavljen je iz dveh usnjenih trakov in povezovalnega obroča. Temnorjavo usnje je podloženo s svetlejšim in mehkejšim usnjem, med obema plastema pa je vložena še plast lepenke za utrjevanje pasu. Robove krasita v šiv vstavljena usnjena trakova zelene in rdeče barve. Temnorjavo usnje je po vsej dolžini in širini okrašeno z belo vezenino, razporejeno v vzdolžnih progah. Cvetlični in geometrijski ornament je izvezen s tanko razrezanimi tulci pavjih ali gosjih peres. Daljši del pasu se na koncu zožuje v zaobljeno konico, način zapenjanja pasu pa ni razviden, saj se zaponka ni ohranila. Prav tako se ni ohranila pentlja na obroču, čeprav jo podatek v inventarni knjigi navaja. Pas je sodil k pražnji ženski noši. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Srednje dobro ohranjen: raztrganina kot posledica zapenjanja, obrabljena bela vezenina.


30.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, medenina, železo / d - 108 cm, š - 3,4 do 11,5 cm / št. neg. 15697 / inv. št. 924.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Temnorjava usnjena malha ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se je zadrgovala z usnjenim trakom, ki se ni ohranil. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena okrogla medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan usnjeni trak temnorjave barve z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Srednje dobro ohranjen: močno obrabljena površina usnja; očitno je bil pas moker, ker je nenaravno zmečkan in trd.


31.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, medenina / d - 104 cm, š - 6 do 6,4 cm / št. neg. 15698 / inv. št. 981.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasijo le po dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic ob vsakem robu. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan z zakovicami. Po dveh ohranjenih zakovicah v usnju je mogoče domnevati, da je bil tudi ta del pasu okrašen. Povezovalni obroč je na usnjena dela pritrjen s po štirimi večjimi zakovicami. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je na usnje pritrjena s štirimi zakovicami in prešito vrvico. Okrašena je z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: precej izpadlih zakovic, predvsem na traku za zapenjanje, ki je površinsko tudi močno razpokan.


32.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, medenina / d - 99 cm, š - 6,2 do 7 cm / št. neg. 15699 / inv. št. 982.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami različnih oblik ter rdečerjavimi in rumenimi usnjenimi vstavki. Nabrazdane zakovice so razporejene tako, da delujejo kot vzdolžni mozaik. Zadnji del daljšega traku se zožuje v zaobljeno konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen z zakovicami v razprtem motivu srca in cvetličnega šopka. Trakova povezuje obroč, ki je v usnje pritrjen s po dvema zakovicama. Kvadratna medeninasta zaponka z zatičem ima zaobljene vogale in je na usnje pritrjena s tremi kovinskimi zakovicami. Obrtniški izdelek; zaradi podobnosti s pasom pod zaporedno številko 9 gre verjetno za istega izdelovalca. Razen izpadlih zakovic in vstavkov je pas v dobrem stanju.


33.

Svileni pas, imenovan opasica / / svila / d - 218 cm, š - 32,5 cm / št. neg. 15700 / inv. št. 995 / stara inv. št. D 26.

Pravokoten kos tanke bledo rožnate svile je na obeh koncih okrašen s prečnimi rumenimi progami. Niti osnove se nadaljujejo v krajše resice, zvezane z vozlički. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Industrijski oziroma serijski izdelek, strojno tkan. Srednje dobro ohranjen: neenakomerna obledelost, obrabljena konca z resicami.


34.

Svileni pas, imenovan opasica / / svila / d - 243 cm, š - 29,5 cm / št. neg. 15701 / inv. št. 996 / stara inv. št. 8443.

Pravokoten kos tanke bledo rožnate svile je na obeh koncih okrašen s prečnimi rumenimi progami, prav na koncu pa še z belo-zeleno progo. Niti osnove se nadaljujejo v skupine krajših resic, zvezane z vozlički. Ob uporabi je bila opasica očitno zganjena po dolžini na pol, saj so niti v tej liniji močneje izrabljene. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Industrijski oziroma serijski izdelek, strojno tkan. Srednje dobro ohranjen: neenakomerna obledelost, obrabljena konca z resicami.


35.

Svileni pas, imenovan opasica / / svila / d - 230 cm, š - 23,5 cm / št. neg. 15702 / inv. št. 997.

Pravokoten kos tanke bledo rožnate svile je okrašen z vzdolžnimi črno-belimi in na obeh koncih pasu še s prečnimi svetlomodrimi in zlatimi progami. Oba konca pasu sta bila v osnovi zarobljena, zdaj pa sta natrgana. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Industrijski oziroma serijski izdelek, strojno tkan. Srednje dobro ohranjen: neenakomerna obledelost, poškodovana konca.


36.

Svileni pas, imenovan opasica / / svila / d - 272 cm, š - 36,5 cm / št. neg. 15703 / inv. št. 998 / stara inv. št. D 25.

Pravokoten kos tanke bledo rožnate svile je na obeh koncih okrašen s prečnimi rumenimi in belimi progami. Niti osnove se nadaljujejo v skupine krajših resic, sprijetih med seboj. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Industrijski oziroma serijski izdelek, strojno tkan. Srednje dobro ohranjen: neenakomerna obledelost, zmršene rese.


37.

Volneni pas, imenovan opasica / Gorenjsko / volna / d - 322 cm, š - 18 cm / št. neg. 15694 / inv. št. 999 / stara inv. št. 2332.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz vinsko rdeče volnene osnove in enakega votka v tkalski tehniki obojestranskega kepra (”ribje kosti”). Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v rese. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno tkan. Rese so nekoliko potrgane, sicer pa je opasica v dobrem stanju.


38.

Volneni pas, imenovan opasica / Črna pri Kamniku / volna, bombaž / d - 226 cm, š - 37 cm / št. neg. 15704 / inv. št. 1000 / stara inv. št. 2766.

Pravokotna opasica z lesketajočo se površino neugotovljenega izvora je tkana iz rdeče fine volnene osnove in enakega votka. Po vsej verjetnosti je krojena iz polovice tkaninine širine, saj so en vzdolžni in dva končna robova zarobljeni z dvojnim zavihanim robom in drobnimi ročnimi šivi. En vzdolžni rob ima vpletenih nekaj belih bombažnih osnovnih niti. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše, po podatkih iz inventarne knjige naj bi bila iz leta 1845. Obrtniška ali domača izdelava. Srednje dobro ohranjen: tkanina je na več mestih pošita z rdečim sukancem; na čelni strani tkanine je bil izveden postopek apreture (?), kar daje tkanini svetleč videz in nenaravni otip.


39.

Tkani pas, imenovan tkanica / Adlešiči / volna, bombaž, lan / d - 195,5 cm, š - 7 cm / št. neg. 15705 / inv. št. 1023 / stara inv. št. 7261.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: nekoliko obledel, natrgana robova.


40.

Pas, imenovan kanicek / Bojanci / laneno platno, bombaž, kovinska nit, medenina, srebrniki / d - 71 cm, š - 7 do 8,5 cm / št. neg. 15706 / inv. št. 1026 / stara inv. št. 7640.

Čelno stran pasu sestavljajo vzporedni, med seboj sešiti okrasni trakovi industrijske izdelave, podloženi z lanenim platnom. Ob skrajnih robovih je našita okrogla zelena vrvica, ob njej na zgornjem robu pa srebrn trak in pod njim zlat trak s kovinskimi nitmi. Sledi ozka srebrna prepletena kovinska vrvica. Pod njo je na rožnat bombažni trak našitih enaintrideset srebrnikov Marije Terezije, ob zgornjem robu pa še devet srebrnikov. Pas se zapenja s tremi kambicami. Domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega oziroma serijskega nastanka. Dobro ohranjen, a očitno nepopoln, saj bi moralo biti po podatku iz inventarne knjige našitih štiriinštirideset srebrnikov.


41.

Pas / / bombaž, volna / d - 138 cm, š - 4,8 cm / št. neg. 15707 / inv. št. 1027 / stara inv. št. 8466.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Na osnovno belo bombažno blago z ojačanima rdečima robovoma je strojno uvezen (tkaničen) vzorec z vijolično, rdečo in zeleno volneno nitjo. Ponavljajoči se geometrijski vzorec in uvezene niti dajejo videz vzdolžnih prog. Oba konca pasu sta ročno zarobljena. Na en rob je prišit kos belega strojno tkanega kepra, skozi drugega pa je pretaknjena in zavozljana vrvica; z njuno pomočjo se je pas zavezoval. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: obrabljene in potrgane barvne okrasne niti.


42.

Tkani pas, imenovan rep / Bela krajina / volna, svila, zlata nit / d - 275 cm, š - 11,8 cm / št. neg. 15708 / inv. št. 1029.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz temnorjave in temnomodre osnove in temnorjave votkovne niti. Pas je enakomerno rjavo-modro meliran, le ob obeh vzdolžnih robovih krasita pas dve drobni modri progi. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v dolge rese. Krajši del pasu krasijo še prečno vtkane proge rdečkaste barve, med njimi pa nekaj drobnih zlatih nitk. Okras prečnih prog je viden le s čelne strani pasu. Obrtniški izdelek, podoben pasu pod zaporedno številko 17. Srednje dobro ohranjen: nekaj luknjic v tkanju, zmršene in delno potrgane rese.


43.

Pas, imenovan kanica / Bojanci / volneno blago, laneno platno, kovinska nit, medenina / d - 93 cm, š - 10 cm / št. neg. 15709 / inv. št. 1031 / stara inv. št. 7643.

Na pravokoten kos črnega volnenega blaga, tkanega v tehniki ribje kosti in podloženega z belim lanenim platnom, so našiti okrasni trakovi industrijske izdelave. Ob skrajnih robovih je našita ozka zelena vrvica, ob njej pa na zgornjem robu zlat, nato pa še srebrn trak s kovinskimi nitmi in vtkanim cikcakom. Po dva srebrna in po dva zlata trakova s kovinskimi nitmi sta našita tudi po širini ob obeh koncih pasu. Med njimi je viden ozek rob rdeče podložene tkanine. Na enem koncu pasu so se ohranile štiri okrogle perforirane zaponke z zatiči, ki pa na drugem koncu nimajo ustreznih delov z zankami, zato način zapenjanja ni popolnoma razviden. Možna domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega nastanka. Razen manjkajočih delov zaponk je pas dobro ohranjen.


44.

Pas, imenovan kanica / Bojanci / volneno blago, bombažno platno, kovinska nit, medenina / d - 97 cm, š - 10 do 11 cm / št. neg. 15710 / inv. št. 1032 / stara inv. št. 7641.

Na pravokoten kos rdečega sukna, podloženega z belim bombažnim platnom, so našiti okrasni trakovi industrijske izdelave. Ob skrajnih robovih je našita okrogla zelena vrvica, ob njej pa na zgornjem robu srebrn in pod njim še zlat trak s kovinskimi nitmi in vtkanim cikcakom. Enak srebrn trak s kovinskimi nitmi je našit še ob obeh koncih pasu. Pas se zapenja z gosto našitimi kambicami s polkrožnimi pokrovčki; na vsaki strani jih je ohranjenih po osem, vendar jih je bilo v osnovi verjetno več. Možna domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega nastanka. Razen manjkajočih kambic je pas dobro ohranjen.


45.

Tkani pas, imenovan tkanica / / volna, bombaž, lan / d - 192 cm, š - 3,7 cm / št. neg. 15692 / inv. št. 1033.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele oziroma svetlorjave in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Na pasu so vidni temni madeži neznanega izvora, sicer pa je dobro ohranjen.


46.

Pas / Bela krajina / bombaž, volna / d - 79 cm, š - 4,4 cm / št. neg. 15693 / inv. št. 1038 / stara inv. št. D 50.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Na svetlorjavo osnovo z ojačanim rdečim robom je strojno vtkan vzorec v rdeči, oranžni, rumeni, zeleni in vijolični barvi. Ponavljajoči se cvetlični vzorec in uporaba raznobarvnih volnenih niti v vzorcu dajejo videz vzdolžnih prog. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in nezarobljen. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: obrabljene in potrgane barvne okrasne niti.


47.

Pas / Bela krajina / bombaž / d - 109 cm, š - 6 cm / št. neg. 15711 / inv. št. 1039 / stara inv. št. 6504.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Večbarvni (bel, rumen, oranžen, zelen, rožnat) vtkani vzorec je razporejen v vzdolžnih progah, notranje barvno in ornamentalno razčlenjenih. Debelejša bela votkovna nit je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in nezarobljen. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: natrgana robova in nekaj manjših luknjic v tkanju.


48.

Pas / Bela krajina / bombaž, volna / d - 136 cm, š - 5,8 cm / št. neg. 15712 / inv. št. 1040 / stara inv. št. D 51.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Na osnovno belo oziroma svetlorjavo bombažno blago z ojačanim tankim modrim in belim robom je strojno uvezen (tkaničen) vzorec z rdečo volneno nitjo. Ponavljajoči se stilizirani rastlinski vzorec daje videz vzdolžnih prog. Oba konca pasu sta ročno zarobljena. Skozi robova sta pretaknjeni vrvici, s pomočjo katerih se je pas zavezoval. Pas je bil pretrgan in nato z vrvico ročno sešit skupaj. Industrijski izdelek. Pas je slabo ohranjen: rdeče volnene vrvice so na več mestih popolnoma obrabljene.


49.

Pas / Bela krajina / bombaž, medenina / d - 82 cm, š - 4,5 do 6 cm / št. neg. 15713 / inv. št. 1041 / stara inv. št. 7731.

Na elastični metrski trak strojne izdelave je ročno prišita zaponka v dveh delih. Nepravilni pravokotni del zaponke z zatičem je iz štancane pločevine in ima prikovičen emblem v sredini. Ustrezni del zaponke z zanko je prišit na drugi konec pasu. Elastični trak ima vzdolžne rdeče, bele in sivorjave proge. Po dopisani oznaki dr. Borisa Orla v inventarni knjigi gre za pas nemškega telovadnega društva. Industrijsko oziroma serijsko izdelane sestavine, ročna dokončna izdelava. Srednje dobro ohranjen: obledel in umazan, slabša prožnost pasu.


50.

Pas, imenovan kanica / Bojanci / volneno blago, kovinska nit, medenina / d - 85,3 cm, š - 10 cm / št. neg. 15714 / inv. št. 1042 / stara inv. št. 7642.

Na pravokoten kos črnega volnenega blaga, tkanega v tehniki ribje kosti, so našiti okrasni trakovi industrijske izdelave. Ob zgornjem in spodnjem robu je našita tanka zelena pletena volnena vrvica, ob njej pa na zgornjem robu zlat trak s kovinskimi nitmi in vtkanim stiliziranim rastlinskim ornamentom. Pod zlatim trakom je prišita zlata pletena kovinska vrvica tako, da oblikuje navzdol obrnjene zanke. Po trije trakovi s kovinskimi nitmi so našiti tudi po širini ob obeh koncih pasu. Med njimi je viden ozek rob rdeče podložene tkanine. Pas se zapenja s šestimi pari okroglih medeninastih kambic. Domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega nastanka. Dobro ohranjen.


51.

Pas / Bela krajina / bombaž / d - 147 cm, š - 4,7 cm / št. neg. 15715 / inv. št. 1043 / stara inv. št. D 49.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Večbarvni (rjav, rumen, zelen, moder) vtkani vzorec je razporejen v vzdolžnih progah, ki so notranje barvno in ornamentalno razčlenjene. Debelejša rjava votkovna nit je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in ročno zarobljen. Industrijski izdelek. Dobro ohranjen.


52.

Pas / Petrova vas v Beli krajini / bombaž, volna, železo / d - 83,7 cm, š - 4,8 do 5,6 cm / št. neg. 15716 / inv. št. 1044 / stara inv. št. 7655.

Na elastični metrski trak strojne izdelave je ročno prišita zaponka v dveh delih, ki se zapenja z zanko in zatičem. Oba dela zaponke imata obliko pokončnih pravokotnikov z nekaj krasilnimi zobci na robovih. Elastični trak ima rdeče, bele in sivorjave vzdolžne proge z notranjo vzorčno strukturo. Industrijsko izdelane sestavine, ročna dokončna izdelava. Srednje dobro ohranjen: obledelost, slabša prožnost pasu.


53.

Tkani pas, imenovan tkanica / Adlešiči / volna, bombaž, lan / d - 198,5 cm, š - 3,7 cm / št. neg. 15717 / inv. št. 1045 / stara inv. št. 7263.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše zelene, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese, zvite v več pramenov. Obrtniški izdelek. Na pasu so vidni rjavi madeži neznanega izvora, sicer pa je dobro ohranjen.


54.

Pas / Lokvica v Beli krajini / svila, bombaž / d - 90 cm, š - 5,5 cm / št. neg. 15718 / inv. št. 1046 / stara inv. št. 7649.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. V zlatorumeno osnovo z ojačanima robovoma so vtkane štiri črne oziroma črno-rumene vzdolžne okrasne proge. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in ročno zarobljen. Pas je bil pretrgan ali pa podaljšan s kosom enakega traku, ki je ročno prišit zraven. Industrijski izdelek. Dobro ohranjen.


55.

Pas (3 kosi) / Lokvica v Beli krajini / svila, bombaž / d1 - 71,3 cm, d2 - 66 cm, d3 - 69,5 cm, š - 5,5 cm / št. neg. 15719 / inv. št. 1047.

Pod eno inventarno številko so vpisani trije pasovi, ki se med seboj ločijo le po dolžini. Strojno tkan metrski trak v funkciji pasov. V zlatorumeno osnovo z ojačanima robovoma so vtkane štiri črne oziroma črno-rumene vzdolžne okrasne proge. Pasovi so na koncih ravno odrezani in ročno zarobljeni z votkovno nitjo. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjeni: močno obrabljene črne okrasne niti.


56.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna, bombaž, lan / d - 217 cm, š - 6,2 cm / št. neg. 15720 / inv. št. 1048 / stara inv. št. D 47.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Pas je v zelo slabem stanju: številne luknje v tkanju, močno natrgani robovi in rese.


57.

Pas / Bela krajina / bombaž / d - 150 cm, š - 4,7 cm / št. neg. 15721 / inv. št. 1057.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Rumene in bele osnovne niti, gosto tkane z debelejšim belim votkom, dajejo pasu vzolžne proge v barvi osnove. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in ročno zarobljen. Vrvici za zavezovanje, ki sta očitno bili pretaknjeni skozi blago, se nista ohranili. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: natrgana robova, obrabljene osnovne niti.


58.

Pas / Bela krajina / svila, bombaž / d - 77,5 cm, š - 4,3 cm / št. neg. 15722 / inv. št. 1063 / stara inv. št. 7730.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. V zlatorumeno osnovo z ojačanima robovoma so vtkane tri črne oziroma črno-rumene vzdolžne okrasne proge. Oba konca pasu sta bila zašita v konici, na kateri sta bila prišita trakova za zavezovanje, ki pa se nista ohranila. Industrijski izdelek. Konca pasu sta poškodovana in nepopolna, sicer pa je pas v dobrem stanju.


59.

Pas / Bela krajina / bombaž, volna / d - 152 cm, š - 4,5 cm / št. neg. 15723 / inv. št. 1064 / stara inv. št. 7729.

Strojno tkan metrski trak v funkciji pasu. Večbarvni (rjav, rumen, zelen, moder) vtkani vzorec je razporejen v vzdolžnih progah, ki so notranje barvno in ornamentalno razčlenjene. Debelejša rjava votkovna nit je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas je na obeh koncih ravno odrezan in nezarobljen. Industrijski izdelek. Dobro ohranjen.


60.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, medenina / d - 122 cm, š - 4 do 15 cm / št. neg. 15724 / inv. št. 1094 / stara inv. št. 2372.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Malha iz mehkejšega rjavega usnja ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena kvadratna medeninasta zaponka z zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan rjavi usnjeni trak, ki ima luknjice za zapenjanje in ravne ter valovite vrezane okrasne črte. Stik med malho in trakom za zapenjanje je okrasno prešit s svetlejšimi usnjenimi trakovi. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Površina usnja na malhi je precej obrabljena, sicer je pas dobro ohranjen.


61.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Adlešiči / usnje, železo / d - 81,3 cm, š - 9,5 cm / št. neg. 15725 / inv. št. 1097 / stara inv. št. 6393.

Iz pravokotnega kosa rdečega usnja krojen pas z odprtino za žep na zgornjem robu in dodatno prišitim poklopcem, okrašenim z okrasnimi luknjicami, vtisnjenim ornamentom in nazobčano odrezanim robom. Poklopec se zapenja z usnjenim trakom, ki je nekajkrat pretaknjen skozi vse tri plasti usnja. Pas je okrašen z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v vzdolžnih progah, z rjavim usnjem na obeh koncih pasu ter vezenino s tankimi belimi in rdečimi usnjenimi trakovi. Pas se zapenja z dvema trakovoma za zapenjanje, ki sta okrašena z vtisnjenim cikcakom, in manjšima pravokotnima kovinskima zaponkama z zatičem. Žep na pasu je bil namenjen za shranjevanje denarja; čemer je del moške, glede na dimenzije pa verjetno deške pražnje noše. Ročno in strojno šivan in ročno vezen, obrtniški izdelek. Nekoliko obrabljen, sicer dobro ohranjen.


62.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje / d - 98 cm, š - 2,6 do 10,5 cm / št. neg. 15726 / inv. št. 1098 / stara inv. št. 8247.

Pas ni ohranjen v celoti. Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe in traku za zapenjanje, zaponka pa se ni ohranila. Malha iz mehkejšega rjavega usnja ima na hrbtni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se je zadrgovala z usnjenim trakom, ki se ni ohranil. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan temnorjavi usnjeni trak z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Pas ni popoln, pa tudi sicer je le srednje dobro ohranjen: usnje pri odprtini malhe je natrgano, površina pa je močno obrabljena.


63.

Usnjeni pas, imenovan maček / Sv. Jošt pri Kranju / usnje, železo / d - 106 cm, š - do 11,5 cm / št. neg. 15727 / inv. št. 1099 / stara inv. št. 2181.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Malha iz mehkega rjavega usnja ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena kvadratna kovinska zaponka z zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan usnjen trak svetlorjave barve, ki ima luknjice za zapenjanje in ravne ter valovite vrezane okrasne črte. Stik med malho in trakom za zapenjanje je okrasno prešit s svetlejšimi usnjenimi trakovi. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Površinska obraba usnja, sicer dobro ohranjen.


64.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, medenina, železo / d - 105,5 cm, š - 2,8 do 13 cm / št. neg. 15728 / inv. št. 1100 / stara inv. št. 2297.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Temnorjava usnjena malha ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena okrogla medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan usnjeni trak rdečkastorjave barve z luknjicami za zapenjanje in s po dvema vrezanima vzporednicama ob robovih. Stik med malho in trakom za zapenjanje je okrasno prešit s svetlejšimi usnjenimi trakovi. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Srednje dobro ohranjen: močno razpokana površina usnja, trak za zapenjanje pa je nenaravno trd.


65.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje (konjevina) / d - 98 cm, š - 4 do 14 cm / št. neg. 15694 / inv. št. 1101 / stara inv. št. D 77.

Pas ni ohranjen v celoti. Ohranjena je le podolgovata malha, deli za zapenjanje (trak in zaponka) pa manjkajo. Svetlorjava irhasta malha je po dolžini sešita skupaj, zadrguje pa se s trakcem, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Pas je brez krasilnih sestavin. Namenjen je bil za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Razen manjkajočih delov je pas dobro ohranjen.


66.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, železo / d - 99 cm, š - 3,2 do 11,2 cm / št. neg. 15729 / inv. št. 1102 / stara inv. št. 2296.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Temnorjava usnjena malha je na hrbtni strani po dolžini sešita skupaj; šiv je obrnjen navzven in drobno okrasno prešit. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena enostavna pravokotna zaponka z zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit zaobljeno prirezan usnjeni trak rjave barve, ki ima luknjice za zapenjanje. Pas je brez krasilnih učinkov in je bil namenjen za shranjevanje denarja kot dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Dobro ohranjen.


67.

Usnjeni pas, imenovan maček / Sv. Jošt pri Kranju / usnje (jelenovina), medenina, železo / d - 102,5 cm, š - 3,3 do 9,5 cm / št. neg. 15730 / inv. št. 1103 / stara inv. št. 2180.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Svetlorjava irhasta malha ima na hrbtni strani vzdolžni šiv, poudarjen z usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe je na usnjen rdečerjav podaljšek pritrjena okrogla medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit zaobljeno prirezan rjavi usnjeni trak z luknjicami za zapenjanje in vrezanima vzporednicama ob robovih. Stik med malho in trakom za zapenjanje je zakrit s prišitim rdečkasto rjavim kosom usnja. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Pas je bil očitno premočen, zato je nenaravno zmečkan in trd, sicer pa je dobro ohranjen.


68.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, medenina, železo / d - cm, š - do 13,3 cm / št. neg. 15731 / inv. št. 1104 / stara inv. št. 9396.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Temnorjava usnjena malha ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z usnjenim vstavkom. Malha se je zadrgovala z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Trak se ni ohranil. Na isti konec malhe je na usnjen podaljšek pritrjena pravokotna medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je s polkrožnim šivom prišit zaobljeno prirezan rjavi usnjeni trak z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Srednje dobro ohranjen: usnje malhe je zmečkano in ima nekaj lukenj.


69.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje, medenina, železo / d - 119 cm, š - 3 do 22 cm / št. neg. 15732 / inv. št. 1105 / stara inv. št. 7759.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in dveh zaponk. Svetlorjava irhasta malha ima na čelni in na hrbtni strani vzdolžna šiva, prav tako je tudi prečno sestavljena iz več kosov. Vsi šivi so poudarjeni z usnjenimi vstavki. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na isti konec malhe sta na usnjena podaljška pritrjeni dve okrogli medeninasti zaponki z železnima zatičema, tako da je trak za zapenjanje pretaknjen najprej skozi zaponko na hrbtni strani in nato še skozi zaponko na čelni strani pasu. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan temnorjavi usnjeni trak z luknjicami za zapenjanje in s po dvema vrezanima vzporednicama ob robovih. Stik med malho in trakom za zapenjanje je okrasno prešit z zelenimi usnjenimi trakovi. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Dobro ohranjen.


70.

Usnjeni pas, imenovan čemer / / usnje, medenina, železo / d - 102 cm, š - 18 cm / št. neg. 15733 / inv. št. 1107 / stara inv. št. 6392.

Iz pravokotnega kosa rdečega usnja krojen pas z odprtino za žep na zgornjem robu in dodatno prišitim poklopcem, okrašenim z okrasnimi luknjicami, belo vezenino in nazobčano odrezanim robom. Poklopec se zapenja z usnjenim trakom, ki je nekajkrat pretaknjen skozi vse plasti usnja. Pas je okrašen z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v vzdolžnih progah, z rjavim usnjem na obeh koncih pasu ter vezenino s tankimi belimi in rdečimi usnjenimi trakovi. Pas se zapenja z dvema trakovoma za zapenjanje, ki sta okrašena z vtisnjenimi črtami in valovnicami, in manjšima pravokotnima kovinskima zaponkama s po dvema zatičema. Žep na pasu je bil namenjen za shranjevanje denarja; čemer je bil del pražnje moške noše. Ročno šivan in vezen, obrtniški izdelek. Precej obnošen, vendar v dobrem stanju.


71.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Bela krajina / usnje, železo / d - 104 cm, š - 14,5 cm / št. neg. 15734 / inv. št. 1108 / stara inv. št. D 54.

Iz pravokotnega kosa rdečega usnja krojen pas z odprtino za žep na zgornjem robu in dodatno prišitim poklopcem, okrašenim z okrasnimi luknjicami. Poklopec se zapenja z usnjenim trakom, ki je nekajkrat pretaknjen skozi vse plasti usnja. Pas je okrašen z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v vzdolžnih progah, z rjavim usnjem na obeh koncih pasu ter vezenino s tankimi belimi in rdečimi usnjenimi trakovi. Pas se zapenja z dvema trakovoma za zapenjanje, ki sta okrašena z vtisnjenima valovnicama in obrobnima črtama, in manjšima pravokotnima kovinskima zaponkama s po dvema zatičema. Žep na pasu je bil namenjen za shranjevanje denarja; čemer je bil del pražnje moške noše. Ročno in strojno šivan in ročno vezen, obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


72.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Bela krajina / usnje, medenina / d - 102,5 cm, š - 17 do 19 cm / št. neg. 15735 / inv. št. 1109 / stara inv. št. 7742.

Iz pravokotnega kosa rdečega usnja krojen pas z odprtino za žep na zgornjem robu in dodatno prišitim poklopcem, okrašenim z drugobarvno usnjeno vezenino, okrasnimi luknjicami in nazobčano odrezanim robom. Poklopec se zapenja z usnjenim trakom, ki je nekajkrat pretaknjen skozi vse plasti usnja. Pas je okrašen z vtisnjenimi geometrijskimi ornamenti, razporejenimi v vzdolžnih progah, z rjavim usnjem na obeh koncih pasu ter vezenino s tankimi belimi in rdečimi usnjenimi trakovi. Pas se zapenja z dvema trakovoma za zapenjanje, ki sta okrašena z vtisnjenim cikcakom, in manjšima pravokotnima zaponkama s po dvema zatičema. Žep na pasu je bil namenjen za shranjevanje denarja; čemer je bil del pražnje moške noše. Ročno in strojno šivan in ročno vezen, obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


73.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 91 cm, š - 1 do 1,4 cm / št. neg. 15736 / inv. št. 1142 / stara inv. št. 2448.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidne tri drobne rozete. Obešalo je polkrožno zavito in nekoliko nabrazdano. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh podolgovatih, reliefno štancanih členov. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s kovinsko zakovico. Glede na dimenzije in enostavne krasilne učinke bi bil pas lahko dekliški. Obrtniški izdelek. Razen nekaj izpadlih zakovic je pas v dobrem stanju.


74.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 92 cm, š - 0,9 do 1,7 cm / št. neg. 15737 / inv. št. 1143 / stara inv. št. 2316.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v kratko konico; namenjen je zapenjanju in ni okrašen. Sodeč po dveh zakovicah, ki sta se ohranili v usnju, pa je bil tudi ta del prvotno krašen. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s kovinsko zakovico, okrašena pa je enako kot obešalo. Glede na dimenzije in enostavne krasilne učinke bi bil pas lahko dekliški. Obrtniški izdelek. Razen izpadlih zakovic je pas v dobrem stanju.


75.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 101 cm, š - 2,8 do 3,5 cm / št. neg. 15738 / inv. št. 1144 / stara inv. št. 2456.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni štirje krasilni elementi (zvezda, rozeta, tulipan, romb) iz zakovic in zelenih usnjenih vstavkov. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s kovinsko zakovico, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Razen nekaj izpadlih zakovic in razpokane površine usnja je pas v dobrem stanju.


76.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, medenina, baker, pločevina / d - 113 cm, š - 5 do 7 cm / št. neg. 15739 / inv. št. 1145 / stara inv. št. 2442.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami različnih oblik, z rdečimi usnjenimi in rumenimi pločevinastimi vstavki. Zakovice so razporejene tako, da delujejo kot vzdolžni mozaik. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen z zakovicami v razprtem motivu dveh src in cvetličnega šopka. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Pravokotna bakrena zaponka z zatičem je pritrjena s tremi zakovicami. Ker se stilsko razlikuje od zaponk na podobnih pasovih, lahko domnevamo, da je bila naknadno zamenjana. Obrtniški izdelek; močna podobnost s pasovoma pod zaporednima številkama 9 in 32 opozarja na domnevno istega izdelovalca. Prvotno nabrazdana površina zakovic je zglajena, zato so površinski detajli uničeni. Sicer je pas v dobrem stanju.


77.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, pločevina / d - 110 cm, š - 5,3 do 5,9 cm / št. neg. 15740 / inv. št. 1146 / stara inv. št. 1228.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Vzdolž vse kositrne površine so v razprti kompoziciji dodane še večje okrogle zakovice, kombinirane z rdečimi in rumenimi pločevinastimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi iz večjih okroglih zakovic in rumenih in rdečih pločevinastih vstavkov. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s štirimi zakovicami, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek; glede na podobnost s pasovoma pod zaporednima številkama 11 in 15 domnevamo, da gre za istega izdelovalca. Dobro ohranjen.


78.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 101 cm, š - 4 do 4,3 cm / št. neg. 15741 / inv. št. 1147 / stara inv. št. 1231.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le po dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic ob vsakem robu. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini je ohranjenih le še nekaj večjih zakovic, iz česar pa ni mogoče sklepati o obliki krašenja. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Razen izpadlih zakovic je pas v dobrem stanju.


79.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo, žamet / d - 115 cm, š - 2,5 do 4,1 cm / št. neg. 15742 / inv. št. 1148 / stara inv. št. 2738.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je v dveh progah ob robovih prekrito s kositrnimi zakovicami, vmesni prostor pa je prekrit s temnorjavim žametom. Žametno površino krasi sedem cvetličnih vejic iz zakovic. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan z zakovicami. Gladko obešalo je polkrožno zavito. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama. Obrtniški izdelek. Razen obrabe usnja in žameta je pas v dobrem stanju.


80.

Usnjeni pas z zakovicami / / usnje, kositer, železo / d - 110,5 cm, š - 6,1 do 6,5 cm / št. neg. 15776 / inv. št. 1149 / stara inv. št. 8662.

Sestavljen je iz dveh trakov, vmesnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Vzdolž vse kositrne površine so v razprti kompoziciji dodane še večje okrogle zakovice, kombinirane z rdečimi in rumenimi pločevinastimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: od usnjene površine odstopajo tri skupine večjih okroglih zakovic z zelenimi usnjenimi vstavki. Obroč povezuje oba dela pasu, na usnje pa je na eni strani pritrjen s petimi zakovicami, na drugi strani pa so zakovice izpadle, zato je pas v dveh delih. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s štirimi kovinskimi zakovicami, okrašena pa je z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Obrtniški izdelek; podobnost s pasovi pod zaporednimi številkami 11, 15 in 77 opozarja na domnevno istega izdelovalca. Razen izpadlih zakovic in obrabljenega usnja je pas v dobrem stanju.


81.

Svileni pas, imenovan opasica / / svila / d - 272 cm, š - 32 cm / št. neg. 15743 / inv. št. 1432 / stara inv. št. 1290.

Pravokotni kos tanke bledo rožnate svile je na obeh koncih okrašen s prečnimi rumenimi in belimi progami. Oba konca sta ročno zarobljena z drobnimi šivi. Opasica je bila sestavina pražnje moške noše. Industrijski oziroma serijski izdelek, strojno tkan. Srednje dobro ohranjen: neenakomerna obledelost, obarvani madeži na več mestih.


82.

Usnjeni pas z vezenino / Ziljska dolina / usnje, svila / d - 78,3 cm, š - 2.8 cm / št. neg. 15744 / inv. št. 2088.

Pas ni v celoti ohranjen. Predstavlja ga le daljši del pasu do povezovalnega člena. Zeleno usnje je podloženo z rjavim usnjem, med obema plastema pa je še plast rdečega usnja, ki tvori tudi okrasni rob pasu. Pas je po vsej dolžini okrašen z raznobarvno vezenino. Cvetlični in zvezdasti motivi so izvezeni z modro, rumeno, zeleno in rjavo svilo. En del pasu se zožuje v zaobljeno konico z luknjicami za zapenjanje, drugi del pa s srčasto odrezanim in našitim koncem rdečega usnja, ki je očitno držal povezovalni obroč. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Zaradi podobnosti s pasom pod zaporedno številko 13 domnevamo, da gre za isto delavnico. Pas ni popoln, usnje je obrabljeno, svilena vezenina ni v celoti ohranjena.


83.

Usnjeni pas, imenovan maček / / usnje / d - 101 cm, š - 2,5 do 10,5 cm / št. neg. 15745 / inv. št. 2349.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe in traku za zapenjanje, zaponka pa se ni ohranila. Rjava irhasta malha ima na hrbtni strani vzdolžni šiv, poudarjen z usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju. Na istem koncu malhe je ohranjen usnjen podaljšek, ki je držal zaponko. Na drugem koncu malhe je prišit zaobljeno prirezan usnjeni trak rjave barve z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Slabo ohranjen: zelo obrabljen trak za zapenjanje, malha na več mestih preluknjana (prežrta od miši).


84.

Usnjeni pas z zakovicami / Ziljska dolina / usnje, kositer, železo / d - 106 cm, š - 5,3 do 5,8 cm / št. neg. 15746 / inv. št. 2404.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le po dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic ob vsakem robu. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v konico; namenjen je zapenjanju in je bil krašen drugače, vendar pa oblike krašenja po nekaj zakovicah, ki so se ohranile v usnju, ni mogoče ugotoviti. Kovinski obroč je na usnjeni del pritrjen s po štirimi zakovicami, ki so na enem delu popustile. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje s štirimi zakovicami, okrašena pa je z enostavnim vtisnjenim cikcakom. V inventarni knjigi je vpisan kot del moške narodne noše. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: izpadle zakovice, razpokana površina usnja; zakovice ob obroču in tudi ob zaponki so popustile, zato je pas v več delih.


85.

Usnjeni pas z zakovicami / Smlednik / usnje, kositer, železo, medenina / d - 107,5 cm, š - 5,5 do 6,6 cm / št. neg. 15747 / inv. št. 2714.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le po dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic ob vsakem robu. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi (tulipan, dve različni rozeti) iz zakovic in zelenih in rdečih usnjenih vstavkov. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema kovinskima zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


86.

Pas / Barkovlje pri Trstu / svila / d - 298 cm, š - 9 cm / št. neg. 15748 / inv. št. 5905.

Strojno tkan metrski trak v funkciji okrasnega pasu. Svilen trak je enakomerne svetlovijolične barve brez dodatnih okraskov. Pas ima koničasto vrezana konca z dvema krakoma. Industrijski izdelek. Nekoliko obledel, sicer v dobrem stanju.


87.

Usnjeni pas z zakovicami / Kamnik / usnje, kositer, železo, žamet, pločevina / d - 96 cm, š - 1,8 do 3,2 cm / št. neg. 15749 / inv. št. 5937.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je v dveh progah ob robovih prekrito s kositrnimi zakovicami, vmesni prostor pa je prekrit s črnim žametom. Žametno površino krasi šest cvetličnih okraskov iz zakovic. Zadnji del daljšega traku je na koncu ravno odrezan; namenjen je zapenjanju in ni vdelan z zakovicami. Nabrazdano obešalo je polkrožno zavito, vendar precej raztegnjeno. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z zakovico in vrvico. Obrtniški izdelek. Slabše ohranjen: precej izpadlih zakovic, močno poškodovan žamet ter usnjena površina, deformirano obešalo.


88.

Usnjeni pas z zakovicami / Kamnik / usnje, kositer, železo / d - 102,7 cm, š - 4,6 do 5,5 cm / št. neg. 15750 / inv. št. 5938.

Sestavljen je iz dveh trakov, povezovalnega obroča in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita po dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic ob vsakem robu, na tako obdelano površino pa so pritrjene večje okrogle zakovice, razporejene v obliki imena IERA ( = Jera). Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni trije krasilni elementi (tulipan, rozeta, srce) iz zakovic in oranžnih in zelenih usnjenih vstavkov. Obroč je na usnjeni del pritrjen s po dvema zakovicama. Prav tako je pritrjena tudi kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice, ki je okrašena enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


89.

Usnjeni pas z vezenino / Ziljska dolina / usnje, pavja ali gosja peresa, medenina, svila, platno / d1 - 94 cm, d2 - 73 cm, š - 5 do 7,5 cm / št. neg. 15751 / inv. št. 5981.

Pas je sestavljen iz treh usnjenih trakov, ki jih povezuje medeninast obroč in pet svilenih okrasnih trakov raznih barv, ki so prišiti na obroč. Dva dela sta izvezena enako in tvorita osnovo pasu, tretji del pa se ločuje od drugih dveh po vezenini in okrasju. Ob nošnji je ta del visel ob strani po krilu navzdol. Temnorjavo usnje vseh treh delov je podloženo z domačim platnom in po vsej dolžini in širini krašeno z belo vezenino, razporejeno v vzdolžnih pasovih. Cvetlični in geometrijski ornament je izvezen s tanko razrezanimi tulci pavjih ali gosjih peres in kombiniran z rumenimi in rdečimi, na tretjem delu pa rdečimi in zelenimi usnjenimi aplikacijami. Robove pasu krasita v šiv vstavljena usnjena trakova rumene in rdeče barve, robove tretjega dela pa le rdeče barve. Oba daljša dela pasu se na koncu zožujeta v zaobljeni konici, vendar osnovni način zapenjanja pasu ni razviden, kajti zaponka se ni ohranila. V končni rabi se je zapenjal s pomočjo enostavne kambice. Pas je spadal k pražnji ženski noši. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Dobro ohranjen, v slabšem stanju so le okrasni trakovi.


90.

Usnjeni pas z vezenino / usnje, železo / d - 100 cm, š - 4,5 cm / št. neg. 15752 / inv. št. 6397.

Temnorjav usnjen trak je podložen s tankim svetlorjavim usnjem in okrašen z raznobarvno vezenino. Ponavljajoči se geometrijski ornament je izvezen z ozkimi usnjenimi trakovi zamolkle rumene, zelene in oranžne barve. Daljši del pasu se na koncu zožuje v prisekano konico z luknjicami za zapenjanje. Pas se zapenja z enostavno pravokotno kovinsko zaponko z zatičem. Pas je bil strgan ali podaljšan z enako vezenim kosom usnja, ki je ob zaponki pritrjen z vrvico in žico. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Srednje dobro ohranjen: obrabljeno usnje, ponekod potrgana usnjena vezenina in usnjena podloga.


91.

Tkani pas, imenovan rep / Prelesje v Beli krajini / volna / d - 331 cm, š - 10,7 cm / št. neg. 15753 / inv. št. 6722.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz grobe rdeče, zelene in indigo modre osnove in rdeče votkovne niti. Raznobarvna osnova in način tkanja ustvarjata zrnčasti vzorec, razporejen v vzdolžnih progah. Tkani del pasu je na obeh koncih ročno zarobljen, nato pa po sedemkrat pretaknjen z volnenimi nitmi istih barv, kot je osnova pasu, ki so nato zavezane v vozel in zvite v tri dolge pramene na vsakem koncu. Pas je po dolžini prepognjen čez polovico. Po podatkih v inventarni knjigi je pas okoli leta 1870 dobila v dar dekla iz Starega trga ob Kolpi ob svoji poroki. Kasneje ga je ob zaroki nosila njena hči v Prelesju. Podobnost s pasom pod zaporedno številko 23 navaja na domnevo, da gre za istega izdelovalca. Srednje dobro ohranjen: manjše raztrganine v tkanju.


92.

Usnjeni pas z vezenino / Ziljska dolina / usnje, pavja ali gosja peresa, medenina, svila, bombaž, lepenka / d - 87,9 cm, š - 7,5 cm / št. neg. 15754 / inv. št. 6840.

Pas je sestavljen iz dveh usnjenih trakov, povezovalnega medeninastega obroča in dveh vzdolžno črtastih svilenih trakov, ki sta prišita na obroč. Črno usnje je podloženo s tankim bombažnim blagom s cvetličnim vzorcem, med obema plastema pa je še plast lepenke za utrjevanje pasu. Robove krasijo v šiv vstavljeni usnjeni trakovi rumene, zelene in rdeče barve. Oba trakova sta po vsej dolžini in širini okrašena z belo vezenino, razporejeno v vzdolžnih progah. Cvetlični in geometrijski ornament je izvezen s tanko razrezanimi tulci pavjih ali gosjih peres ter rumenimi in rdečimi usnjenimi trakovi. Daljši del pasu se na koncu zožuje v zaobljeno konico z luknjicami za zapenjanje, vendar način zapenjanja pasu ni razviden, saj se zaponka ni ohranila. Na tem delu pasu je izvezena letnica 1849. Po opombi v inv. knjigi je dobilo tak pas v dar dekle pri starosti okoli dvajsetih let, ko je šlo prvikrat v prvi rej. Obrtniški izdelek, ročno šivan in vezen. Dobro ohranjen.


93.

Pas, imenovan kaničak / Marindol / volneno blago, svila, kovinska nit, srebrniki / d - 114 cm, š - 8,5 do 9 cm / št. neg. 15755 / inv. št. 6868.

Čelno stran pasu sestavljajo vzporedni, med seboj sešiti okrasni trakovi industrijske izdelave, podloženi z vinsko rdečim tkanim volnenim blagom. Nanj je našit zelen volnen kos blaga, ki sega na hrbtni strani približno do polovice pasu, na čelni strani pa tvori okrasni zgornji rob. Pod njim je našita najprej srebrna prepletena vrvica, nato srebrn in pod njim zlat trak s kovinskimi nitmi. Sledi ozka srebrna prepletena kovinska vrvica. Pod njo je na rožnat svilen trak našitih enainšestdeset srebrnih kovancev (razen dveh srebrnikov iz 18. stoletja so vsi ostali iz 19.). Na mestu, kjer se pas zapenja s tremi pari kambic, so našiti še po trije manjši kovanci. Domača izdelava (ročno šivanje), okrasne sestavine pa so industrijskega oziroma serijskega nastanka. Precej poškodovan je rožnati svileni trak, sicer pa je pas dobro ohranjen.


94.

Tkani pas, imenovan tkanica / Preloka / volna, bombaž, lan / d - 245,5 cm, š - 3,5 cm / št. neg. 15756 / inv. št. 6893.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz tanjše rdeče, bele oziroma svetlorjave in črne osnove in močnejše temnorjave votkovne niti, ki je zaradi gostega tkanja vidna le na robovih. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: natrgani robovi in močno obrabljene rese, madeži neznanega izvora.


95.

Usnjeni pas z zakovicami / Gorenjsko / usnje, kositer, železo, pločevina / d - 98 cm, š - 4,9 do 5,5 cm / št. neg. 15757 / inv. št. 7272.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino so dodani še štirje rozetasti okraski z vstavljenimi rdečimi pločevinastimi in zelenimi usnjenimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v prisekano konico; namenjen je zapenjanju in je okrašen drugače: na usnjeni površini so vidni ostanki treh krasilnih elementov iz okroglih zakovic, vendar oblika ni več določljiva. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je na usnje pritrjena z dvema zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Precej izpadlih zakovic na dodatno krašenih delih, sicer pa je pas dobro ohranjen.


96.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Preloka / usnje, laneno platno, železo / d - 103,5 cm, š - 14,5 cm / št. neg. 15758 / inv. št. 7683.

Pas je krojen iz pravokotnega kosa rdečega usnja, na hrbtni strani podloženega z dvema plastema belega platna. Odprtina za žep je na zgornjem robu prekrita s poklopcem, podloženim z nalepljenim platnom in krašenim z okrasnimi luknjicami in nazobčano odrezanim robom. Pas je okrašen s prešanimi izbočenimi vzporednicami in okrasnimi luknjicami. Pas se zapenja z dvema trakovoma in manjšima pravokotnima kovinskima zaponkama z zobci. Pas je bil v rabi še v prvih desetletjih tega stoletja, verjetno kot del narodne noše. Je novejši in slabši posnetek starejših čemerov. Strojno šivan, verjetno obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


97.

Usnjeni pas, imenovan maček / Zaboršt / usnje (svinjina), medenina, železo / d - 101 cm, š - 3,5 do 11 cm / št. neg. 15759 / inv. št. 8077.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Rjava irhasta malha ima na hrbtni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rjavim usnjenim vstavkom. Malha se zadrguje z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju, od traku je ohranjen le majhen del. Na isti konec malhe je z usnjenim podaljškom pritrjena kvadratna medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit koničasto prirezan usnjeni trak rjave barve z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja (po opombi v inventarni knjigi so pasu rekli ”prgirtl za dnar”) in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Slabo ohranjen: trdo in preperelo usnje, na več mestih preluknjano.


98.

Usnjeni pas, imenovan čemer / Zaboršt / usnje, železo / d - 79 cm, š - 6,6 do 8 cm / št. neg. 15760 / inv. št. 8078.

Pas je le delno ohranjen. Krojen je iz enega kosa rjavega usnja. Vzdolžni okrasni šiv, izdelan z velikimi poševnimi šivi s črnim usnjenim trakom, krasi čelno stran pasu. Na enem koncu sta pritrjeni dve pravokotni kovinski zaponki z zatičema, ustrezna usnjena trakova na drugem koncu pasu pa se nista ohranila. Na zgornjem robu pasu je vidna odprtina in nekaj luknjic, kjer je bil po vsej verjetnosti prišit poklopec za žep. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja (v inventarni knjigi je zapisan kot ”prgirtl za dnar”) in je bil dopolnilo vsakdanji ali pražnji moški noši. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Slabo ohranjen in nepopoln.


99.

Tkani pas, imenovan tkanica / Banja Loka v Beli krajini / volna / d - 202 cm, š - 7,2 cm / št. neg. 15761 / inv. št. 8576.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz rdeče, rumene in črne osnove in črne votkovne niti. Pas krasijo vzdolžne proge v barvah osnovnih niti. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: natrgani robovi in rese, temnejši madeži neznanega izvora.


100.

Usnjeni pas z zakovicami / okolica Bleda / usnje, kositer, železo, steklo / d - 108 cm, š - 3,4 do 4,4 cm / št. neg. 15762 / inv. št. 8653.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Na kositrno površino so dodani še štirje rozetasti okraski z rdečimi in zelenimi vstavljenimi stekelci. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan s kositrom. Med uporabo se je pas na tem delu očitno pretrgal. Popravili so ga s pomočjo dveh zakovic in ročno prešite vrvice, spoj pa utrdili in prekrili z ovalno pločevinasto ploščico, okrasno perforirano in podloženo z rdečim usnjem. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: površinsko razpokano in natrgano usnje, izpadla barvna stekelca in zakovice. Kositrna površina zaradi obrabe ali brušenja ni več hrapava, ampak povsem gladka.


101.

Tkani pas, imenovan tkanica / Bela krajina / volna / d - 239,5 cm, š - 6,5 cm / št. neg. 15763 / inv. št. 8740.

Enakomerno širok pas je ročno tkan iz temnordeče, temnomodre, temnozelene, rumene in svetlorjave osnove in temno- in svetlorjave melirane votkovne niti. Notranje razčlenjen enostavni vzorec je razporejen v treh vzdolžnih progah. Niti osnove se na obeh koncih pasu nadaljujejo v krajše rese. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


102.

Usnjen pas z zakovicami / Ravne na Koroškem / usnje, kositer, železo, medenina / d - 101 cm, š - 5,3 do 6 cm / št. neg. 15764 / inv. št. 9247.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami. Površino krasita le dve vzdolžni progi gladko brušenih zakovic. Zadnji del daljšega traku se na koncu zoži v kratko konico; namenjen je zapenjanju in ni vdelan z zakovicami, pač pa je krojen nekoliko postrani glede na ostalo linijo pasu. Po luknjicah v usnju lahko sklepamo, da je bil tudi ta del pasu krašen. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: usnje in kositrni del sta na enem mestu preluknjana, verjetno kot posledica zapenjanja, usnje je močno površinsko razpokano, na kositrnem delu pa so vidni madeži neugotovljenega izvora.


103.

Usnjeni pas z zakovicami / Podkoren pri Kranjski Gori / usnje, kositer, železo, steklo, pločevina / d - 104 cm, š - 3,9 do 4,7 cm / št. neg. 15765 / inv. št. 12204 g.

Sestavljen je iz dveh trakov, obešala z veznima členoma in zaponke. Temnorjavo usnje obeh trakov je enakomerno prekrito s kositrnimi zakovicami, ki so v dveh vzdolžnih progah gladko brušene. Na kositrno površino so dodani še štirje rozetasti okraski z rdečimi pločevinastimi in zelenimi steklenimi vstavki. Zadnji del daljšega traku se zožuje v konico; na usnjeni površini je z drobnimi vdelanimi zakovicami izpisana letnica 1794. Obešalo je polkrožno zavito in okrašeno z enostavnim vtisnjenim cikcakom. Povezuje oba dela pasu, na usnje pa je pritrjeno s pomočjo dveh členov, reliefno štancanih v obliki školjke. Kovinska zaponka z zatičem v obliki ležeče osmice je pritrjena na usnje z dvema zakovicama, okrašena pa je enako kot obešalo. Obrtniški izdelek; opomba v inventarni knjigi govori o tirolskem delu. Srednje dobro ohranjen: površinsko razpokano usnje, izpadla barvna stekelca in zakovice v rozetastih okraskih. Kovinski deli so lakirani.


104.

Usnjeni pas z zakovicami / Rateče pri Kranjski Gori / usnje, kositer, železo / d - 105 cm, š - 8,6 cm / št. neg. 15766 / inv. št. 12205 g.

Sestavljen je iz pravokotno urezanega usnjenega traku, dveh zaponk in dveh usnjenih trakov za zapenjanje. Temnorjavo usnje je podloženo s tanjšim svetlejšim usnjem. Obe plasti sta sešiti skupaj z zelenim usnjenim trakom. Po vsej dolžini je usnje vdelano s kositrnimi zakovicami tako, da v dveh robnih pasovih popolnoma prekrivajo usnje, v srednjem vzdolžnem pasu pa so zakovice razporejene v razprtem cvetličnem ornamentu, skozi katerega je vidno usnje. Na en konec pasu sta pritrjeni dve pravokotni zaponki z zatičem, na drugega pa sta prišita dva trakova z luknjicami za zapenjanje. Po podatkih v Grebenčevi inventarni knjigi gre za moški pas, izdelan na Tirolskem okoli 1780. Srednje dobro ohranjen: razpokana površina usnja, sivi madeži na kositrni površini, natrganina v usnju, razpoke v usnjeni podlogi.


105.

Usnjeni pas, imenovan maček / Žužemberk / usnje, medenina, železo / d - 126 cm, š - 3,5 do 10,5 cm / št. neg. 15767 / inv. št. 12206 g.

Sestavljen je iz ozke podolgovate malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Rjava irhasta malha ima na hrbtni strani vzdolžni šiv, poudarjen z rdečim usnjenim vstavkom. Odprtina malhe je krašena z našitim trakom rdečega usnja na mestu, kjer se je malha zadrgovala z usnjenim trakom, ki pa se ni ohranil. Na isti konec malhe je na rdeč usnjen podaljšek pritrjena nabrazdana okrogla medeninasta zaponka z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit prirezan usnjeni trak rjave barve z luknjicami za zapenjanje. Stik med malho in trakom za zapenjanje je okrasno prekrit z rdečim usnjenim kosom usnja. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Dobro ohranjen.


106.

Usnjeni pas, imenovan maček / Mengeš / usnje, medenina, železo / d - 106 cm, š - 3,2 do 14 cm / št. neg. 15768 / inv. št. 14126.

Sestavljen je iz podolgovate ozke malhe, traku za zapenjanje in zaponke. Temnorjava usnjena malha ima na čelni strani vzdolžni šiv, poudarjen z usnjenim vstavkom. Malha se je zadrgovala z usnjenim trakom, pretaknjenim skozi luknjice v usnju, trak pa se ni ohranil. Na isti konec malhe je na usnjen podaljšek pritrjena okroglasta medeninasta zaponka s prirezanimi ogli in z železnim zatičem. Na drugem koncu malhe je prišit prirezan usnjeni trak rjave barve z luknjicami za zapenjanje. Pas je bil namenjen za shranjevanje denarja in je bil dopolnilo vsakdanje ali pražnje moške noše. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Slabo ohranjen: močno obrabljeno in preluknjano usnje, ob odprtini natrgano; zaponka je prelomljena.


107.

Pas / Ljubljana / svila, pločevina, steklo / d - 77 cm, š - 4 do 19 cm / št. neg. 15769 / inv. št. 15312.

Okrasni ženski pas je sestavljen iz svilenega metrskega traku in našite zaponke. Širok svileni trak s cvetličnim vzorcem v rdeči, modri, lila, rumeni in beli barvi je na obeh koncih položen in zašit v gube. Na enem koncu je nanj našita secesijska zaponka iz štancane pločevine: med cvetovi, viticami in okrasnimi perforacijami so vstavljeni trije polkroglasti kamenčki iz belega motnega stekla. Na spodnji strani zaponke sta privarjena dva kaveljca. Ustrezni del zaponke na drugem koncu pasu se ni ohranil. Pas je nosila gostilničarjeva hči v Ljubljani na prelomu 19. in 20. stoletja. Obrtniški ali domači izdelek, ročno šivan; sestavine pasu so industrijskega oziroma serijskega nastanka. Srednje dobro ohranjen: svila je na več mestih razcepljena in podložena s centilinom.


108.

Pas / Loče pri Poljčanah / plastika, železo / d - 106 cm, š - 2 cm / št. neg. 15770 / inv. št. 15356/376.

Ozek plastični trak je na čelni strani krašen z rjavimi in belimi izbočenimi vzdolžnimi črtami, na hrbtni strani pa je gladek in samo rjave barve. Na enem koncu ima vtisnjene luknjice za zapenjanje in je poševno prirezan, na drugem pa je nanj pritrjena kovinska zaponka z zatičem nepravilne pravokotne oblike in vrezanimi poševnicami. Okrasni pas za k ženski obleki je bil v rabi v šestdesetih in sedemdesetih letih tega stoletja in je del zapuščine Elze Kuhar. SEM ga je dobil v dar leta 1982. Industrijski izdelek. Dobro ohranjen.


109.

Pas / Loče pri Poljčanah / plastika / d - 90 cm, š - 3,4 do 4,3 cm / št. neg. 15771 / inv. št. 15356/377.

Črn plastični trak je na čelni strani krašen z vzdolžnimi izbočenimi progami, na hrbtni strani pa je gladek. Na enem koncu je prirezan v konico, na drugem pa je nanj z dvema zakovicama pritrjena rjava plastična zaponka pravokotne oblike, skozi katero se pas enostavno pretika. Na zgornjem in spodnjem robu ima pas z zakovicami pritrjeni dve rjavi plastični zanki. Po podatkih v inventarni knjigi naj bi šlo za vsakdanji moški pas, vendar lahko po dimenzijah in obliki domnevamo, da gre za otroški igralni pas iz šestdesetih ali sedemdesetih let tega stoletja. Del zapuščine Elze Kuhar. SEM ga je dobil v dar leta 1982. Industrijski izdelek. Dobro ohranjen.


110.

Pas / Loče pri Poljčanah / usnje, medenina / d - 89 cm, š - 4,8 do 7,2 cm / št. neg. 15772 / inv. št. 15356/428.

Pas iz zelenega semiš usnja je podložen s tankim sivim usnjem in po robovih strojno prešit z zelenim in črnim sukancem. Na enem koncu je nanj prišita medeninasta zaponka, prešana v reliefno oblikovan lipov list s kaveljcem na spodnji strani. Na mestu listnega peclja ima zaponka zanko, na katero je spletena okrogla usnjena vrvica iz zelenih trakov, ki ima le okrasni značaj. Drugega ustreznega dela zaponke z zanko ni. Okrasni pas za k ženski obleki je bil v rabi v šestdesetih do osemdesetih letih tega stoletja in je del zapuščine Elze Kuhar. SEM ga je dobil v dar leta 1982. Industrijski izdelek. Srednje dobro ohranjen: precej obrabljena površina semiša, poškodbe od površinske plesni.


111.

Pas / Loče pri Poljčanah / usnje, platno, plastika / d - 102 cm, š - 3 do 6 cm / št. neg. 15773 / inv. št. 15356/429.

Pas iz rdečega semiš usnja je delno podložen s svetlorjavim platnom in po robovih strojno prešit z rdečim in rjavim sukancem. Na enem koncu je nanj pritrjena rdeča plastična zaponka z zatičem. Na drugem koncu pasu, ki je prirezan v kratko konico, je v usnje vrezanih nekaj pokončnih ovalnih lukenj za zatič, prav na koncu pasu pa leži enaka luknja za zatič vzdolžno. Pas je bil na več mestih strgan in nato ročno sešit s črnim sukancem. Okrasni pas za k ženski obleki je bil v rabi v šestdesetih ali sedemdesetih letih tega stoletja in je del zapuščine Elze Kuhar. SEM ga je dobil v dar leta 1982. Industrijski izdelek. Slabo ohranjen: splošna obrabljenost, natrgana podloga in vrhnja plast.


112.

Pas / Loče pri Poljčanah / usnje, roženina / d - 104 cm, š - 2,4 do 3,5 cm / št. neg. 15774 / inv. št. 15356/800.

Pas iz rjavega semiš usnja je pleten iz osmih trakov, na obeh koncih pa se pas zaključuje z deli za zapenjanje: na podaljšek iz enakega irha je pritrjena ovalna rožena zaponka, skozi katero je moč pretakniti koničasto pristrižen trak za zapenjanje. Okrasni pas za k ženski obleki je bil v rabi v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let tega stoletja in je del zapuščine Elze Kuhar. SEM ga je dobil v dar leta 1982. Industrijski ali obrtniški izdelek. Obnošen, vendar v dobrem stanju.


113.

Pas / Šiška v Ljubljani / svila, platno, ribja kost / d - 98 cm, š - 10,5 cm / št. neg.15775 / inv. št. 16407.

Osnovo pasu tvori pravokoten kos črne taft svile, ročno zarobljene, na obeh koncih pa nabrane v drobne gubice. Konca sta ojačana z ribjo kostjo, preoblečeno v črn trak. Na tem mestu je našitih po pet kambic na vsaki strani. Pas se je zapenjal zadaj. Na sredini je svila stisnjena in prevlečena skozi dva okrasna oboda, ki se delno prekrivata. Narejena sta iz nabrane enake črne svile, ki jo v notranjosti utrjuje vstavljeno platno, na zunanji hrbtni strani pa še kosa ribjih kosti, oblečena v črn trak. Pas sodi k poročni obleki gostilničarjeve hčere iz okoli 1890. leta. Obrtniški izdelek, ročno šivan. Dobro ohranjen.


114.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina, okrasni kamni / d - 102 cm, š - 1,3 do 3,5 cm / št. neg. 15540 / inv. št. 9 / stara inv. št. 2374.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz enajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je polkrožno, z reliefno podobo angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in, zatičem. Dvoplastni ovalni členi so krašeni z reliefnimi okraski in vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


115.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 99 cm, š - 2 do 3 cm / št. neg. 15663 / inv. št. 178.

Sestavljajo ga zaponka, obešalo, štirje večji in štirje manjši pravokotni členi in po šest do osem drobnejših členov med večjimi členi. Členi so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Polkrožno obešalo z zobci je vlito v reliefnem okrasu z diamantnim motivom na sredini. Zaponka je iz dveh vlitih podolgovatih členov, okrašenih z diamantnim motivom, in se zapenja z zanko in gumbom. Gumb krasi drobna reliefna podoba levje glavice. Večji pravokotni členi so dvoplastni: zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v bogatem reliefu dveh angelskih (?) glavic. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob zaponki. Štirje manjši pravokotni členi z neravnimi robovi pa so vliti v reliefnem okrasju in z angelsko glavico na sredini. Drobni pokončni vmesni členi so odlitki s predrtinami za obročke, krašeni s štirilistnimi cvetki. Krasilni učinek daje izmenično zaporedje delno pozlačenih in nepozlačenih srebrnih členov, čeprav je površinska prevleka močno dotrajana. Čeprav o uporabniku ne vemo ničesar, lahko zaradi bogastva okrasja, solidnosti izdelave in masivnosti sklepanca domnevamo, da je šlo za zelo premožno ali celo nekmečko nosilko. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


116.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 1 do 3 cm / št. neg. 15541 / inv. št. 251 / stara inv. št. 2311.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim in stiliziranim rastlinskim ornamentom. Na spodnji strani člena z zatičem je vrezana letnica 1755. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen. Lakiran.


117.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 103 cm, š - 1 do 2,6 cm / št. neg. 15542 / inv. št. 252 / stara inv. št. 2598.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


118.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 103,5 cm, š - 1,2 do 3,3 cm / št. neg. 15543 / inv. št. 253 / stara inv. št. 1152.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni s skupinami vrezanih ali vtisnjenih črt. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


119.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 114 cm, š - 1,2 do 4,5 cm / št. neg. 15544 / inv. št. 254 / stara inv. št. 2484.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z angelsko glavico in štirih pravokotnih členov s profiliranimi robovi, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: eden od členov ima na spodnji strani privarjeno zanko, člen z zatičem pa je podaljšan v nepravilno okroglasto zaponko z angelsko glavico. Členi so krašeni z vrezanim geometrijskim in stiliziranim rastlinskim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


120.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 98 cm, š - 1 do 2,3 cm / št. neg. 15545 / inv. št. 255 / stara inv. št. 2313.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani ima en člen privarjen zatič, na drugem členu pa manjka zanka. Členi in obešalo so krašeni z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim in stiliziranim rastlinskim ornamentom. Na spodnji strani člena z manjkajočo zanko je vrezana letnica 1763. Sklepanec je bil verjetno izdelan v isti delavnici kot sklepanec pod zaporedno številko 116. Dobro ohranjen. Lakiran.


121.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 0,9 do 2,2 cm / št. neg. 15546 / inv. št. 256 / stara inv. št. 2485.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani ima en člen privarjen zatič, na drugem členu pa manjka zanka. Členi in obešalo so krašeni s skupinami pokončnih vrezanih ali vtisnjenih črt. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


122.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 100,5 cm, š - 1 do 2,2 cm / št. neg. 15547 / inv. št. 257 / stara inv. št. 2396.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani ima en člen privarjeno zanko, na drugem členu pa manjka zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi črtami, členi pa so krašeni z vrezanim geometrijskim in močno stiliziranim cvetličnim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


123.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 0,9 do 2,3 cm / št. neg. 15548 / inv. št. 258 / stara inv. št. 2337.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi črtami, členi pa z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


124.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 0,9 do 2 cm / št. neg. 15549 / inv. št. 259 / stara inv. št. 2483.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni s skupinami drobnih vrezanih ali vtisnjenih črtic. Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen: okras je obrabljen, ponekod celo neviden, verižica pa slabo popravljena.


125.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 0,8 do 2,6 cm / št. neg. 15550 / inv. št. 260 / stara inv. št. 2486.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi ali vtisnjenimi črtami, členi pa s skupinami vrezanih ali vtisnjenih drobnih pik. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


126.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 0,7 do 2,2 cm / št. neg. 15551 / inv. št. 261 / stara inv. št. 2032.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani ima en člen privarjeno zanko, na drugem členu pa manjka zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi črtami, členi pa z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim ornamentom (zvezdami in polkrožnimi črtami). Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen: verižica je na več mestih slabo popravljena.


127.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 104,2 cm, š - 0,8 do 2,3 cm / št. neg. 15552 / inv. št. 262 a / stara inv. št. 2599.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni s skupinami vrezanih ali vtisnjenih črt. Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen: verižica je na več mestih slabo popravljena.


128.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 103,2 cm, š - 0,9 do 2,5 cm / št. neg. 15553 / inv. št. 262 b / stara inv. št. 2488.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi črtami, členi pa z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim oziroma stiliziranim cvetličnim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


129.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 0,8 do 2,5 cm / št. neg. 15554 / inv. št. 263 / stara inv. št. 1224.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje, a prvotno privarjena zanka in zatič manjkata. Členi in obešalo so krašeni s skupinami vrezanih ali vtisnjenih črt. Na spodnji strani levega končnega člena je vrezana letnica 1763. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


130.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina / d - 95 cm, š - 1,6 do 2,5 cm / št. neg. 15555 / inv. št. 264 / stara inv. št. 2309.

Sestavljen je iz polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih in sedmih kvadratnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema verižicama. Dva pravokotna člena sta ob obešalu, enaka člena na obeh koncih sklepanca pa služita tudi za zapenjanje, saj imata na spodnji strani privarjena zanko in zatič. Obešalo je krašeno z vrezanimi črtami, členi pa z vrezanim ali vtisnjenim stiliziranim cvetom in cikcak črtami. Na spodnji strani člena z zanko je vrezana letnica 1780. Obrtniški izdelek; glede na vrezani cvetlični okras in način vrezovanja letnice izdelave, kar spominja na sklepanec pod zaporedno številko 116, bi ga lahko izdelali v isti delavnici. Dobro ohranjen.


131.

Sklepanec, členkast / / srebro, okrasni kamni / d - 63,5 cm, š - 1,2 do 2,7 cm / št. neg. 15556 / inv. št. 265 / stara inv. št. 1413.

Ohranjen je le daljši del sklepanca, ki ga sestavlja enaindvajset okroglih členov, medsebojno povezanih s po tremi okroglimi obročki, in dva masivnejša pravokotna člena. Eden od njiju je bil prvotno nameščen ob obešalu, drugi pa ima privarjeno zanko in je služil za zapenjanje. Členi so krašeni z okroglimi okrasnimi predrtinami, ki so na okroglih členih rozetasto razporejeni. Ti členi so v sredini še dodatno krašeni z manjšimi rozetami (stiliziranimi cvetovi?) ali zelenimi okrasnimi kamni. Obrtniški izdelek. Slabše ohranjen: nepopoln, eden od okroglih členov polomljen, povezovalni obročki so mestoma nadomeščeni z žičnatimi. Lakiran.


132.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / kositer, medenina, železo, posrebren baker, okrasni kamni / d - 66,5 cm, š - 1,5 do 2,7 cm / št. neg. 15557 / inv. št. 266 / stara inv. št. 2375.

Ohranjen je le del sklepanca, ki ga sestavljajo polkrožno obešalo z zobci, trije pravokotni in šest masivnih okroglih večplastnih členov, medsebojno povezanih s po tremi drobnimi posrebrenimi verižicami. Dva pravokotna člena sta ob obešalu, enak člen na koncu sklepanca pa se nadaljuje v ukrivljen zatič, in je torej služil zapenjanju. Členi so večplastni. Masivni zgornji del je iz kositra in ima okrasne predrtine. Spodnja ploščica je železna, vmesna pa medeninasta - ker je vidna skozi predrtine, deluje krasilno tudi z barvnim učinkom. Barvni efekt poudarjajo tudi v sredino členov vstavljeni rdeči in zeleni kamni. Obrtniški izdelek. Slabše ohranjen: nepopoln, povezovalne verižice med členi so ponekod nadomeščene kar z okroglimi obročki.


133.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 89 cm, š - 3 do 5 cm / št. neg. 15558 / inv. št. 267 / stara inv. št. 2002.

Sklepanec ni ohranjen v celoti. Sestavljajo ga obešalo, osem pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je masivno, reliefno oblikovano v podobo angelske glavice. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom angelske glavice. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na enega je privarjen zatič, ni pa člena z zanko. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov in posrebrenih verižic in obešala. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: nepopoln, potrgane verižice so mestoma slabo popravljene.


134.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 2,8 do 5,5 cm / št. neg. 15559 / inv. št. 268 / stara inv. št. 2308.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno, masivno in krašeno z vrezanimi črtami. Zaponka z zanko je deltoidne oblike, dvoplastna: zgornja plast je okrasno izrezana v motivu dveh angelskih glavic. Dvoplastni so tudi pravokotni členi: zgornja plast je okrasno izrezana v živalskem in rastlinskem motivu. Zadnji člen s privarjenim zatičem služi za zapenjanje. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov in posrebrenih verižic, zaponke in obešala ima krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: sklepanec je pretrgan, manjka pa tudi zgornja plast na enem od členov.


135.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 5 cm / št. neg. 15560 / inv. št. 269 / stara inv. št. 2697.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in skupine s po osmimi drobnimi posrebrenimi verižicami med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi ali vtisnjenimi polkrožci, stiliziranimi cvetličnimi in zvezdastimi okraski. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom angelske glavice in več okrasnimi predrtinami v obliki src. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zanko in zatič. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: površinsko prevleko na členih je zaradi dotrajanosti nemogoče ugotoviti.


136.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 97,5 cm, š - 3 do 3,8 cm / št. neg. 15561 / inv. št. 270 / stara inv. št. 2483.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci, krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom dveh angelskih glavic. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zatič in zanko. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: površinska prevleka (pozlata, posrebritev) je bila ugotovljena, vendar je s prostim očesom ni več mogoče zaznati, zato tudi krasilnega učinka ni več.


137.

Sklepanec, členkasto-verižičast / okolica Šenčurja / pozlačena in posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 2,8 do 3,6 cm / št. neg. 15562 / inv. št. 271 / stara inv. št. 5074.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci, krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom angelske glavice. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zatič in zanko. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov in posrebrenih verižic in obešala. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


138.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 2 do 6 cm / št. neg. 15563 / inv. št. 272 / stara inv. št. 1226.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, enajst pravokotnih členov in skupine s po tremi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci, masivno in krašeno z vrezanimi črtami. Zaponka je masiven deltoidni člen z zanko in okrasnimi predrtinami. Pravokotni členi so dvoplastni: masivnejša zgornja plast je odlitek z motivom angelske glavice. Zadnji člen ima privarjen zatič in služi zapenjanju. Krasilni učinek daje izmenjajoče se zaporedje posrebrenih verižic, obešala in zaponke ter neposrebrenih členov. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: sklepanec je pretrgan, zato je v dveh delih.


139.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 106 cm, š - 2,3 do 5 cm / št. neg. 15564 / inv. št. 273 / stara inv. št. 2052.

Sestavljajo ga obešalo, zaponke, deset pravokotnih členov in skupine s po tremi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci, masivno, krašeno z vrezanimi črtami. Deltoidna zaponka z zanko je dvoplastna: zgornja plast je odlitek z okrasnimi predrtinami in naknadno pritrjenim stiliziranim cvetom v sredini. Dvoplastni so tudi pravokotni členi: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom angelske glavice. Zadnji člen ima privarjen zatič in torej služi zapenjanju. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov in zaponke ter posrebrenih verižic in obešala. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


140.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 1,7 do 2,7 cm / št. neg. 15565 / inv. št. 274 / stara inv. št. 3012.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in po dve verižici med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrasno štancana z motivom angelske glavice. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zatič in zanko. Krasilni učinek daje izmenjajoče se zaporedje neposrebrenih členov in posrebrenih verižic in obešala. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


141.

Sklepanec, členkast / / pozlačena in posrebrena medenina, železo / d - 107 cm, š - 1,9 do 4 cm / št. neg. 15566 / inv. št. 275 / stara inv. št. 2305.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in štirinajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Obešalo je polkrožno z zobci in reliefno izbočenim nedoločljivim okrasom. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in zatičem, ki sta krašena z reliefno izbočenim cvetličnim motivom. Ovalni členi so prav tako dvoplastni s tanko pločevinasto zgornjo plastjo, ki je reliefno ornamentirana. Na sredini členov so pritrjene majhne reliefno izbočene rozete. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov in obešala ter posrebrenih delov zaponke in pravokotnih členov ter veznih obročkov. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen, slabše je ohranjena le površinska prevleka.


142.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 103 cm, š - 2 do 4 cm / št. neg. 15567 / inv. št. 276 / stara inv. št. 2693.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in trinajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Obešalo je polkrožno, masivno, z reliefno izbočeno angelsko glavico. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in pretičnim gumbom, oba dela sta krašena z reliefnim cvetličnim motivom. Ovalni členi so prav tako dvoplastni: zgornja plast je odlitek z reliefnim okrasom in predrtinami. Na sredini členov so pritrjene majhne reliefno izbočene rozete. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


143.

Sklepanec, členkast / / delno pozlačeno srebro / d - 110 cm, š - 1,2 do 2,5 cm / št. neg. 15568 / inv. št. 277 / stara inv. št. 1223.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, dvaintridesetih drobnih členov v obliki angelske glavice in iz prav toliko drobnih vmesnih členov v obliki ležečega S in nanj pritrjenega šestlistnega cveta. Oboji členi so odlitki, prav tako tudi polkrožno obešalo z reliefnim baročnim okrasjem. Zaponka z zatičem ima obliko angelske glavice, zanka za zapenjanje pa je privarjena na zadnji člen v sklepancu. Krasilni učinek daje tudi izmenično zaporedje pozlačenih in srebrnih členov. Obrtniški, verjetno zlatarski izdelek. Dobro ohranjen. Lakiran.


144.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 111 cm, š - 2,7 do 4,8 cm / št. neg. 15569 / inv. št. 278 / stara inv. št. 2519.

Sestavljajo ga zaponka, sedem večjih pravokotnih in po sedem do devet drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je dvoplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjenim štirilistnim cvetom v sredini. Tudi večji členi nepravilnih pravokotnih oblik so dvoplastni in imajo podobni krasilni učinek kot zaponka. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega drobnega člena v sklepancu služijo za zapenjanje. Krasilni učinek daje izmenjajoče se zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov oziroma različnih plasti istega člena. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: izpadlih nekaj vmesnih obročkov, en kavelj na zaponki verjetno manjka.


145.

Sklepanec, členkast / Horjul pri Ljubljani / posrebrena in pozlačena medenina, novo srebro / d - 103 cm, š - 1,6 do 4,7 cm / št. neg. 15570 / inv. št. 279 / stara inv. št. 2155.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po dvanajst ali trinajst drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je dvoplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in dvema pritrjenima rozetama (stiliziranima cvetoma) različne velikosti v sredini. Večji členi nepravilnih pravokotnih oblik so okrasno predrti odlitki z reliefno izbočeno rozeto v sredini. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtini zadnjega drobnega člena v sklepancu služita za zapenjanje. Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja pozlačenih in posrebrenih členov oziroma različnih plasti istega člena. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


146.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 95 cm, š - 1,6 do 4,7 cm / št. neg. 15571 / inv. št. 280 / stara inv. št. 6071.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po deset drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Deltoidna zaponka s tremi upognjenimi kavlji je dvoplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjenim šestlistnim cvetom (rozeto) v sredini. Tudi večji pravokotni členi so dvoplastni in imajo podobne krasilne učinke kot zaponka. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega drobnega člena v sklepancu služijo za zapenjanje. Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja pozlačenih in posrebrenih členov. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


147.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina, bron, okrasni kamni / d - 98,5 cm, š - 2 do 3,7 cm / št. neg. 15572 / inv. št. 281 / stara inv. št. 1036.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz enajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je polkrožno in gladko. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Dvoplastni ovalni členi so krašeni z reliefnimi okraski in vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


148.

Sklepanec, členkast / / (posrebrena) medenina / d - 79,5 cm, š - 1,5 do 3,7 cm / št. neg. 15573 / inv. št. 282 / stara inv. št. 6070.

Sklepanec je le delno ohranjen. Sestavljajo ga obešalo, zaponka, šest večjih pravokotnih in po sedem do osem manjših členov med večjimi. Členi so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Obešalo je polkrožno ukrivljeno in krašeno z enostavnim vtisnjenim okrasom. Ta oblika obešala je med sklepanci redka, pač pa je običajna za usnjene pasove z zakovicami. Okrogla zaponka z zatičem je reliefno krašena in je privarjena na zadnji pravokotni člen v nizu. Ustreznega dela zaponke z zanko ni. Večji členi nepravilnih pravokotnih oblik so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je krašena z reliefnimi okraski, predrtinami in privarjenim šestlistnim cvetom na sredini. Manjši vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Obrtniški izdelek. Nepopoln, sicer dobro ohranjen.


149.

Sklepanec, členkast / / srebro različnih kvalitet / d - 90 cm, š - 1,4 do 3 cm / št. neg. 15662 / inv. št. 283 / stara inv. št. 6073.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, dvaindvajsetih pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Obešalo je polkrožno in vlito v reliefnem rastlinskem okrasju. Pravokotni členi so dvoplastni: zgornja plast je reliefni in okrasno predrti odlitek z motivom drobne izbočene angelske glavice. Krajna člena v nizu prehajata v zaponko: eden se razširi v trikotno zaponko z zatičem, drugi pa se podaljšuje v zanko. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


150.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 106 cm, š - 2,2 do 3,8 cm / št. neg. 15574 / inv. št. 284 / stara inv. št. 6072.

Sestavljajo ga zaponka, štirje večji pravokotni in štiriinpetdeset drobnejših členov, ki so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Obešalo je ulito v reliefni podobi angelske glavice. Okrogla zaponka se nadaljuje iz zadnjega pravokotnega člena in se zapenja z zatičem. Ustrezna zanka je na zadnjem pravokotnem členu na sklepancu. Centralni okras - vrezan cvetlični motiv - se ponovi na zaponki in na štirih večjih členih. Drobni pločevinasti členi z reliefnim okrasom so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: izpadli vmesni obročki.


151.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina, okrasnimi kamni / d - 104 cm, š - 1,5 do 3 cm / št. neg. 15575 / inv. št. 285 / stara inv. št. 2303.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih členov z vstavljenimi kamni, iz osemnajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je masivno in polkrožno z zobci ter reliefnimi okraski. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Masivna zaponka v dveh delih ima reliefni cvetlični okrasek in se zapenja z zanko in gumbom. Masivni pravokotni členi so odlitki z reliefnimi okraski in vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz vzdolžno nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Na sredini imajo pritrjeni dve različno veliki rozeti. Krasilni učinek daje izmenjava pozlačenih in posrebrenih členov oziroma različnih plasti istega člena. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: prelomljen žičnati člen in polomljen gumb na zaponki.


152.

Sklepanec, členkast / / srebro / d - 108 cm, š - 2,3 do 4,5 cm / št. neg. 15589 / inv. št. 286.

Sestavljen je iz enainštiridesetih kovancev Marije Terezije in Franca Jožefa (z letnicami od 1780 do 1916), katerim so privarjene zanke za povezovalne obročke. Kovanci prevzemajo funkcijo členov, obešala in zaponke. Sklepanec se zapenja s pomočjo zanke in zatiča, ki sta privarjena na spodnjo stran dveh večjih kovancev. Funkcijo obešala ima sedem kovancev, ki jih od ostalih ločujeta dve drobni verižici; poseben učinek med njimi ima največji kovanec med vsemi (kovanec Marije Terezije iz leta 1780). O uporabniku sklepanca ne vemo ničesar, po strokovni literaturi pa je mogoče ugotoviti, da so sklepance takšnega tipa rade nosile ženske v Vitanju ali na Kozjanskem v 19. stoletju. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


153.

Sklepanec, členkast / / posrebren in pozlačen baker, medenina, okrasni kamni / d - 95,5 cm, š - 1,9 do 2,8 cm / št. neg. 15576 / inv. št. 1121.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz trinajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je masivno, polkrožno z zobci in z reliefnimi okraski. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v motivu treh drobnih angelskih glavic in v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh delih je masivna in okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in gumbom. Masivni ovalni členi so krašeni s predrtinami, reliefnimi okraski in vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz vzdolžno nabrazdane žice, v sredini pa imajo pritrjen člen z diamantnim motivom. Medsebojno so povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Izmenično zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


154.

Sklepanec / Visoko nad Kranjem / posrebrena medenina / d - 84 cm, š - 2,4 do 3,8 / št. neg. 15577 / inv. št. 1122 / stara inv. št. 3013.

Po obliki povsem odstopa od ostalih sklepancev v zbirki. Pogojno ga lahko uvrščamo med verižičaste sklepance. V inventarni knjigi je opisan kot ”starinski pas kmetice na Visokem nad Kranjem”. Sestavljen je iz dvojne spiralasto ukrivljene ”verižice” v dveh delih, člena in zaponke. Verižici sta med seboj povezani s pretaknjeno žico po vsej dolžini. Člen med obema deloma verižice je kvadratno urezan kos tanke pločevine z drobnim reliefnim ornamentom. Enak okras ima zaponka z zatičem, kjer je oblika člena trikrat ponovljena v obliki črke V. Del zaponke z ustrezno zanko je pritrjen na drugi konec sklepanca. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


155.

Sklepanec, členkast / / (delno) posrebrena medenina, okrasni kamni / d - 94 cm, š - 2,2 do 3 cm / št. neg. 15578 / inv. št. 1123 / stara inv. št. 8153.

Ohranjen je le daljši del sklepanca. Sestavljen je iz dveh pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz desetih žičnatih členov, obešala in dela zaponke. Obešalo je polkrožno z zobci in z vrezanimi okrasnimi črtami. Pravokotna člena ob obešalu in zaponki sta dvoplastna: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena in okrašena z vrezanim cvetličnim okrasom. Del zaponke z zanko je masiven in okrašen z reliefnim cvetličnim motivom. Masivni ovalni členi so krašeni z okrasnimi predrtinami, vrezanimi črticami in vstavljenimi rdečimi kamni. Členi so bili popravljeni - zaradi tega ali zaradi dotrajanosti posrebritev na teh členih ni dokazljiva. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice, na sredini pa imajo pritrjen reliefno oblikovan stilizirani cvet. Medsebojno so povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Obrtniški izdelek. Manjka del sklepanca, sicer pa je sklepanec dobro ohranjen.


156.

Sklepanec, členkast / Blato pri Grosupljem / srebro, medenina / d - 106 cm, š - 1,3 do 4,2 cm / št. neg. 15579 / inv. št. 1124 / stara inv. št. 8165.

Sestavljen je iz zaponke in stopetih drobnih pokončnih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Členi so masivni in enostavno krašeni z nekaj vtisnjenimi pikami. Zaponka deltoidne oblike je večplastni odlitek z okrasnimi predrtinami in naknadno pritrjenimi stiliziranimi cveti. Zapenja se z dvema ukrivljenima kaveljcema, ki sta privarjena na zadnji člen sklepanca. Sklepanec je v celoti srebrn, razen nekaj naknadno vstavljenih povezovalnih obročkov, ki so medeninasti. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


157.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 102 cm, š - 1,3 do 2,8 cm / št. neg. 15580 / inv. št. 1125 / stara inv. št. 8251.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, iz štirih pravokotnih in dvainštiridesetih drobnih kvadratnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema obročkoma. Obešalo je polkrožno z zobci in vrezanimi črtami. Dva pravokotna člena iz tanke, z motivom dveh angelskih glavic štancane pločevine sta ob obešalu, enaka dva člena pa zaključujeta sklepanec in sta namenjena tudi zapenjanju. Eden ima privarjeno zanko, drugi pa je podaljšan v okroglo zaponko z rozetasto razporejenim reliefnim okrasom in zatičem, ki pa je odlomljen. Drobni kvadratni členi so iz tanke pločevine z reliefno izbočenim šestlistnim cvetom. Tehnika izdelave in uporabljeni material govorita o verjetni cenenosti izdelka. Obrtniški izdelek. Sklepancu manjka zatič na zaponki, sicer je dobro ohranjen.


158.

Sklepanec, členkast / / kositer, pokositreno železo / d - 79,7 cm, š - 1,5 do 2 cm / št. neg. 15581 / inv. št. 1126 / stara inv. št. 8450.

Ohranjen je le daljši del sklepanca do obešala. Sestavljen je iz dveh pravokotnih in devetnajstih ovalnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema okroglima obročkoma. Pravokotna člena sta krašena z reliefno izbočenimi diamantnimi in rozetastimi motivi; eden je bil nameščen ob obešalu, drugi pa na koncu sklepanca in je služil za zapenjanje: podaljšan je v zanko. Ovalni členi imajo na sredini izbočeno piko, krasi pa jih tudi reliefno izbočeni diamantni motiv. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


159.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 103 cm, š - 4 do 5,5 cm / št. neg. 15582 / inv. št. 1127 / stara inv. št. 2304.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in skupine s po šestimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Obešalo je polkrožno z zobci, krašeno pa je z vrezanimi črtami in cikcakom. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je z motivom šopka v vazi in dveh src. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zanko in zatič. Izmenično zaporedje pozlačenih členov in posrebrenih verižic in obešala daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


160.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 102,5 cm, š - 2 do 3,8 cm / št. neg. 15583 / inv. št. 1128 / stara inv. št. 2310.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in trinajstih členov v obliki šesterokotnika, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Obešalo je polkrožno z zobci in vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in zatičem, krašena sta z reliefno izbočenim cvetličnim motivom. Šesterokotni členi so prav tako dvoplastni s tanko pločevinasto zgornjo plastjo, ki ima okrasne predrtine in cvetlični reliefni okras. Na sredini členov so pritrjene majhne reliefno izbočene rozete. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje posrebrenih in neposrebrenih delov, pri katerih površinska prevleka ni dokazljiva. Obrtniški izdelek. Manjka nekaj povezovalnih obročkov, sicer pa je sklepanec dobro ohranjen.


161.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 1,5 do 4,5 cm / št. neg. 15584 / inv. št. 1129 / stara inv. št. 8073.

Sestavljen je iz zaponke in štiriintridesetih pravokotnih manjših členov, ki so med seboj povezani s po dvema obročkoma iz nabrazdane žice. Pravokotni členi s profiliranimi robovi so odlitki z okrasnimi predrtinami in reliefnim šestlistnim cvetom (rozeto) na sredini. Zaponka deltoidne oblike je večplastni odlitek z okrasnimi predrtinami in dvema luknjama za zapenjanje. Ustreznega člena z ukrivljenima kaveljcema na drugem koncu sklepanca ni. Obrtniški izdelek. Sklepanec je nepopoln: manjka del zaponke in nekaj povezovalnih obročkov. Rozetasti okraski na členih so bili ponekod nadomeščeni z drugačnimi.


162.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 0,9 do 2,4 cm / št. neg. 15585 / inv. št. 1130 / stara inv. št. 2487.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu, člena na obeh koncih sklepanca pa služita tudi za zapenjanje: na enem členu je privarjen zatič, na drugem členu pa manjka ustrezne zanka. Členi in obešalo so krašeni z vrezanim ali vtisnjenim geometrijskim ornamentom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


163.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina, okrasni kamni / d - 102 cm, š - 2 do 4,5 cm / št. neg. 15586 / inv. št. 1131 / stara inv. št. 2307.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz dvanajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je polkrožno in odlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh delih je masivna, okrašena z reliefnim cvetličnim motivom in rozeto, zapenja pa se z zanko in zatičem. Masivni ovalni členi so krašeni z okrasnimi predrtinami in vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice, na sredini pa imajo vstavljen reliefno izbočen šestlistni cvet (rozeto). Medsebojno so povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Izmenično zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen.


164.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 103,5 cm, š - 1,2 do 3,3 cm / št. neg. 15587 / inv. št. 1135 / stara inv. št. 1152.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala v obliki angelske glavice in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu, člena na obeh koncih sklepanca pa služita tudi za zapenjanje: eden je podaljšan v zanko, drugi pa v okroglo zaponko z reliefnim okrasjem in privarjenim zatičem. Masivni členi so krašeni z reliefno podobo angelske glavice. Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen: obešalo je prelomljeno.


165.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 108 cm, š - 2,2 do 5,4 cm / št. neg. 15588 / inv. št. 1136 / stara inv. št. 2457.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in skupine s po tremi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Masivno obešalo je polkrožno z zobci. Zaponka je večplastni deltoidni člen z zanko: tanka pločevinasta vrhnja plast ima reliefne okraske in okrasne predrtine. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast z reliefno podobo dveh angelskih glavic ima okrasne predrtine. Zadnji člen ima privarjen zatič in torej služi zapenjanju. Izmenjajoče se zaporedje posrebrenih in pozlačenih členov oziroma plasti istega člena daje krasilni učink. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


166.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 100,5 cm, š - 0,6 do 2,4 cm / št. neg. 15660 / inv. št. 1137 / stara inv. št. 2456.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: na spodnji strani imata privarjena zanko in zatič. Členi so odlitki z reliefnim cvetličnim okrasom. Obešalo je polkrožno zavito in krašeno z enostavnim vtisnjenim vzorcem; oblikovno je bolj običajen za usnjene pasove z zakovicami kot za sklepance. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


167.

Sklepanec, verižičast / / posrebreni baker / d - 99,5 cm, š - 0,7 do 1,8 cm / št. neg. 15590 / inv. št. 1138 / stara inv. št. 2306.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita za zapenjanje: na enem je privarjen zatič, na drugem pa zanka. Členi in obešalo so izsekani iz debelejše pločevine in so krašeni s skupinami vrezanih ali vtisnjenih pokončnih in cikcak črt. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen, vendar je površinska prevleka dotrajana.


168.

Sklepanec, verižičast / Spodnje Bitnje / (posrebrena) medenina / d - 86,5 cm, š - 1 do 3,1 cm / št. neg. 15591 / inv. št. 1139 / stara inv. št. 6568.

Sklepanec ni v celoti ohranjen. Sestavljen je iz verižice v dveh delih, masivnega polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enak člen z zatičem je nameščen na enem koncu sklepanca, manjkata pa del verižice in člen z ustrezno zanko. Členi so izsekani iz debele pločevine in so krašeni z vrezanim stilitiranim cvetličnim okrasom. Obrtniški izdelek. Sklepanec ni popoln, sicer pa je srednje dobro ohranjen. Njegova domnevna površinska prevleka je dotrajana do take mere, da ni povsem dokazljiva.


169.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina, železo / d - 97,5 cm, š - 0,8 do 2,8 cm / št. neg. 15592 / inv. št. 1140 / stara inv. št. 2312.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita za zapenjanje: na enem je privarjen zatič, na drugem pa zanka. Členi so dvoplastni: zgornja plast je iz tanke pločevine in je štancana v cvetlični motiv. Obešalo je iz debelejše pločevine in je krašeno z vrezanimi črtami. Obrtniški izdelek. Sklepanec je srednje dobro ohranjen; manjka zgornja plast dveh pravokotnih členov, verižica pa je bila pretrgana in nato nepravilno sestavljena. Površinska prevleka je ponekod močno dotrajana.


170.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 87 cm, š - 0,9 cm / št. neg. 15593 / inv. št. 1141 / stara inv. št. 2303.

Ohranjen je le daljši del sklepanca do obešala. Sestavljen je iz verižice in dveh masivnih pravokotnih členov, ki sta nameščena na obeh krajnih koncih. Na enem je privarjena zanka - je torej služil za zapenjanje; na drugem pa okrogli kavelj, na katerega je bilo pritrjeno obešalo. Člena sta krašena z vtisnjenimi pokončnimi črtami in vrezanim cikcakom. Obrtniški izdelek. Sklepanec je nepopoln, sicer pa srednje dobro ohranjen. Površinska prevleka je precej dotrajana.


171.

Sklepanec, členkast / Višnja Gora / posrebrena in pozlačena medenina, baker / d - 105 cm, š - 1,8 do 3,4 cm / št. neg. 15594 / inv. št. 2159.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, štirih večjih in devetnajstih manjših pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo je vlito v reliefnem okrasju. Večji pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je močno izbočena v motivu treh angelskih obrazkov. Dva takšna člena sta ob obešalu, dva pa ob zaponki. Manjši pravokotni členi s profiliranimi robovi so odlitki z okrasnimi predrtinami in reliefnim cvetom (rozeto) na sredini. Zaponka je sestavljena iz dveh podolgovatih reliefno krašenih masivnih delov in se zapenja z zanko in gumbom. Izmenično zaporedje posrebrenih in pozlačenih členov daje krasilni učinek, pa čeprav sta površinski prevleki močno dotrajani. Sklepanec je bil last družine Sammasa. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


172.

Sklepanec, členkast / Višnja Gora / posrebrena in (pozlačena) medenina / d - 112 cm, š - 1,5 do 4,6 cm / št. neg. 15595 / inv. št. 2160.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po osem do sedemnajst drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je večplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjeno rozeto (stiliziranim cvetom) v sredini. Večji členi nepravilnih pravokotnih oblik so okrasno predrti odlitki z reliefno izbočeno rozeto v sredini. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtim zadnjega drobnega člena v sklepancu služita za zapenjanje. Izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca daje krasilni učinek. Pred odkupom za muzej je bil sklepanec del gorenjske narodne noše. Obrtniški izdelek; zaradi podobnosti s sklepancem pod zaporedno številko 145 lahko domnevamo, da je šlo za isto delavnico. Razen površinskih prevlek je sklepanec dobro ohranjen.


173.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina in baker / d - 89 cm, š - 1,1 do 3,3 cm / št. neg. 15596 / inv. št. 2317.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in po dve verižici med posameznimi členi. Manjši pravokotni členi z neravnimi robovi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrašena z rozetastim motivom na sredini. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: eden od njiju se nadaljuje v zanko, drugi pa v okroglo zaponko z rozetasto razporejenim okrasjem in privarjenim zatičem. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz pločevine in krašeno z vtisnjenim vzorcem (krožci, zvezde). Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


174.

Sklepanec, členkasto-verižičast / okolica Ljubljane / medenina / d - 102 cm, š - 1,6 do 3 cm / št. neg. 15597 / inv. št. 2420.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, deset pravokotnih členov in po tri verižice med posameznimi členi. Manjši pravokotni členi z neravnimi robovi so večplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je okrašena z rozetastim motivom na sredini. Zadnja dva člena služita tudi zapenjanju: eden od njiju se nadaljuje v zanko, drugi pa v okroglo zaponko z rozetasto razporejenim okrasjem in privarjenim zatičem. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz pločevine in krašeno z vtisnjenim vzorcem. Obrtniški izdelek; glede na podobnost s sklepancem pod zaporedno številko 173 lahko sklepamo, da je šlo za isto delavnico. Srednje dobro ohranjen: vrhnje plasti dveh členov so poškodovane oziroma nepopolne.


175.

Sklepanec, členkast / Ljubljana / (posrebrena) medenina, baker / d - 95 cm, š - 1,1 do 3,3 cm / št. neg. 15598 / inv. št. 2547.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, iz štirih pravokotnih in sedemintridesetih drobnih kvadratnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema obročkoma. Polkrožno obešalo z zobci je urezano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Dva pravokotna člena z motivom dveh angelskih (?) postavic iz tanke pločevine sta ob obešalu, enaka dva člena pa zaključujeta sklepanec in sta namenjena tudi zapenjanju. Eden ima privarjeno zanko, drugi pa je podaljšan v okroglo zaponko z zatičem in z rozetasto razporejenim vrezanim in vtisnjenim okrasom. Drobni kvadratni členi so iz tanke pločevine z reliefno izbočenim štirilistnim cvetom. Tehnika izdelave in uporabljeni material govorita o verjetni cenenosti izdelka. Obrtniški izdelek. Sklepancu manjka nekaj povezovalnih obročkov, domnevna površinska prevleka je uničena. Sklepanec je sicer dobro ohranjen.


176.

Sklepanec, členkast / / delno pozlačeno srebro / d - 104 cm, š - 1,8 do 2,8 cm / št. neg. 15599 / inv. št. 2707.

Sestavljajo ga zaponka, obešalo, štirje večji in štirje manjši pravokotni členi in po sedem do devet drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Polkrožno obešalo z zobci je vlito v reliefnem okrasu. Zaponka je iz dveh vlitih podolgovatih členov in se zapenja z zanko in gumbom. Večji pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je konveksno izbočena v cvetličnem motivu. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob zaponki. Manjši pravokotni členi z neravnimi robovi so vliti v reliefnem okrasu in z angelsko glavico (?) na sredini ter z okrasnimi predrtinami. Drobni pokončni vmesni členi so odlitki s predrtinami za obročke. Izmenično zaporedje delno pozlačenih in nepozlačenih srebrnih členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


177.

Sklepanec, verižičast / / srebro / d - 79 cm, š - 0,7 do 1,7 cm / št. neg. 15600 / inv. št. 2708.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita za zapenjanje: eden se nadaljuje v zanko, drugi pa je podaljšan v petlistni cvet (rozeto) in ima privarjen zatič. Členi so masivni in krašeni z vrezanim vitičastim okraskom. Tudi obešalo je masivno, vendar je krašeno reliefno. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


178.

Sklepanec, členkast / / pozlačena in posrebrena medenina, baker / d - 103 cm, š - 1,9 do 3,5 cm / št. neg. 15601 / inv. št. 2709.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in štirinajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Polkrožno pločevinasto obešalo je reliefno izbočeno in krašeno z vtisnjenimi krožci. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in zatičem. Oba dela sta krašena z reliefno izbočenim cvetličnim motivom. Ovalni členi so prav tako dvoplastni s tanko pločevinasto zgornjo plastjo, ki je reliefno ornamentirana. Na sredini členov so pritrjene majhne reliefno izbočene rozete. Krasilni učinek ima tudi izmenjajoče se zaporedje pozlačenih in posrebrenih delov sklepanca. Nekaj ovalnih medeninastih členov je bilo kasneje nadomeščenih z enako oblikovanimi bakrenimi členi. Obrtniški izdelek; glede na podobnost s sklepancem pod zaporedno številko 141 lahko domnevamo, da je šlo za isto delavnico. Srednje dobro ohranjen: člen ob zaponki je poškodovan.


179.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 60 cm, š - 1,3 do 2,3 cm / št. neg. 15602 / inv. št. 2710.

Ohranjen je le del sklepanca, ki je sestavljen iz verižice in člena, prešanega v obliki školjke. Funkcija tega člena ni razvidna. Verižica se po svoji sestavi razlikuje od ostalih verižičastih sklepancev. Njeni obročki so oblikovani in pretaknjeni tako, da dajejo na čelni strani videz treh medsebojno združenih verižic, na hrbtni strani pa ima verižica videz dveh vzporednih kitic. Obrtniški izdelek. Sklepanec ni popoln, sicer pa je dobro ohranjen.


180.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 101 cm, š - 1 do 4 cm / št. neg. 15603 / inv. št. 2711.

Sestavljajo ga zaponka, obešalo, dva okrogla in štiriinšestdeset drobnih členov, ki so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Polkrožno obešalo z zobci je urezano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami, nanj pa je pritrjena lita reliefna podoba angelske glavice. Zaponka v dveh delih je iz debelejše pločevine. Njen okroglo oblikovani del z zatičem je štancan v rozetasto razporejenem ornamentu. Prav takšna sta tudi dva okrogla člena ob obešalu. Del zaponke z zanko je pravokotne oblike in nekrašen. Drobni pokončno pravokotni členi so vliti s predrtinami za obročke. Obrtniški izdelek. Manjka nekaj povezovalnih obročkov, sicer pa je sklepanec dobro ohranjen.


181.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 83 cm, š - 1,7 do 2,9 cm / št. neg. 15604 / inv. št. 2713.

Ohranjen je le daljši del sklepanca do obešala. Sestavljajo ga obešalo, sedem pravokotnih členov in skupine s po dvema verižicama med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je urezano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka pločevinasta zgornja plast je štancana v reliefno izbočenem motivu dveh angelskih glavic. Zadnji člen s privarjenim zatičem služi za zapenjanje. Izmenjajoče se zaporedje (verjetno) pozlačenih členov in posrebrenih verižic, spodnjih plasti členov in obešala daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Sklepanec ni popoln, sicer pa je srednje dobro ohranjen: površinska prevleka je precej dotrajana.


182.

Sklepanec, členkast / / pozlačeno srebro, medenina / d - 98 cm, š - 1,3 do 3 cm / št. neg. 15605 / inv. št. 2788.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih ovalnih in šestinštiridesetih drobnih kvadratnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema obročkoma. Masivno polkrožno obešalo je reliefno krašeno. Ovalni členi so vliti v reliefnem okrasu s centralnim motivom angelske glavice. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa prehajata v zaponko: eden se nadaljuje v okroglo zanko, drugi pa v gumb, ki je krašen z diamantnim motivom. Drobni kvadratni členi so reliefni odlitki z diamantnim motivom. Obrtniški izdelek. Prvotna zaponka sklepanca je bila nadomeščena z medeninastimi deli. Dobro ohranjen.


183.

Sklepanec, členkast / / delno pozlačeno srebro / d - 109 cm, š - 2,6 do 5 cm / št. neg. 15606 / inv. št. 2796.

Sestavljajo ga zaponka, obešalo, osem večjih pravokotnih in po pet drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po štirimi okroglimi žičnatimi obročki. Masivno polkrožno obešalo je reliefno krašeno v cvetličnem motivu. Deltoidna zaponka z zatičem je dvoplastna: zgornja plast je odlitek s predrtinami in reliefno podobo dvoglavega zmaja in krone. Podobne sestave so tudi večji pravokotni členi, le da je tu motiv dveh angelskih teles (?) s kelihom na sredini. Zadnji takšen člen ima privarjeno zanko za zapenjanje. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Izmenično zaporedje pozlačenih in nepozlačenih srebrnih členov daje krasilni učinek. Čeprav o uporabniku ne vemo ničesar, lahko zaradi drugačnih in bogatejših oblik in uporabljenih materialov domnevamo, da je šlo za premožno, morda tudi nekmečko nosilko. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


184.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 104 cm, š - 1 do 2,4 cm / št. neg. 15607 / inv. št. 2803.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih masivnejših pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: privarjena imata zanko in zatič. Členi in obešalo so krašeni s skupinami vrezanih ali vtisnjenih ravnih in cikcak črt, členi pa še s profiliranimi robovi. Na spodnji strani člena z zanko je vrezana letnica 1763. Obrtniški izdelek; glede na podobnost sklepanca s tistim pod zaporedno številko 129 in gleda na isto vrezano letnico moremo domnevati, da gre za isto delavnico, okras obešala ter vrezana letnica pa spominjata tudi na sklepanca pod zaporedno številko 116 in 120. Sklepanec je dobro ohranjen. Lakiran.


185.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 108 cm, š - 1,4 do 5,6 cm / št. neg. 15608 / inv. št. 3998.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po dvanajst do šestnajst drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je dvoplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjenim šestlistnim cvetom (rozeto) v sredini. Na zaponki je obešen droben masivni element v obliki solze. Pravokotni členi z neravnimi robovi so odliti z okrasnimi predrtinami in naknadno pritrjeno izbočeno rozeto. Predrtine zadnjega takšnega člena služijo tudi zapenjanju. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja pozlačenih in posrebrenih členov. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen, le površinske prevleke so zelo dotrajane.


186.

Sklepanec, členkast / Bled / posrebrena in (pozlačena) medenina, baker, železo, okrasni kamni / d - 102 cm, š - 2 do 3,5 cm / št. neg. 15609 / inv. št. 6261.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz enajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je polkrožno, vlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh podolgovatih delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Del z zanko je odlitek, del z zatičem pa je iz štancane pločevine. Dvoplastni ovalni členi so krašeni z reliefnimi okraski in predrtinami, na sredini pa z vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja posrebrenih, neposrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca ter barve vstavljenih kamnov. Obrtniški izdelek. Površinsko pozlato moremo zaradi dotrajanosti le domnevati, sicer je sklepanec dobro ohranjen.


187.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Savinjska dolina / delno pokositrena medenina / d - 103 cm, š - 2,5 do 4,9 cm / št. neg. 15610 / inv. št. 6710.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, osem pravokotnih členov in po dve drobni verižici med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi z neravnimi robovi so večplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je štancana v rozetastem motivu in motivu pleteničja. Zadnji člen s privarjeno zanko služi za zapenjanje, prav tako člen, ki se podaljšuje v okroglo pločevinasto zaponko z rozetasto razporejenim reliefnim okrasjem in privarjenim zatičem. Izmenjajoče se zaporedje pokositrenih verižic in obešala ter nepokositrenih ornamentnih plasti členov ima krasilni učinek. Obrtniški izdelek; glede na obliko in okras členov in zaponke lahko domnevamo, da je nastal v isti delavnici kot sklepanca pod zaporednima številkama 173 in 174. Dobro ohranjen.


188.

Sklepanec, členkast / Savinjska dolina / posrebrena medenina / d - 109 cm, š - 1,9 do 5,2 cm / št. neg. 15611 / inv. št. 6712.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, treh večjih in dvajsetih manjših pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po tremi žičnatimi obročki. Polkrožno obešalo je v obliki angelske glavice. Večji pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je močno izbočena v cvetličnem motivu. Dva takšna člena sta ob obešalu, eden pa v nizu manjših členov. Manjši pravokotni členi s profiliranimi robovi so tudi dvoplastni z reliefno okrašeno gornjo plastjo. Deltoidna zaponka ima podobne karakteristike kot manjši členi, zapenja pa se s pomočjo zaskočnega zatiča, ki je pritrjen na drugi konec sklepanca. Sklepanec je bil del narodne noše. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


189.

Sklepanec, členkast / Radovljica / posrebrena in pozlačena medenina, baker, aluminij / d - 111 cm, š - 2,3 do 4,2 cm / št. neg. 15612 / inv. št. 7215.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov, desetih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je polkrožno in vlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgorna pločevinasta plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh podolgovatih delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Del z zanko je odlitek, del z zatičem pa je iz štancane pločevine. Nepravilno ovalni členi so dvoplastni in krašeni z reliefnimi okraski in predrtinami, na sredini pa z rozetastimi okraski. Žičnati členi so zviti iz gladke žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Izmenično zaporedje posrebrenih in pozlačenih delov sklepanca daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


190.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Radovljica / pozlačena in posrebrena medenina / d - 112 cm, š - 1,6 do 2,8 cm / št. neg. 15613 / inv. št. 7216.

Sestavljajo ga obešalo, enajst pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Gladko polkrožno obešalo je izsekano iz debele pločevine in enostavno krašeno s tremi izbočenimi pikami. Ob njem sta nameščena dva pravokotna člena s podobnim okrasom; po dimenzijah in okrasju se omenjena člena razlikujeta od vseh drugih pravokotnih členov. Očitno je, da sta bila skupaj z obešalom vstavljena naknadno in sta s tem povečala dolžino sklepanca. Ostali pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je štancana v motivu dveh angelskih glavic. Krajna člena služita tudi zapenjanju: na spodnji strani imata privarjena zatič in zanko. Izmenično zaporedje posrebrenih verižic in spodnjih plasti členov ter pozlačenega obešala in zgornjih plasti členov daje krasilni učinek. Po podatkih v inventarni knjigi je bil sklepanec izdelan v Ljubljani leta 1836. Dobro ohranjen.


191.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Gorenjsko / pozlačena in posrebrena medenina / d - 102 cm, š - 3,2 do 5,5 cm / št. neg. 15614 / inv. št. 7273.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Masivno obešalo je polkrožno in krašeno z vrezanimi črtami. Zaponka z zanko je deltoidne oblike; odlitek ima na vrhu pritrjeno angelsko glavico. Enak motiv se ponovi na pravokotnih členih, ki so dvoplastni. Zadnji člen s privarjenim zatičem služi za zapenjanje. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih ornamentiranih plasti členov in zaponke ter posrebrenih verižic, obešala in spodnjih plasti členov ima krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


192.

Sklepanec, verižičast / Gorenjsko / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 1 do 2,3 cm / št. neg. 15615 / inv. št. 7281.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: privarjena imata zanko in zatič. Členi in obešalo so izsekani iz debelejše pločevine in so krašeni s skupinami vrezanih črt. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


193.

Sklepanec, verižičast / Gorenjsko / posrebrena medenina / d - 100 cm, š - 0,8 do 1,9 cm / št. neg. 15616 / inv. št. 7282.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci, iz verižice ob obešalu in štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: eden ima privarjeno zanko, drugi pa je podaljšan s plastično odlitim členom v obliki dveh angelskih glavic, pod katerima je privarjen zatič. Členi in obešalo so izsekani iz debelejše pločevine in so krašeni s skupinami vrezanih pokončnih in cikcak črt. Netipična sestavina, ki je na ostalih verižičastih sklepancih ni mogoče opaziti, je dodatna drobna verižica, pritrjena na sklepanec za členoma ob obešalu. Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


194.

Sklepanec, verižičast / Gorenjsko / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 0,8 do 2,2 cm / št. neg. 15617 / inv. št. 7283.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita za zapenjanje: privarjena imata zanko in zatič. Členi in obešalo so izsekani iz debelejše pločevine in so krašeni s skupinami vrezanih črt. Obrtniški izdelek. Verižica sklepanca je pretrgana, zato je sklepanec v dveh delih, sicer pa je dobro ohranjen.


195.

Sklepanec, členkast / Gorenjsko / (pozlačena in posrebrena) medenina, baker / d - 104 cm, š - 2,3 do 3,8 cm / št. neg. 15618 / inv. št. 7346.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in dvanajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo je vlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in zatičem, ki sta krašena z reliefno izbočenim okrasom. Ovalni členi so prav tako dvoplastni s tanko pločevinasto zgornjo plastjo, ki je reliefno ornamentirana. Na sredini členov so pritrjene dvojne reliefno izbočene rozete. Površinskih prevlek ni mogoče zanesljivo ugotoviti zaradi obdelave in lakiranja. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


196.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Gorenjsko / pozlačena in posrebrena medenina / d - 118 cm, š - 3,2 do 3,7 cm / št. neg. 15619 / inv. št. 7492.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in skupine s po štirimi drobnimi verižicami med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je štancana v motivu dveh angelskih glavic. Krajna dva člena služita tudi zapenjanju: na spodnji strani imata privarjeno zanko in zatič. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih ornamentiranih plasti členov in posrebrenih verižic, spodnjih plasti členov in obešala daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


197.

Sklepanec, verižičast / Vrba in(ali) Moravče / posrebrena medenina / d - 106 cm, š - 1,1 do 2,8 cm / št. neg. 15620 / inv. št. 7658.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala in iz štirih masivnih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: privarjena imata zanko in zatič. Obešalo je odlitek z nedoločljivim reliefnim okrasom, členi pa imajo na čelni strani reliefno podobo angelske glavice (člen z zanko ima vse značilnosti ostalih členov, vendar je odlitek drugega modela). Obrtniški izdelek. Sklepanec je dobro ohranjen.


198.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Vrba in(ali) Moravče / delno pozlačeno srebro / d - 106 cm, š - 2,3 do 3,6 cm / št. neg. 15621 / inv. št. 7659.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, štirje masivni pravokotni in pet dvoplastnih pravokotnih členov ter po dve verižici med posameznimi členi. Polkrožno obešalo je dvoplastni odlitek - zgornja plast ima okrasne predrtine in majhno reliefno podobo angelske glavice. Večplastnih je tudi pet pravokotnih členov med verižicami, ki imajo vrhnjo plast prav tako okrasno predrto. Štirje liti členi - dva ob obešalu in dva ob zaponki - so bogato reliefno krašeni v motivu angelske glavice (?) in dveh manjših angelskih postavic. Zapeta zaponka na zanko in gumb dobita enako obliko kot ti členi. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih členov, zaponke in obešala ter nepozlačenih verižic ima krasilni učinek. O uporabniku sklepanca ne vemo ničesar, vendar nas bogastvo ornamentov, njihova drugačnost in ne nazadnje bogastvo uporabljenega materiala opominjata na premožno nosilko, morda celo nekmečkega rodu. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


199.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Vrba in(ali) Moravče / posrebrena medenina in baker / d - 94 cm, š - 1,4 do 1,9 cm / št. neg. 15622 / inv. št. 7660.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in po dve drobni verižici med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele bakrene pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke medeninaste pločevine: zgornja plast je štancana v motivu cvetličnega šopka. Končna člena služita tudi zapenjanju: na spodnji strani imata privarjeno zanko in zatič. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


200.

Sklepanec, členkast / Gorje pri Bledu / medenina, srebro, posrebreni baker / št. neg. 15623 / inv. št. 7668.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, štiriindvajsetih obročev in sedmih členov v obliki reliefne podobe angelske (?) glave. Po trije okrogli obroči so med seboj povezani s posrebrenimi členi iz bakrene pločevine, krašenimi z reliefnimi in vrezanimi okraski. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Deltoidna zaponka je reliefno in predrto krašen odlitek z osemlistno rozeto na sredini. Zapenja se s pomočjo dveh ukrivljenih kaveljcev, ki sta del zadnjega člena v nizu. Izmenično zaporedje srebrnih, posrebrenih in neposrebrenih delov sklepanca daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


201.

Sklepanec, členkast / Gorenjsko / srebro, posrebrena in pozlačena medenina / d - 92 cm, š - 1,3 do 4 cm / št. neg. 15624 / inv. št. 7703.

Sestavljen je iz zaponke in sedemindvajsetih drobnih podolgovatih členov, ki so med seboj povezani z obročkom, na katerega je pritrjen plastičen štirilistni cvet. Členi so plastični predrti odlitki s prikovičenimi srebrnimi kroglicami v sredini. Deltoidna zaponka je reliefno in predrto krašen odlitek in se zaspenja s pomočjo ukrivljenega kaveljca. Ta je privarjen na zadnji člen v nizu. Izmenično zaporedje srebrnih, posrebrenih in pozlačenih delov sklepanca daje krasilni učinek. Obrtniški, verjetno zlatarski izdelek. Dobro ohranjen, le površinske prevleke so dotrajane.


202.

Sklepanec, členkast / Dob pri Domžalah / posrebrena in pozlačena medenina, baker ali bron / d - 113,5 cm, š - 2,5 do 5,1 cm / št. neg. 15625 / inv. št. 7947.

Sestavljen je iz zaponke in petindvajsetih pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Členi s profiliranimi robovi so odlitki z okrasnimi predrtinami in reliefnim osemlistnim cvetom (rozeto) na sredini. Deltoidna zaponka je prav tako odlitek z okrasnimi predrtinami in rozetastim elementom na sredini, zapenja pa se s pomočjo dveh ukrivljenih kaveljcev, ki sta privarjena na zadnji člen v nizu. Kontrast posrebrenih zgornjih in pozlačenih spodnjih delov členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


203.

Sklepanec, členkast / Tržič na Dolenjskem / posrebrena in (pozlačena) medenina, okrasni kamni / d - 102 cm, š - 1,7 do 2,8 cm / št. neg. 15626 / inv. št. 8050.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov, štirinajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Obešalo je masivno polkrožno in ima zobce. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v stiliziranem cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh podolgovatih delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Del z zanko je odlitek, del z zatičem pa je iz štancane pločevine. Masivni ovalni členi so krašeni z vtisnjenimi okraski in vstavljenimi rdečimi kamni na sredini. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca ter barva vstavljenih kamnov dajejo krasilni učinek. Obrtniški izdelek. O površinski pozlati lahko zaradi dotrajanosti le domnevamo, sicer je sklepanec dobro ohranjen.


204.

Sklepanec, členkast / Senica pri Medvodah / posrebrena in pozlačena medenina / d - 119 cm, š - 2 do 5,4 cm / št. neg. 15627 / inv. št. 8533.

Sestavljajo ga zaponka, pet okroglih in en večji pravokotni ter po trinajst drobnih členov med večjimi členi. Med seboj so členi povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Deltoidna zaponka s tremi upognjenimi kavlji je večplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjenim šestlistnim cvetom (rozeto) v sredini. Okrogli členi so prav tako večplastni, le da je tu zgornja plast iz štancane pločevine, na sredini pa imajo izbočene rozetaste okraske. Takšnih členov je bilo v osnovi očitno šest, vendar so kasneje enega nadomestili s pravokotnim. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega drobnega člena v sklepancu služijo za zapenjanje. Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja pozlačenih in posrebrenih členov. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


205.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 0,8 do 2,7 cm / št. neg. 15628 / inv. št. 8829.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: privarjena imata zanko in zatič. Členi in obešalo so izsekani iz debelejše pločevine, krašeni pa so s skupinami vrezanih črt. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen.


206.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena medenina / d - 108 cm, š - 1,5 do 3,8 cm / št. neg. 15629 / inv. št. 8830.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, masivnega polkrožnega obešala v obliki angelske glavice, iz zaponke in štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita tudi za zapenjanje: eden se nadaljuje v zanko, drugi pa je podaljšan v okroglo, reliefno krašeno zaponko, pod katero je privarjen zatič. Členi so vliti z reliefno podobo angelske glavice. Obrtniški izdelek, identičen sklepancu pod zaporedno številko 164. Dobro ohranjen.


207.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 109 cm, š - 1,4 do 3,3 cm / št. neg. 15630 / inv. št. 8831.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala, zaponke in štirih pravokotnih členov. Dva med njimi bi morala biti nameščena ob obešalu, dva pa ob zaponki, vendar je bil sklepanec očitno pretrgan in napačno sestavljen. Členi so odliti z reliefnim motivom roke s srcem, ki je pri sklepancih prav redek. Krajni člen se nadaljuje v okroglo, reliefno krašeno zaponko, pod katero je privarjen zatič. Obešalo je masivno in krašeno z reliefnim okrasom (diamantni motiv in pleteničje). Krasilni učinek je posledica izmeničnega zaporedja domnevno pozlačenih členov in posrebrenih verižic in obešala. Obrtniški izdelek. Sklepanec ima napačno zaporedje v sestavi in je v dveh delih, sicer pa je dobro ohranjen.


208.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 98,5 cm, š - 2,4 do 2,9 cm / št. neg. 15631 / inv. št. 8832.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in po tri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke pločevine: zgornja plast je štancana v motivu angelske glavice. Krajna člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjeno zanko in zatič. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih ornamentiranih plasti členov in posrebrenih verižic, obešala in spodnjih plasti členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: površinska pozlata je močno dotrajana.


209.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 99,5 cm, š - 2,1 do 4,5 cm / št. neg. 15632 / inv. št. 8833.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, deset pravokotnih členov in po tri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vrezanimi črtami. Deltoidna zaponka z zanko je izsekana iz debele pločevine, nanjo pa je pritrjena angelska glavica. Člen z ustreznim zatičem je zadnji člen v nizu. Isti motiv angelske glavice se ponovi tudi na dvoplastnih pravokotnih členih. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih ornamentiranih plasti členov, zaponke in obešala ter posrebrenih verižic in spodnjih plasti členov in zaponke daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


210.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 101,5 cm, š - 2,1 do 5,7 cm / št. neg. 15633/ inv. št. 8834.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, deset pravokotnih členov in po tri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vrezanimi črtami. Deltoidna zaponka z zanko je vlita z okrasnimi predrtinami, na sredini pa ima pritrjeno reliefno podobo dvoglavega orla. Člen z ustreznim zatičem je zadnji člen v nizu. Masivni pravokotni členi imajo reliefni okras z motivom angelske glavice. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih in posrebrenih delov sklepanca oziroma plasti istih delov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


211.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / posrebrena medenina, pozlačeni baker / d - 94,5 cm, š - 1,7 do 3 cm / št. neg. 15634 / inv. št. 8835.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in po dve drobni verižici med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vrezanimi črtami. Zaponka v dveh podolgovatih delih je izsekana iz debele pločevine z vtisnjenimi ali vrezanimi okraski. Del zaponke z zatičem se rozetasto zaključuje. Dvoplastni pravokotni členi so krašeni z reliefnim cvetličnim motivom. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih bakrenih členov in posrebrenih drugih delov sklepanca ustvarja krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


212.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / pozlačena in posrebrena medenina / d - 108 cm, š - 3,2 do 6 cm / št. neg. 15635 / inv. št. 8836.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in po štiri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo je odlito z reliefno izbočenimi, a oblikovno nedoločljivimi okraski. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke pločevine: zgornja plast je štancana v motivu srca in dveh angelskih glavic. Enaka je tudi zaponka z zanko, le da je njena osnovna oblika deltoidna. Ustrezni zatič je privarjen na zadnji člen sklepanca. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih ornamentiranih plasti členov in zaponke ter posrebrenih verižic, obešala in spodnjih plasti členov učinkuje krasilno. Obrtniški izdelek. Površinska pozlata je močno dotrajana, sicer je sklepanec dobro ohranjen.


213.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / (pozlačena) in posrebrena medenina, (pozlačeni) baker / d - 101 cm, š - 3,2 cm / št. neg. 15636 / inv. št. 8837.

Sklepanec ni ohranjen v celoti. Sestavlja ga deset pravokotnih členov in po tri drobne verižice med posameznimi členi. Nepravilno pravokotni členi so dvoplastni: masivna zgornja plast ima okrasne predrtine in vrezani okras z osrednjim rozetastim motivom. Manjka zaponka. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih okrasnih plasti členov in (verjetno pozlačenih) bakrenih verižic ter posrebrenih spodnjih plasti členov daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek. Sklepanec ni popoln, pa tudi površinske prevleke so močno dotrajane.


214.

Sklepanec, členkast / / (posrebrena) medenina / d - 99,5 cm, š - 2,4 do 3,1 cm / št. neg. 15637 / inv. št. 8838.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in trinajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vtisnjenimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: pločevinasta tanka zgornja plast je močno izbočena in krašena z vrezanim ali vtisnjenim cvetličnim okrasom. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob zaponki. Ta je iz dveh masivnih podolgovatih delov z vrezanim stiliziranim štirilistnim cvetom in se zapenja z zanko in gumbom. Ovalni členi so reliefno in predrto krašeni odlitki z majhnimi izbočenimi rozetami na sredini. Površinska prevleka je dotrajana do te mere, da je ni mogoče zanesljivo določiti. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


215.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina in baker / d - 98 cm, š - 1,7 do 2,7 cm / št. neg. 15638 / inv. št. 8839.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih masivnih pravokotnih členov, štirinajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Masivno polkrožno obešalo je krašeno z reliefnimi (nerazpoznavnimi) okraski. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v motivu treh angelskih glavic. Zaponka v dveh masivnih podolgovatih delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in gumbom. Masivni pravokotni členi z neravnimi robovi imajo okrasne predrtine in izbočeno rozeto na sredini. Žičnati členi so zviti iz vzdolžno nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca učinkuje krasilno. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


216.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in (pozlačena) medenina, okrasni kamni / d - 101 cm, š - 2,1 do 3 cm / št. neg. 15639 / inv. št. 8840.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz enajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Masivno polkrožno obešalo z zobci krasijo zvezdice in črte. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka v dveh podolgovatih delih je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Del z zanko je odlitek, del z zatičem pa je iz štancane pločevine. Masivni ovalni členi so krašeni s predrtinami in rdečimi brušenimi kamni, vstavljenimi na sredini. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca ter barva vstavljenih kamnov. Obrtniški izdelek. Površinsko pozlato zaradi dotrajanosti le domnevamo, sicer je sklepanec dobro ohranjen.


217.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 78 cm, š - 1,2 do 2,6 cm / št. neg. 15640 / inv. št. 8841.

Sestavljen je iz obešala, štirih pravokotnih in enaintridesetih drobnih kvadratnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema obročkoma. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Dva pravokotna člena iz tanke pločevine z motivom dveh angelskih(?) postavic sta ob obešalu, enaka dva člena pa zaključujeta sklepanec in sta namenjena tudi zapenjanju. Eden ima privarjeno zanko, drugi pa ima zatič. Drobni kvadratni členi so iz tanke pločevine z reliefno izbočenim šestlistnim cvetom. Tehnika izdelave in uporabljeni material govorita o domnevni cenenosti izdelka, dimenzije pa morda na otroškega nosilca. Obrtniški izdelek. Pravokotni člen z zatičem je bil očitno prelomljen; zdaj je skrajšan in predelan v zatič.


218.

Sklepanec, členkast / / posrebrena medenina / d - 97 cm, š - 1,6 do 3,3 cm / št. neg. 15641 / inv. št. 8842.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in dvaintridesetih drobnih ovalnih členov, ki so medsebojno povezani s po dvema obročkoma. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Dva pravokotna člena iz tanke in z motivom dveh angelskih (?) postavic okrašene pločevine sta ob obešalu, enaka dva člena pa zaključujeta sklepanec in sta namenjena tudi zapenjanju. Eden ima privarjeno zanko, drugi pa je podaljšan v okroglo zaponko z zatičem in rozetasto razporejenim reliefnim okrasom. Drobni ovalni členi so reliefno krašeni odlitki s štirilistnim cvetom (rozeto) na sredini. Obrtniški izdelek. Sklepancu manjka nekaj povezovalnih obročkov, sicer pa je dobro ohranjen.


219.

Sklepanec, členkast / / posrebren in pozlačen baker / d - 96 cm, š - 1,7 do 2,7 cm / št. neg. 15642 / inv. št. 8843.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, štirih večjih in sedemnajstih manjših pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo z zobci je masivno in krašeno z vrezanimi ali vtisnjenimi črtami. Večji pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je močno izbočena v motivu treh angelskih obrazkov. Dva takšna člena sta ob obešalu, dva pa ob zaponki. Manjši pravokotni členi s profiliranimi robovi so odlitki z okrasnimi predrtinami in reliefnim cvetom (rozeto) na sredini. Zaponka je sestavljena iz dveh podolgovatih reliefno krašenih masivnih delov in se zapenja z zanko in gumbom (ki je odlomljen). Krasilno učinkuje izmenično zaporedje posrebrenih in pozlačenih členov. Obrtniški izdelek; zaradi podobnosti s sklepancem pod zaporedno številko 171 domnevamo, da je šlo za isto delavnico. Sklepanec ni popoln, sicer pa je dobro ohranjen.


220.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 95 cm, š - 1,6 do 4,8 cm / št. neg. 15643 / inv. št. 8844.

Sestavljajo ga zaponka, obešalo, šest večjih pravokotnih in po deset ali enajst drobnih členov med večjimi členi. Členi so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je večplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in dvema različno velikima reliefnima rozetastima pritrjenima elementoma. Pravokotni členi z neravnimi robovi so odliti z reliefno izbočeno podobo angelske glavice. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega drobnega člena v sklepancu služijo za zapenjanje. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


221.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in pozlačena medenina / d - 110,5 cm, š - 1,6 do 4,8 cm / št. neg. 15644 / inv. št. 8845.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po dvanajst do štirinajst drobnih členov med večjimi členi. Členi so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Deltoidna zaponka z dvema upognjenima kavljema je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in pritrjenim šestlistnim cvetom (rozeto) v sredini. Tudi večji pravokotni členi imajo podobne lastnosti in krasilne učinke kot zaponka. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega člena služijo tudi za zapenjanje. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov, čeprav je površinska prevleka močno dotrajana. Obrtniški izdelek. Sklepanec je pretrgan in v dveh delih.


222.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in (pozlačena) medenina, okrasni kamni / d - 104,5 cm, š - 2,3 do 4,3 cm / št. neg. 15645 / inv. št. 8890.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih šesterokotnih členov z vstavljenimi kamni, iz enajstih žičnatih členov, obešala in zaponke. Polkrožno obešalo je vlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Zaponka, sestavljena iz dveh podolgovatih delov štancane pločevine, je okrašena z reliefnim cvetličnim motivom, zapenja pa se z zanko in zatičem. Dvoplastni šesterokotni členi so krašeni z reliefnimi okraski in predrtinami, na sredini pa z rdečimi vstavljenimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca ter barva vstavljenih kamnov. Obrtniški izdelek. Površinsko pozlato zaradi dotrajanosti le domnevamo. Sklepanec je sicer srednje dobro ohranjen.


223.

Sklepanec, členkast / / srebro, okrasni kamni / d - 100 cm, š - 1,3 do 3,4 cm / št. neg. 15646 / inv. št. 8891.

Sestavljen je iz zaponke, obešala, štirih pravokotnih in šestnajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo je vlito v motivu angelske glavice. Pravokotni členi so dvoplastni: zgornja plast je odlitek z okrasnimi predrtinami in z okroglim rdečim kamnom, vstavljenim na sredini. Po dva takšna člena sta nameščena na vsaki strani obešala. Ovalni členi so vliti v reliefnem predrtem okrasu s cvetličnim motivom in diamantnim motivom na sredini. Le dva člena ob zaponki imata namesto diamantnega motiva vstavljen rdeč kamen. Okrogla zaponka z zatičem je dvoplastna: zgornja plast je rozetasto krašen predrt odlitek z vstavljenim rdečim kamnom na sredini. Ustrezna zanka je privarjena na zadnji člen v nizu. O uporabniku ne vemo ničesar, po vtisnjenem napisu na hrbtni strani zaponke pa vemo, da je bil sklepanec izdelan v Kagerjevi pasarski delavnici v Mariboru (začetek 20.stoletja). Dobro ohranjen.


224.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Gorenjsko / pozlačena in posrebrena medenina / d - 102 cm, š - 4,6 cm / št. neg. 15647 / inv. št. 8940.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in po sedem drobnih verižic med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi ali vtisnjenimi črtami in polkrožci. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke pločevine: zgornja plast je štancana v motivu angelske glavice in dodatno krašena z drobnimi okroglimi in srčastimi predrtinami. Krajna člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjeni dve zanki in dva zatiča. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih zgornjih plasti členov in posrebrenih ostalih delov sklepanca daje krasilni učinek. Obrtniški izdelek; zaradi oblikovnih in krasilnih podobnosti s sklepancem pod zaporedno številko 135 lahko domnevamo, da sta nastala v isti delavnici. Dobro ohranjen.


225.

Sklepanec, členkast / / delno pozlačeno srebro / d - 94 cm, š - 1,9 do 3 cm / št. neg. 15648 / inv. št. 8954.

Sestavljen je iz obešala, treh večjih in triintridesetih manjših pravokotnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Obešalo je polkrožno in vlito v reliefnem pleteničju. Vsi členi so reliefno in predrto krašeni, so masivni in imajo diamantni motiv na sredini; le trije členi so nekoliko večji in masivnejši od ostalih. Dva sta nameščena ob obešalu, eden pa je končni člen v nizu in ima privarjena dva upognjena kaveljca za zapenjanje. Krasilno učinkujejo pozlačeni diamantni motivi na srebrni podlagi. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


226.

Sklepanec, členkast / / posrebrena in (pozlačena) medenina, okrasni kamni / d - 94 cm, š - 2 do 4 cm / št. neg. 15649 / inv. št. 8955.

Sestavljen je iz štirih pravokotnih, štirih ovalnih členov z vstavljenimi kamni, iz desetih žičnatih členov, obešala in dela zaponke. Polkrožno obešalo je vlito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi ob obešalu in zaponki so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je konveksno izbočena v cvetličnem ornamentu. Ohranjen je le del zaponke z zanko, ki je masiven podolgovat člen z reliefnim cvetličnim okrasom. Manjka pa ustrezni del zaponke z zatičem. Dvoplastni ovalni členi so krašeni z reliefnimi okraski in predrtinami, na sredini pa z vstavljenimi rdečimi kamni. Žičnati členi so zviti iz nabrazdane žice in so medsebojno povezani s po dvema žičnatima obročkoma. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje posrebrenih in domnevno pozlačenih delov sklepanca ter barva vstavljenih kamnov. Obrtniški izdelek. Površinsko pozlato zaradi dotrajanosti le domnevamo. Sklepanec ni popoln, sicer pa je dobro ohranjen.


227.

Sklepanec, členkast / Bohinj / medenina, baker / d - 96 cm, š - 2 do 3,1 cm / št. neg. 15650 / inv. št. 9245.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in dvanajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Masivno polkrožno obešalo z zobci je krašeno z vrezanimi in vtisnjenimi črtami. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob zaponki. Ta je močno poškodovana: podolgovati del zaponke iz štancane pločevine ima odlomljeno zanko, drugi del zaponke pa manjka v celoti in ga nadomešča zatič, pritrjen na zadnji pravokotni člen. Ovalni členi so reliefno in predrto krašeni odlitki z dvojno plastično rozeto na sredini. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: povezovalni obročki in rozetasti okraski na členih so bili ponekod zamenjani s podobnimi bakrenimi deli; zaponka je poškodovana.


228.

Sklepanec, členkast / Bizovik pri Ljubljani / posrebrena in pozlačena medenina / d - 115 cm, š - 1,8 do 4,8 cm / št. neg. 15651 / inv. št. 9445.

Sestavljajo ga zaponka, šest večjih pravokotnih in po dvanajst drobnih členov med večjimi členi. Členi so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Deltoidna zaponka s tremi upognjenimi kavlji je večplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in dvema pritrjenima plastičnima rozetama v sredini. Tudi večji pravokotni členi z neravnimi robovi so večplastni in s podobnimi krasilnimi učinki kot zaponka. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Predrtine zadnjega drobnega člena v sklepancu služijo za zapenjanje. Krasilno učinkujejo izmenično zaporedje pozlačenih in posrebrenih členov, čeprav sta površinski prevleki močno dotrajani. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.


229.

Sklepanec, členkasto-verižičast / Ljubljana / pozlačena in posrebrena medenina / d - 108 cm, š - 3,1 do 5,7 cm / št. neg. 15652 / inv. št. 9689.

Sestavljajo ga obešalo, zaponka, devet pravokotnih členov in po štiri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo je ulito v reliefni podobi angelske glavice. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke pločevine: zgornja plast je štancana v motivu dveh angelskih glavic. Trije členi so bili očitno zamenjani; motiv njihovega okrasa je ena angelska glavica. Zaponka z zanko je odlitek deltoidne oblike z reliefnim motivom angelske doprsne podobe. Ustrezni zatič je privarjen na končnem členu sklepanca. Izmenjajoče se zaporedje pozlačenih zgornjih plasti členov in posrebrenih ostalih delov sklepanca daje krasilni učinek. Po podatkih iz inventarne knjige je bil sklepanec del poročne obleke konec 19. ali v začetku 20. stoletja. Obrtniški izdelek. Površinske prevleke so močno dotrajane, sicer pa je sklepanec dobro ohranjen.


230.

Sklepanec, členkast / Zapuže pri Dravljah / posrebrena in (pozlačena) medenina / d - 116 cm, š - 2,2 do 6,4 cm / št. neg. 15653 / inv. št. 10482.

Sestavljajo ga zaponka, deset večjih pravokotnih in po šest do osem drobnih členov med večjimi členi. Členi so med seboj povezani s po tremi okroglimi žičnatimi obročki. Deltoidna zaponka z zanko je večplastna: zgornja plast je reliefno krašen odlitek z okrasnimi predrtinami in dvema rozetastima elementoma v sredini. Tudi večji pravokotni členi so večplastni in krašeni s predrtinami in odlitkom drobne angelske glavice v sredini. Zadnji takšen člen ima privarjen zatič za zapenjanje. Drobni masivni vmesni členi so pokončne pravokotne oblike s predrtinami za obročke. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje domnevno pozlačenih in posrebrenih členov. Sklepanec (”srebrnak”) je bil last premožne kmetice. Obrtniški izdelek. Srednje dobro ohranjen: manjka nekaj vmesnih obročkov in plastična angelska glavica na enem od členov.


231.

Sklepanec, členkasto-verižičast / / medenina / d - 94 cm, š - 2,1 do 3 cm / št. neg. 15654 / inv. št. 12318 g.

Sestavljajo ga obešalo, devet pravokotnih členov in po tri drobne verižice med posameznimi členi. Polkrožno obešalo z zobci je izsekano iz debele pločevine in krašeno z vrezanimi črtami. Pravokotni členi so iz dveh plasti tanke pločevine: zgornja plast je štancana v motivu božjega jagnjeta. Krajna člena služita tudi zapenjanju: na spodnjo stran imata privarjena zanko in zatič. Po podatkih v inventarni knjigi naj bi bil sklepanec izdelan v Mengšu pri Kamniku okoli leta 1880; ničesar pa ne vemo o uporabniku. Površina sklepanca je močno dotrajana, sicer pa je dobro ohranjen.


232.

Sklepanec, verižičast / / posrebrena in (pozlačena) medenina / d - 94 cm, š - 1,1 do 2,9 cm / št. neg. 15655 / inv. št. 12320 g.

Sestavljen je iz verižice v dveh delih, polkrožnega obešala z zobci in iz štirih pravokotnih členov, od katerih sta dva nameščena ob obešalu. Enaka člena na obeh koncih sklepanca služita za zapenjanje: na enem je privarjen zatič, na drugem pa zanka. Členi so dvoplastni: zgornja plast je izsekana iz tanke pločevine in v cvetlični motiv. Obešalo je iz debelejše pločevine in je krašeno z vrezanimi črtami. Glede na podobnost členov s sklepancem pod zaporedno številko 169 lahko domnevamo, da sta bila izdelana v isti delavnici. Površinske prevleke so močno dotrajane, sicer pa je sklepanec dobro ohranjen.


233.

Sklepanec, členkast / Brezovica pri Ljubljani / posrebrena in pozlačena medenina / d - 99 cm, š - 2 do 3,5 cm / št. neg. 15657 / inv. št. 15718.

Sestavljen je iz obešala, zaponke, štirih pravokotnih in enajstih ovalnih členov, ki so med seboj povezani s po dvema okroglima žičnatima obročkoma. Polkrožno obešalo je reliefno krašen odlitek s cvetličnim motivom in motivom pleteničja. Pravokotni členi so dvoplastni: tanka zgornja pločevinasta plast je močno izbočena v reliefni cvetlični okras. Dva takšna člena sta nameščena ob obešalu, dva pa ob koncih sklepanca - nanju sta pritrjena podolgovata dela zaponke z zanko in zatičem, ki sta krašena z reliefnim cvetličnim motivom. Del zaponke z zatičem je iz štancane pločevine, del z zanko pa je masiven. Ovalni členi so reliefno in predrto krašeni odlitki z okrasnim rozetastim elementom na sredini. Krasilno učinkuje izmenično zaporedje posrebrenih in pozlačenih členov, vendar sta površinski prevleki močno poškodovani. Sklepanec je nosila gostilničarka in posestnica, rojena 1890, kot birmanska botra; podedovala ga je po svoji materi, premožni kmetici. Obrtniški izdelek. Dobro ohranjen.





KAZALO KRAJA UPORABE / INDEX OF PLACES OF USE

Pasovi:

Adlešiči: 24, 39, 53, 61;

Banja Loka v Beli krajini: 99;

Barkovlje pri Trstu: 86;

Bela krajina (splošno): 18, 19, 20, 21, 22, 42, 46, 47, 48, 49, 51, 56, 57, 58, 59, 71, 72, 101;

Bled: 100;

Bojanci: 2, 3, 40, 43, 44, 50;

Brnica na Koroškem: 90;

Cerklje na Gorenjskem: 1;

Črna pri Kamniku: 38;

Dobljiči: 23;

Gorenjsko (splošno): 95;

Kamnik: 87, 88;

Ljubljana: 107, 113;

Loče pri Poljčanah: 108, 109, 110, 111, 112;

Lokvica: 54, 55;

Luče v Savinjski dolini: 13;

Marindol: 93;

Mengeš: 106;

Metlika: 16, 17, 25, 27;

Petrova vas: 52;

Podkoren pri Kranjski Gori: 103;

Podzemelj: 26;

Poljanska dolina v Beli krajini: 4;

Preloka: 94, 96;

Rateče pri Kranjski Gori: 104;

Ravne na Koroškem: 102;

Semič: 5;

Smlednik: 85;

Stari trg v Beli krajini: 91;

Sv. Jošt pri Kranju: 63, 67;

Zaboršt: 97, 98;

Ziljska dolina: 29, 82, 84, 89, 92;

Žužemberk: 105;

Neznana provenienca: 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 41, 45, 60, 62, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83.

Sklepanci:

Bizovik pri Ljubljani: 228;

Blato pri Grosupljem: 156;

Bled: 186;

Bohinj: 227;

Brezovica pri Ljubljani: 233;

Dob pri Domžalah: 202;

Gorenjsko (splošno): 191, 192, 193, 194, 195, 196, 201, 224;

Gorje pri Bledu: 200;

Horjul: 145;

Ljubljana: 175, 229;

Ljubljana okolica: 174;

Radovljica: 189, 190;

Savinjska dolina: 187, 188;

Senica pri Medvodah: 204;

Spodnje Bitnje: 168;

Šenčur okolica: 137;

Tržič na Dolenjskem: 203;

Visoko nad Kranjem: 154;

Višnja Gora: 171, 172;

Vrba in(ali) Moravče: 197, 198, 199;

Zapuže pri Dravljah: 230;

Neznana provenienca: 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 155, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 169, 170, 173, 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 225, 226, 231, 232.


KAZALO TIPOV / INDEX OF TYPES OF OBJECTS

Pasovi:

Čemer: 2, 61, 70, 71, 72, 96, 98;

Kanica: 3, 16, 25, 40, 43, 44, 50, 93;

Maček: 30, 60, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 83, 97, 105, 106;

Metrski trak v funkciji pasu: 27, 41, 46, 47, 48, 49, 51, 52, 54, 55, 57, 58, 59, 86;

Opasica: 33, 34, 35, 36, 37, 38, 81;

Plastični pas: 108, 109.

Svileni pas: 107, 113;

Tkani pas: 4, 5, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 39, 42, 45, 53, 56, 91, 94, 99, 101;

Usnjeni pas: 110, 111, 112;

Usnjeni pas z zakovicami: 1, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 28, 31, 32, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 84, 85, 87, 88, 95, 100, 102, 103, 104;

Usnjeni pas z vezenino: 6, 13, 29, 82, 89, 90, 92.

Sklepanci:

Členkasti sklepanec: 114, 115, 131, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 155, 156, 157, 158, 160, 161, 163, 171, 172, 175, 176, 178, 180, 182, 183, 185, 186, 188, 189, 195, 200, 201, 202, 203, 204, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 225, 226, 227, 228, 230, 233;

Členkasto - verižičasti sklepanec: 130, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 159, 165, 173, 174, 181, 187, 190, 191, 196, 198, 199, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 224, 229, 231;

Verižičasti sklepanec: 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, (154), 162, 164, 166, 167, 168, 169, 170, 177, 179, 184, 192, 193, 194, 197, 205, 206, 207, 232.


KAZALO MATERIALOV / INDEX OF MATERIALS

Pasovi:

Bombaž: 47, 51, 57;

Bombaž, medenina: 49;

Bombaž, svila: 54, 55, 58;

Bombaž, volna, železo: 52;

Lan, bombaž, kovinski trakovi, medenina, kovanci: 40;

Plastika: 109;

Plastika, železo: 108;

Svila: 33, 34, 35, 36, 81, 86;

Svila, lan, ribja kost: 113;

Svila, pločevina, steklo: 107;

Usnje: 83, 62, 65;

Usnje, svila: 82;

Usnje, medenina: 60, 72, 110;

Usnje, roženjna: 112;

Usnje, železo: 61, 63, 66, 71, 90, 98;

Usnje, železo, lan: 96;

Usnje, železo, medenina: 2, 30, 64, 67, 68, 69, 70, 97, 105, 106;

Usnje, kositer, železo: 11, 14, 31, 32, 73, 74, 75, 78, 84, 88, 104;

Usnje, kositer, železo, baker: 9, 76;

Usnje, kositer, železo, medenina: 10, 28, 85, 102;

Usnje, kositer, železo, pločevinasti vstavki: 1, 12, 15, 77, 80, 95;

Usnje, kositer, železo, stekleni vstavki: 7, 100;

Usnje, kositer, železo, žamet: 79, 87;

Usnje, kositer, železo, pločevinasti in stekleni vstavki: 8, 103;

Usnje, platno, plastika: 111;

Usnje, ptičje pero, medenina, železo: 6;

Usnje, ptičje pero, lepenka, železo: 29;

Usnje, ptičje pero, svila, železo: 13;

Usnje, ptičje pero, svila, bombaž, medenina: 92;

Usnje, ptičje pero, svila, lan, medenina: 89;

Volna: 5, 20, 23, 26, 37, 91, 99, 101;

Volna, bombaž: 27, 38, 41, 46, 48, 59;

Volna, bombaž, lan: 18, 19, 21, 22, 24, 39, 45, 53, 56, 94;

Volna, kovinski trakovi, medenina: 50;

Volna, svila, zlata nit: 4, 17, 42;

Volna, svila, kovinske bleščice: 16, 25;

Volna, svila, kovinski trakovi, kovanci: 93;

Volna, bombaž, kovinski trakovi, medenina: 44;

Volna, lan, kovinski trakovi, medenina: 3, 43.

Sklepanci:

Baker - posrebren: 167;

Baker - posrebren in pozlačen: 219;

Medenina: 174, 231;

Medenina - delno pokositrena: 187;

Medenina - posrebrena: 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 135, 138, 140, 142, (148), 150, 154, 157, 160, 161, 162, 164, 166, (168), 170, 179, 180, 184, 188, 192, 183, 194, 197, 205, 206, (214), 217, 218;

Medenina - posrebrena in pozlačena: 115, 133, 134, 136, 137, 139, 144, (145), 146, 159, 165, (172), 181, 185, 190, 191, 196, 204, 207, 208, 209, 210, 212, 220, 221, 224, 228, 229, (230), (232), 233;

Srebro: 149, 152, 177;

Srebro - delno pozlačeno: 143, 176, 183, 198, 225;

Kositer, železo - pokositreno: 158;

Medenina, baker: 227;

Medenina - posrebrena, baker: 173, (175), 199;

Medenina - posrebrena in pozlačena, baker: 171, 178, (195);

Medenina - posrebrena in pozlačena, baker ali bron: 202;

Medenina in baker - oba posrebrena in pozlačena: 215;

Medenina - posrebrena, baker - pozlačen: 211, (213);

Medenina, baker - posrebren in pozlačen, okrasni kamni: 153;

Medenina - posrebrena, okrasni kamni: 114, (155);

Medenina - posrebrena in pozlačena, okrasni kamni: 151, 163, (203), (216), (222), (226);

Medenina, srebro: 156;

Medenina - posrebrena in pozlačena, srebro: 201;

Medenina, srebro - pozlačeno: 182;

Medenina - posrebrena, železo: 169;

Medenina - posrebrena in pozlačena, železo: 141;

Srebro, okrasni kamni: 131, 223;

Medenina - posrebrena in pozlačena, baker, aluminij: 189;

Medenina - posrebrena, bron, okrasni kamni: 147;

Medenina, baker - posrebren, srebro: 200;

Medenina - pozlačena in posrebrena, baker, železo, okrasni kamni: (186);

Kositer, medenina, baker - posrebren, okrasni kamni, železo: 132.





SLIKOVNA PRILOGA





Janja Žagar




Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja

Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja 3

Uredniški odbor: mag. Andrej Dular, mag. Jasna Horvat,

dr. Gorazd Makarovič, Bojana Rogelj-Škafar, dr. Ivan Sedej,

Barbara Sosič, mag. Janja Žagar

Urednik Knjižnice SEM: mag. Andrej Dular

Oprema in tehnična ureditev: Jurij Kocbek

Fotografije: Srečo Habič in Tomaž Lauko

Risbe: Ida Murgelj

Lektor: Rajko Korošec

Prevod: Marjan Pikelj

Recenzentki: mag. Jasna Horvat

dr. Marija Makarovič


Izdal in založil Slovenski etnografski muzej,

zanj mag. Tanja Roženbergar



Ljubljana 2015


Izdano v okviru projekta





CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



391.4(497.4)(0.034.2)



ŽAGAR, Janja, 1961-

Pasovi in sklepanci [Elektronski vir] : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja / Janja Žagar ; [fotografije Srečo Habič in Tomaž Lauko ; risbe Ida Murgelj ; prevod Marjan Pikelj]. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej, 2015. - (Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja ; 3)



ISBN 978-961-6388-56-6 (ePub)

1. Slovenski etnografski muzej

282454528