129. številka. (t Trata, t torek zvečer dne 27. oktobra 1896.) Tečaj XXI. „IDIMOIT« Iskija po trikrat m teden t ieatlk ta-danjih ob torkih, 6«tv|klh In •ebotah. Z jutranje iidanje ij-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje stane: ta jedan mesec . f. 1.—, izven AtitrlJ. f. 1.50 ■a tri aeaeo... 3.— , . , 4.40 ■a pol leta . . . 0.— . , „ ».— sa ?a* leto . . » 13.— . . . 18,-NarttalM J« plačevati aapraj m uraiki braz prllažeae aaraeaiaa m ■ prava M •xlra. Poianitae Storilke ae dobivajo v pio-dajalnioab tobaka v lrntu po S nvč. izreu Trsta po 4 nvc. EDINOST Oflaai ao račaae po tarifa v petita; aa aaalov« s debelimi črkami ae platni« froator, kolikor obaega navadnih vratle. o.lana, osmrtnice in javno lakvala, domaČi oglaai itd. ao računajo po pogodbi. Vsi dopiai naj aa poiiljajo uradniitvo aliea Caaerma it. 19. Taako pianio mara biti frankovano, kar nefrankovana aa ne •prajsmajo. Rokopiai aa na vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino pit-oolo hit. 3. II. nadat. Naročnina in oglaae je plačevati loco Trat. Odprta reklama eije ae proate poitniaa. fllatilo tlovanakaga političnega društva sa Primorsko« „» MN»M«I Je mm". Javni shod na Prošeku. (DaUe) Tako Vidino n. pr., da ima v Trstu država policijo v dvojih rokah v vseui mesta, v I. (ske-denjskem), II. (rocolsko-lonjersketn), III. (»v. Ivan-skes) in deloma v IV. okraja in sicer v Bojana, dočim so Barkovjje, V. okraj (Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padriče in Opčiue) in VI. okra) (Prosek, Kontovelj in s?. Kril) v policijskem ob* siru podvrženi še vedno magistratu. Toliko le mimogredtf. I z r o 6 e n i delokrog je oni delokrog občin, kakor smo rekli, katerega i s v r i n j e občina v imenu države, to so vsa ona opravila, katera izvršuje občina razun svojih gori omenjenih opravil. Ta opravila razločojejo se od samolastnih opravil občine znosno (formalno) v tem, da gred6 pritožbe proti odredbam občinske oblasti kakor take na starešinstvo (mestni svet) oziroma na deželni odbor (delegacijo); pritožbe proti odredbam občine v izročenem delokrogu, pa na državno oblast (okrajno glavarstvo, nsmestništvo in ministarstvo.) Občine, ki nimajo lastnih statntov (večinoma kmečke občine in maqjše mestne občine) imajo tudi nekaj prenelenega ali izročenega delokroga, ali vendar-le malo. Občine pa, ki imajo lastne Statute (in to so večinoma mesta) imajo velik del državnega delokroga, t. j. vsa opravila ekrainih glavarstev. T Ako mesto z lastnim štatutom in z obširnim delokrogom okrajnega glavarstva je mesto Trst s okolico, katero torej nima nad sabo, kakor kmečke občine, okr. glavarstva, ter je, ker ima samo moč okrajnega glavarstva, podrejeno naravnost, kakor prva politična instanca, c. kr. namestništvu. Država, ki izroča občinam z lastnimi statuti tako obširen delokrog, oziroma, ki odstopa istim velik del svoje oblasti, izraža s tem, da ima veliko zaupanje v politično in upravno modrost in PODLISTEK. 16 Prijatelj Loiro. Črtica po reanici. — Spiaal Aaguat Šenoa. Preval €—i. Nekega večera je bil »thć dansant" v dvoranah predsednikovih. Zbralo se je lepo društvo, no, po velikem delu birokratiško, torej nekako o-trpnčlo. Tudi Lovro, udeležujoči se na tej zabavi, je gledal na to medsobno klanjanje. Ko se je o-glasil predsednik, da vrže nekoliko dovtipov, nasmehnilo se je vse društvo po svoji dolžnosti in postalo Živahneji za trenotek. A ko je predsednik prijateljski stisnil roko Lovru, navstulo je Šepetanje in gospoda so jeli obletavati Lovra. Hkrati se je pojavil pred njim mlad, jako nacifran gospodič. Poklonivši se na lahno, predstavil se je, govorć skozi nos: .Ferdinand N., okrajni predstojnik*. aČast mi je posebna" odgovoril je Lovro ravnodušno. .Oprostite mi drznost mojo, velespoštovani gospod1, je nadaljeval predstojnik igraje se svojimi naočniki, »toda hotel sem vsakako priti do te sreče, da se seznanim z vami prej, nego vas pozdravim v svoji hiši". „V vaši hiši* ? ,Ab, ali ne veste? Tem bolje. Superbe. pravičnost dotičnih občin. Kakor pa prepušča država občinam z lastnimi Statuti velik del svoje oblasti iz zaupanja do istih, tako sme država vsaki čas odvzeti takim občinam podeljeno jim moč, ako se jej zdi, da jo zlorabljajo, da jo ne izvršujejo v njenem smislu. To sme storiti država po državnih ustavnih zakonih sploh; a §.198 Statuta mesta tržaškega določa še posebe to-le: „Vlada sme, ako se jej zdi potrebno, opravljati opravila izročenega delokroga, popolnoma ali deloma, po uradnikih, postavljenih od qje*. In ta izročena opravila so mnoga in obširna. Občina, ki opravlja posle okrajnih glavarstev, je pridobila s tem, razun svoje moči, izvirajoče is naravnega svojega delokroga, Se moč državne oblasti z vsem ugledom, ki se pristne državni oblasti. Kakor je ta moč velika dobrota sa svobodo občin proti viši državni oblasti, postsne lahko nevarno orožje proti manjšinam v takih mestih, kjer prebiva več strank ali narodnosti j. Navesti hočemo le nekatera glavna opravila okrajnih glavarstev, ki so torej izročena občinam z lastnim štatutom. Taka opravila so: 1. Razglaševanje in izvrševanja zakonov in uradne oblasti sploh; 9. Nabiranje statističnih podatkov sploh in nadzorstvo vodstva matrik; 3. Pazglasanja ediktov deželnih volitev, po-trjanje volilnih list in zakonitosti volilnega akta, in sestava volilne komisije; 4. Istotako važno sodelovaje na državno-zborskih volitvah; 6. Skrb za javni mir, varnost in red v okraju in posebno vodstvo vseh javnih varnostnih naprav c. kr. žendarmerije; 6. Podeljevanje obrtnih dovoljenj, nadzorovanje obrti, obrtnih zadrug, kaznovanje prestopkov T obrtnijskih stvareh itd.; 7. Obskrbovanje zdravstvenih in zdravstveno-policijskih stvarij; Njegova prevzvišenost, gospod vladni predstojnik, je blagovolil vsprejeti moje udano povabilo, da njega sladi gospod grof pride o bodočih praznikih na moje posestvo v L. Diven kraj". „Poznan mi je. Krasen", odgovoril je Lovro in senca mu je legla na čelo. „Jeli-te? Krasen. Veseli me, da mi to pritrjujete tudi vi, kakor znan poznavalec krasote. Nadejam se za trdno, da preživimo tam veselih dnij". •Lepa vam hvala že v naprej". »Ali, ko se je najino poznanstvo tako srečno zasnovalo, dovolite, da je popolnim, da vas predstavim svoji gospej.Tudi ona posebno ljubi umetnost*. „Bode mi v veliko čast. Prosim vas za to, gospod predstojnik". Uradnik je prijel Lovra za roko, da ga odvede v drugi salon. Na pragu se je ustavil Lovro. Predstojnik je čutil, kako se Lovro trese. „Kaj vam je" ? je vprašal predstojnik. „Nič", je odgovoril Lovro, „izvolite me predstaviti". V kotu salona, na mehkem naslonjača, pokritem svilenim pogrinjalom, je sedela bujna, pla-volasa črnooka gospa. Koketno je spustila lepo glavo na naslon sedeža, hladč si bele prsi s pi-haljko. Okolo nje se je vrtelo nekoliko uradnikov 8. Sodelovanje v zemljiSko-kulturnih stvareh; 9. Sodelovanje v vojaških zadevah ; 10. Sodelovanje pri ljudskem štetju in kaznovanje prestopkov proti zakonu o ljudskem Štetju; 11. Sodelovanje pri iztirjevanju davkov itd. Sploh je okrajno glavarstvo politična oblast prve stopinje v vseh upravnih poslih, ki niso is-rečno pridržani drugim oblastim in javnim org*> nom. Jako važna oblast je Se isvrSevalna pravica in kazenska pravica okrajnih glavarstev, oziroma mest z lastnimi statuti, o politiških prestopkih. Kar je navedeno tukaj gleda delokroga okrajnih glavarstev, je le površna slika tega delokroga ter smo tu omenili le najvažniša vsakdanja opravila, spadajoča v tak delokrog. A že iz te slike predstavljate si lahko, častiti sborovalci, kako moč izvršuje tržaški magistrat v imsnii držav« in koliko bi zgabil magistrat na svojej moči, ako se ustanovi okrajno glavarstvo sa okolico. Seveda okolica ni Se dosegla vsega, ako do* seže okrajno glavarstvo ; za sedaj pa bi bila Že to velika pridobitev. To dosežete gotovo, ako soglasno sprejmete Vi in za vami vsa okolica resolucijo, katero vam predlaga odbor političnega druStva »Edinost". Soglasni želji okolice se vlada ne bode dolgo upirala. Ako bi še nadalje hoteli govoriti o potrebi ustanovitve okrajnega glavarstva za okolico, nosili bi le vodo v — morje! Naloga moja je bila le ta, da vam razjasnim pomen in dalekosežnost osnutja okrajnega glavarstva za okolico. Okoličani, pomagajte si sami in Bog Vam pomore! Pokažite, da ste politično zreli mo4*» ki ne odnehajo in konečna zmaga bode vaša. V tej nadi kličem vam, zbrani zborovalci, obžalujoč, da me važna opravila danes sadržujejo izven Trsta ter da morem le v duhu prisostvovati zborovanju: Živela zavedna in nezavisna okolica tržaSka t Dr. Oustav Oregorin. Ko je g. Cotič završi! čitanje, jeli so zborovalci ploskati navdušeno. (Pride Se.) v črnem fraku in nekoliko oficirjev v beli uniformi. .Gospod Lovro N., učenjak in gouverneur mladega gospoda grofa! — Meja gospa, Malvina rojena plemenita L." predstavil je predstojnik Lovra svoji gospej. „No, gospodine filozof", nadaljeval je skozi nos, „sedaj prepuščam svojo gospo vaši pozornosti. Naskakajte žive, delajte jej „coar" po volji. To naj jej bode v kazen za nesrečno migreno. Plesati moram četvorko se svetovalke M.f glejte, godba je že pričela. Adieu, m* amie I Adieu monsieur le gouverneur" ! In zdrsnil je mladi predstojnik po gladkem podu. V pivi hip, ko je zazrla Lovra, stresla se je Malvina kakor list v večernem vetru. Potem je povzdignila oči ter se poklonila dostojanstveno. Lovro je prebledel kakor smrt in za trenotek je ostal nem. »Milostiva gospa", utaknil se je mlad poroč-nik, »napravite me najsrečnejega človeka, plešite z menoj četvorko" ! »Hvala, me boli glava", odgovorila je predstojnica na kratko. »Torej sans pardon", priskočil je golobrad praktikant sodišča. „Sans pardon", je završila Malvina. (Pride še.) Na korist posojilnicam. Dnn 16. oktobra t. J. je v poslanski zbornici poslanec dr. Susteršič stavil nastopni nujni predlog : k. vlada se pozivlje nujno, da poskrbi primernem potom, da se gibanje kreditnih zadrug ne bode oviralo po tesnosrcni praksi sodišč." Zastopnik vlade, aainisterijalni svetnik baron Call, je izjavil na to, da vlada bod« rada povspeševala prizadevanja zadrug sploli in Reiffeisnovili blagajn ie posebu in da vlada nima nič zoper nujno razpravo o predlogu dra. Šusteršiea. Za zastopnikom vlade se je prvi oglasil za besedo g. poslanec dr. Laginja in spregovoril nastopno : »Visoka zbornica I Najprej mi bodi dovoljeno, da izrazim svoje veliko veselje na tem, da se je ■as najmiliji tovariš in sorojak predstavil zbornici » svojem materinem jeziku, ki je tudi naš jezik. (Polivala.) Nadalje bodi mi dovoljena opazka do onih gospodov visoke zbornice, ki so z vskliki .završite* spremljali ta del govora omenjenega velespoštovanega poslanca. Ti vskliki so došli prezgodaj. P« mojem me-nenju bi mogli iati priti y rabo v tej visoki zbornici še-le v onem trenotku, ko mi Slovani, posebno pa mi Slovenci in Hrvatje, prenehamo govo-Titi nemški. (Živahna pohvala in ploskanje.) Prosim, da si zapomnite to. Kar se dostaje predmeta samega, sem jaz polnim prepričanjem za predlog poslanca Šusteršiča in za nujno razpravo o istem, in sicer iz vzrokov, ki so se mi usilili iz lastne skušnje v deželi, katero je omenjal tudi on sam. Kakor velespoštovani gospod poslanec, tako sem tudi jaz dobil od posojilnice v Kopru pritožbo o istem predmetu, s prošnjo, da se potegnem za stvar kakor poslanec, in če to ne bi šlo, pa kakor odvetnik. (Klici: To je stopnjevanje 1) Seveda, ko gre za take institucije, )smo mi, če tudi ubogi ljudje, vendar pripravljeni, da vršimo svojo dolžnoBt najprej kakor poslanci in potem kakor odvetniki. Posojilnica v Kopru je zadruga, zasnovana na temelju zakona od 9. aprila 1873, drž. zak. it. 70 in vpisana v register zadrug na temelju odloka trgovinskega in pomorskega sodišča od 6. junija 1884. Dosedaj še nikdar ni prišlo na misel ni politiški oblasti, ki nadzoruje taka društva, ni sodni oblaati, da bi karsibodi prigovarjala pravi-lam te zadruge. Letos pa, po dvanajstletnem obstanku te zadruge, blagonosueia za okolico koper-sko, je prišlo trgovsko in pomorsko sodišče z odlokom od 18. septembra 1896 št. 17611 do tega, da je omenjeni zadrugi izdalo nastopno rešitev na prošnjo za vknjiženje novoizvoljenega na-čelstva: ,Št 17611. Sklicujć se na pomisleke, navedene v noti c. kr. namestništva v Trstu 12. septembra 1896 št 16883[I, katerim pomislekom pritrjuje popolnoma tudi c. k. trgovsko in pomorsko sodišče,, ker odgovarjajo zakonu, nalaga se potom pošte sadrugi .Posojilnica in hranilnica v Kopru, vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom", da takoj skliče izreden občni zbor zadružnikov, v ta namen, da sklene in premeni štatute v gorenjem smislu in da sklenjeno spremenitev prijavi tu Bem po predpisa sodnega reda najdalje v 90 dneh. O tem se obvešča c. kr. namestaištvo v Trstu po nasvetu, danem v noti". Iz tega odloka je razvidno najprej, da je sodna oblast to ulogo brez sodelovanja in brez prošnje od strani ..zadruge doposlala politiški de-želni oblasti, da le-ta, najbrže na temelju prejšnjega sporazumijeva, poreče svojo, da-li je vknjižiti aH ne novoizvoljene člene načelništva. Mesto da bi bilo trgovsko in pomorsko sodišče upisalo prijavljene nove člene načelništva, kakor mu je bila dolžnost, doposlalo je zadrugi prečitani odlok, v katerem se ne nalaga nič manje, kakor sprememba pravil v zmislu, kakor je namestuištvo označilo svoje stališče v noti od 12. septembra 1896 št. 16883(1, doposlani trgovskemu in pomorskemu sodišču. V tej noti je rečeno, da po določilu §. 6 pravil posojilnice v Kopru se smejo vsprejemati hranilne uloge tudi od nezadružnikov, kar je seveda res. V pravilih res ni rečeno, da se hranilne uloge smejo vsprejemati le od zadružnikov. Kakor rečeno, to določilo je veljalo 19 let, ne da bi se bil kdo spodtikal na tem. Potem je rečeno nadalje, da je bilo določeno v členu 15. i pravil zadruge, da, ako dotični dolžnik zaostane s j plačilom, je potem iipotrebiti takozvano za-j sebno ali izvensodnijsk» eksekucijo po ininisterijalni naredbi od 28. junijk.-1865 — to je slabo navedeno, glasiti se mora 28. oktobra —, slednjič, da po istem členu sme zadruga dajati posojila ua dragocenosti. To je vse res in zadruga je vsprejela | vsa ta določila v svoja pravila. Sedaj pa sta c. k. namestništvo v Trstu in ' trgovsko in obrtno sodišče, ki je izvršilo prvo j vknjiženje, in je torej s tem pripoznalo pravila zakonitimi, še-le po dvanajstih letih prišla do spoznanja, da takih stvarij baje ni smeti dovoljevati, da niso dopustne po zakonu. Gospoda moja! Kakor gospod predgovorsik tako tudi jaz ne morem preiskovati, v koliko se sporazumno vrsi uradno postopanje njih ekscelenc načelnikov raznih oblasti v Trstu. (Pos). Biankini: To niso ekscelence!) Jeden vsaj je ekscelenca, drugi je blizu na. tem, da postane. (Veselost.) Temu pa se ne d& oporekati, da je sodna oblast, proti pravici in zakonu in zapostavivši svojo lastno samostojnost, doposlala politiški oblasti ulogo zadruge v Kopru. Istotako se ne di oporekati, da je politiška oblast, ki nima nikake besede v tem, doposlala sodni oblasti nekaka navodila (Čujte! Čujte 1) in da je sodna oblast takoj vsprejela ta navodila kakor utemeljeua v zakonu ter je na podlagi istih naložila zadrugi spremembo pravil in predloženje istih v določenem roku, mesto da bi bila vknjižila nove člene načelništva* Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da se čisto na kratko postavim po robu vzrokom namestništva — pravo za pravo ne navaja nikakih vzrokov — torej menenju namestništva v tem pogledu in sicer na temelju določil zakona. (Zvršetek pride.) Politiike vesti. V.TRSTTJ, dne 97. oktobra 1896. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Vsprejeli so se §§. 6—10. V razpravi o §. 6. se je vladni zastopnik toplo zavzel za predlog vefiine, določujoči, da o rekurzih v zadevah domovinske pravice, ne odločajo avtonomne oblasti, ampak politične. V tem zmislu je bil tudi vsprejet ta §. Se svojega tržaško-slovenskega stališča moramo pozdraviti zadovoljnostjo, da se je zgodilo tako. Za nas bi bil to grozen udarec, da se je odločitev prepustila avtonomni oblasti, mi tržaški Slovenci bi ostali večni brezdomovinci v Trstu in bi bila vsa ta prememba povsem iluzorična za nas. Istotako moramo odobriti, da se ne bode določsla ni-kaka pristojbina za pridobitev domovinske pravice. Kajti, ako bi občina smela določati tako pristojbino, pri nas v Trstu bi bila gotovo tako visoka, da bi je večina naših ljudij ne mogla plačevati. Deželnozborske volitve na Moravskem. Včeraj so volile kmečke občine. Izvoljenih je 13 ukupnih kandidatov čeških strank, 3 Mladočehi, 5 čeških klerikalcev, 2 Staročeha, 1 ukupen kandidat Nemce?, 3 nemški nacijonalci, 2 nemška naprednjaka, 1 kandidat kmečke stranke nemške in 1 krščanski socijalist. Kompromis v veleposestvu na Nižje-Avstrijskem. Znano je, da se trudi giofBadeni, da bi nekako spojil vse veleposestvo ne glede na politiško mišljenje. V tem zmislu se trudi vlada za kompromise v veleposestvu raznih pokrajin. Na Gorenjem Avstrijskem se je posrečil poskus, toda liberalna stranka je stavila pogoj, da dogovor velja le v tem slučaju, ako se sklene jednak kouipiomis tudi v veleposestvu Nižjeavstrijskem. Nemškoliberalna stranka je vsled tega delala na vse kriplje, da ne pride do kompromisa v tej po-krtini, in res je bilo videti, kakor da ta pritisk doseže svoj namen. Ali bodisi, da je vladni upliv pritiskal še boli, bodisi da so se liberalni veleposestniki naveličali židovskega jarma, istina je le ta, da se je sklenil kompromis, in s tem je menda pokopana liberalna večina v deželnem zboru Nižje-avstrijskem. .Neue Freie Presse" se silno ljuti seveda, ko vidi, kako pada list za listom z drevesa nekdanje židovsko-liberalne slave. Volilno gibaige na Ogerskem. Minole nedelje je bilo zopet krvavih izgredov na vseh koncih in krajih. Oficijozna poročila trde, da vse te izgrede provsroča klerikalna stranka. Seveda — j dobro, da se poznamo. O te nedolžne, s knšnto-j vimi veleizdajnik« združene židovsko-liberalne ov-| cice! Ako s« je kje oglasil protiliberalec in se po-j tegnil — kakor mu dopušča zakon — z a svojega j kandidata in so vsled tega dvignili svoje pesti nasilni liberalci, je seveda kakor pribito, da so- izgrede provzročili klerikalci. Pa je tudi res: molči naj, kdor noče plavati z veliko reko I Kako bi mogli drugače govoriti o svobodi na Madjarskem 1 Z ozirorn na obilico izgredov so poslali vojakov na Ogersko iz Brna, Lvova in Opave. Po poroki. Princ in princesa Neapeljska sta položila predvčerajšnjem v Pantheonu krasen venec iz svežih cvetlic na rakev kralja Viktorija Emaniiela II. Vsprejeli so ju naučni minister Gian-turco, prefekt rimski in drugi viši uradniki. Po-poludne so kralj, kraljica, kraljevič in soproga vsprejemali sindake raznih mest Italije. Predstavljal jih je ministerski predsednik Rudini. Sindak mesta Rima, knez Rnspoli, izrekel je „dobrodošla" princesi Neapeljski ter željo, da bi bil zakon srečen In da bi bil blagoslov Božji na dinastiji. Zatem je bil vsprejem mestnega zastopa rimskega in pa deputacije mednarodne zaveze umetnikov. — Avstro-Ogerski in nemški odposlanec sta izročila v Kvirinalu kralju Umbertu Čestitveni pismi svojih vladarjev. Včeraj je princesa Jelena vsprejemala dame, odlikovane redom Annunziata in soproge dvornih dostojanstvenikov. Zvečer je bila sijajna bakljada novoporočencema na čast. V sprevodu so bili vojaki in členi raznih društev, vsega kakih 1300 oseb, ki so nosile baklje, transparente z napisi itd. Sprevod se je pomikal mimo kvirinala. Godbe so svirale kraljevsko koračnico in črnogorsko himno. V sprevodu je bilo šest skupin v starodavnih rimskih nošah. Členi kraljevske rodbine in črnogorski prinei so gledali bakljado z balkonov kvirinala. Množica, ki je bila zbrana na trga, je navdušenimi klici dajala duška svojemu veselju. Pozneje je bil v Kvirinalu gala-obed, kojemu so prisostvovali diplomati, deputacije parlamenta, ministri in načelniki oblastnij. (Iz tržaških listov sem posnel, da so te dni v Rimu kričali tudi — živio! Kako se premikajo čaai in ljudje žnjimi! Samo to se bojim, da se kolovodje naših avstrijskih Lahov nikdar ne spremene. Vsaj na boljo stran ne, na slabšo pa utegne še iti. Stavec.) Različne vesti, Nj. Vit. nsdvojvodinja Marija Tereza v Trstu. Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodina Marija Tereza, soproga nadvojvode Karla Štefana, je dospela is Lošinja v Trst, da obišče svojo hčer, ki je v tukajšnjem kolegiju Ndtre Dame de Sion. Nadvojvo-dinja se je nastanila v hotelu Delorme. V šolskem zavodu se je mudila visoka gospa kaki 2 uri, zatem se je vrnila v hotel. Dar prem. ikofu tržaškemu. Členi mestnega odbora, ki se je bil svoječasno osnoval za vsprejem novoimenovanoga škofa, so obiskali minoio nedeljo, ua čelu jim baron Alber, prem. škofi msgr. Šterka v škotski palači. V imenu odbora je izročil baron Alber milemu pastirju jako umetno izdalano podobo žalostne Matere Božje. Monsignor se je zahvalil ganjen toplimi besedami na krasnem darilu, zagotovivši, da je hoče hraniti v škofijski kapelici v veden spomin. f ' : ' Mestni svit triaiki bode imel v četrtek, dnč 29. t. m. svojo XXVI. javno sejo. Na dnevnem redn je 17 toček; med temi poročilo odseka za preskrbijovanje vode o vodovodnem načrtu inženirjev P. in R. Schmik in pa predlog delegacije gledć zgradbe justične palača v Trstu. Po istrski t Včeraj so se vršile občinske volitve v Umagu, okraja po reškega. Da ne bodemo govorili na dolgo, povemo za danes le toliko, da se vršile — po istrski 1 Vse oue voHlce, ki ne soglašajo se stranko Deiranceschija, postavili so pred alternativo: Ali volite z nami, sli Pa pojdite domovi Ker tz nami" niso hoteli voliti, po prepričanju jih pa niso pustili voliti, jim seveda ni preostajalo druzega, nego iti domov se zavestjo, da je v nas še takih krajev, kjer samostojno mislefii državljan ne more vršiti svojega državljanskega prava. Zoper volitev se seveda uloži utok. Volilne listine za občinski voitve v Trstu. Mestni magistrat tržažki objavlja, kakor smo ie sporočili, da bodo volilne listine za prihodnje občinske volitve izložene vsakomur na javni ogled od današnjega dni, 27. t. m, do dn6 7. decembra t. 1., to je šest tednov :n sicer vsak dan od 9. nre zjutraj do 2. pop. v II. nadstropju občinske palače, soba št. 12. V teh listinah so vpisani vsi oni, ki imajo v smislu mestnega statuta aktivno volilno pivivico v mestu in okolici. Pripomnje ali pritožbe zaradi morebitnih pogreškov ali izpuščeuj treba je uložiti v predpisani obliki tekom prvih 14 d n i j, to je do vključno 9. novembra. Mestni magistrat razsodi pravočasno o teli reklamacijah in izvede one popravke, ki ao utemeljeni v zakonu. Ako pa bi se odrekel zahtevani popravek, dovoljeno je pritožiti se tekom treh dni: na mestni svšt. Zadnjih 14 ilnij pred volitvijo ni dovoljena več nikakoršna sprememba s a volilnih listinah. Da bode ogledavanje volilcem priročnejše, bodo volilne listine izložene razven na občinski palači tudi na borzi, v Tergesteju in drugih javnih krajih, kakor bodo tudi na Jrazpologo pri načelnikih mestnih in okoličanskili okrajev, poleg vaških načelnikov (capovilla), poleg šolskih voditeljev in župnikov vasij okolice. O tej priliki se obračamo do slovenskih volilcev v mestu in po okolici, da se prepričajo o pravem času, dali so vpisani v liste ali ne. Politično društvo je preskrbelo, da se bodo ulagale reklamacije brez sitnosti in stroškov za dotičnike. Natančneje v prihodnjem izdanju. Doneski molke podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu. G. Levičar je daroval 1 krono, Nekdo za kazen 60 stot. Na Prošeku se je nabralo 4 Kr. 22 st. Iz Ljubljane so doposlali bivši žrtvo-valci za „Narodni dom*, ker brez frakov se niso mogli udeležiti otvoritve, 7 kron. — O priliki bIo-vesa barkovljanskega višnjega poročnika g< G. Skabarja, so nabrali v barkoVljanskem portu, na predlog komunskega trobca, z vinom in sardinami kontumancirani prijatelji, 4 krone 54 st., od katerih je daroval 2 kroni sam naš vrli ,PepičH Ob isti priliki skupilo se je za ostali „krajec", prodan na dražbi 70 stot., skuptg torej 6 kron 24 stot., g. Ivan Mankoč je daroval zaslužek na kvartah na zadnjem jour fiksu čitalniškem 16 kron 40 stot., ostali igralci so pa dodali" Še |4 krone 60 stot., skupaj torej 20 kron. Dražestna gospica Zofka Zornikova je nabrala s pomočjo ljubeznive gospice Karle Nuasdorferjeve na plesnem venčku „Tržaškega Sokola* 5 kron in 40 stot. O priliki narodnega shoda na Prošeku se je nabralo 8 kron 28 stot. 0 dogodkih v Buzetu povodom prihoda grofa Badenija nam piše gosp. Fran Flego, bivši župan: Jaz sem bil ves čas na postaji. Zatrditi moram, da ni res, da bi bili Hrvati strahovali Bu-sečane in njih glasbo. Ni res, da so jih prisilili zapustiti postajo. Res pa je, da je bil prepir med jedno in drugo stranko, ker so Buzečani se Bvojo glasbo hoteli biti na prvem mestu. Ni res, da to bili Buzečani prisiljeni zapustiti postajo. Ako bi bilo to res, potem ne bi bil mogel ostati tam dr. Sandrin z nekojiai drugimi tovariši in jedno žensko. Trditev, da je bilo na-silstva od hrvatske strani, se mi vidi le poskus od te ali one strani, da bi brez potrebe branili jedno stranko in da bi zvalili vso krivdo le na nedolžne Hrvate. Splošno je pripoznano — tudi okr. glavarstvo pripoznava to —, da je bilo v italijanski stranki vinjenih fantov. Kakor je okrajno glavarstvo reklo, da so napade na kapelana od italijanske strani provzročili le nekateri „vinjeni44, tako bi bilo povedalo lahko, da so bili vinjeni tudi nekateri Hrvati, došli s semnja „sobotinau in ki so čakali na dohod prvega svetovalca krone in da so se le-ti prepirali z Italijani. Za svojo osebo sem pa prepričan, da pristaši Italijanov niso prišli na kolodvor toliko radi tega, da pozdravijo grofa Badenija, ampak, ker jim je bila obljubljena — pijača. Na ta način se nekako pomilujejo oni „vinjeni buzetski fantje". Ali meni se zdi — ako sodimo tako — da so ti „fantje** vedno vinjeni, kajti oni insultirajo neprestano duhovnike, občinske uradnike, učitelje hrvatske šole in druge poštene ljudi. Niti hrvatskim otrokom ne dado miru, ko so isti na potu v šolo. , Uverjen sem, da bi tudi sam okrajni glavar v Kopru drugače sodil o dogodku, da je bil onega večera sam na postaji, in sem uverjen, da ni točno obveščen. Tempi passati, o signorl! Svojedobno smo bili javili tudi mi, da je trgovinska zbornica rovinjska odklonila neki službeni dopis, došel jej od trgovinske zbornice v Zagrebu, in to samo zato, ker je bil ta dopis sestavljen v hrvatskem jeziku. S tem se je zagrešila proti jasnemu besedilu zakona in proti najelemeutarnejim pravilom dostojnosti. Takega čina ni možno ožigosati dovolj ostro. Na vse zadnje pa tega tudi treba ni, kajti že to dejstvo samo priča, na koli nizki stopinji kulture stoje nekateri italijanski, namišljeni kulturonosci, ki so v svoji strastni krivičnosti izgubili poslednjo iskro Človeških ozirov. No, to pot so se grdo ure-zali rovinjski pretiranci, kajti morali so — naj se nam blagohotno oprosti ta nelepa beseda — polizati ono, kar so vrgli iz sebe. Trgovinska zbornica v Zagrebu, ki poleg dolžnosti svojega poklica zve9to slnži narodu svojemu, dvignila se je odločno v obrambo narodnega prava ter je storila potrebne korake pri tržaški vladi, da je rovinjska zbornica morala ne le vspre-jeti oni dopis, ampak ga tudi pokorno rešiti službeno uljudnostjo. Nočemo preiskovati, kako je bilo gospodi rovinjski, ko so morali pogoltniti zavrženo trdo kost, ampak hočemo obrniti pozornost naših rojakov — tako piše „Naša Sloga" ozirom na gornji slučaj — na ukrotene in razorožene „junake" rovinjske. Tempi passati, o signoril Solnce pravice se prikazuje tudi pred naša vrata I Postopanje trgovinske zbornice pa bodi v lep izgled rojakom širom domovine, kako treba ob vsaki priliki braniti narodne svetinje; kajti odločna obramba mora dovesti do cilja tim preje, ako ima svojo za^lombo v zakonu. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi pripomnili kako neizmerno žalostno je, ako se v ustavni deželi, kjer obstoji narodnostni zakon, morajo pripadniki katerega naroda tako rekoč obo-rožati se silo, da pribori spoštovanje nnjelemen-tarnejemu pravu svojemu, svojemu jeziku; a to je tem odurneje, ako pomislimo, da je to jezik o-gromne večine naroda! — Ta slučaj je jako značilen za naše odnošaje, a mi se nadejamo, da ga naši poslanci spravijo v parlament na Dunaju, da izvedo daleč na široko, kaj se dogaja in ne do* gaja pri nas. Telovadcem „Tržaškega Sokola* se naznanja, da se telovadba zopet prične po praznikih, ker je dovršiti nekaj poprav v telovadnici. Iz Rojana nam pišejo: Gospod urednik t Morda se še spominjate, da je pevsko društvo „Zarja" na svojem občnem zboru sklenilo resoln-oijo, v kateri je izrazilo svoje želje in zahteve glede cerkvenega petja. Resolucija se je takoj doposlala veleč. gosp. župniku. Od takrat je minulo že dva meseca, a odgovora nismo dobili nikakega od veleč. g. župnika. Mi smo se čudili temu, ker si nismo mislili, da bi bil gosp. župnik tako brezobziren. Razmišljali smo, kje neki je vzrok molku g. župnika ? Sedaj se ne čudimo več. Na razpravi te dni je priznal gosp. župnik, da ne zna slovenski. Misliti moramo torej, da ni odgovoril zato, ker ni razumel naše slovenske resolucije. Gospodu župniku se torej ne čudimo, ker nam ni odgovoril, pač pa se čudimo onim, ki so za slovensko župnijo imenovali župnika, ki ne zna slovensko, a g. župniku se tudi čudimo, kako je mogel prevzeti vodstvo ovčic, katerih ne razume. Gosp. župnik je rekel minole nedelje, da ga sovražimo mi Rojančini. To ni tako, gospod župnik. Mi vas ne sovražimo, ampak razumemo s e ne. In to je res slabo in obžalovanja vredno. Dar princu Neapeljskemu. Posebni odbor cetinskih meščanov, ki se je bil zasnoval, da pokloni princu Neapeljskemu kak dar ▼ spomin, izbral je v ta namen Gregovidevo sliko „Crnogorac na straži". — Slika je v lepem okvirju od masivne orehovine, umetniško izrezljane ter ima primeren napis. Sliko izroči princu deputacija meščanov. Črnogora o poroki princese Jalene. Dan poroke princese Jelene v Rimu je bil praznik za črnogorsko prestolnico. Povsodi so bile zastave, povsodi vesela množica, ki je petjem in streljanjem proslavljala dogodek. Zjutraj je bila slovesna služba boija, katere se se udeležili kneginja Milena,- princesi Ksenija in Vera ^ ter prteoa E>afttio*in Pete*. Potem je bila parada in slednjič vsprejem v konakus Po vsej kneževini je ljudstvo slavilo ta (Jan petjem, rajanjem in streljanjem; Množic« ljudstva se je zbrala pred konakom ter priredila ovacijo a vskliki: Živela Italija! Živio Umberto ! Živela Jelena! Živeli Petroviči ! — Italijanski kralj in kraljica sta odposlala presrčni bizojavkt kneginji Mileni in princu Danilu, priobčnjoči završenje poroke. Ki'aljica iiraža v teh brzojavkah željo, da bi kneginja Milena skoro obiskala Italijo. Novoporoeenca sta prosila mater, oziroma taščo, kneginjo Mileno, nje blagoslova. Prvi profesor, rodom Boftnjak. V hrvatski književnosti slavnoznani pesnik „Tugomir Hrvat Bošnjak* (dr. Alaupović) je položil te dni v Zagrebu sijajnim uspehom izpite za profesuro. Dr. Alanpovid je obiskoval in završi! gimnazij v Travniku in Sarajevu, na dunajskem vseučilišču pa je bil promoviran doktoijem modroslovja. Nagla smrt. Miuolo nedeljo predpoludne sta našla dva gospoda, idoča po stezi ki vodi iz Bar-kovelj na Kontovelj, poleg steze ležečega stokajo-čega moža, kateremu se je videl na licu pečat smrti. Obvestila sta urno o tem okrajnega zdravnika, ki je pohitel na lice mesta. Zdravnik se je osvedoćil, da bode z možem skoro pri kraju. Da mu uekoliko obudi ugasujoče življenje, storil mu je zdravnik par injekcij ter ga dal urno prepeljati v mestno bolnišnico. Tam je nesrečnež kmalu iz-dahnil svojo dušo. Pokojni je bil 581etni načelnik težakov Ivan Mramor, v delavskih krogih slovenskih jako dobro znana oseba. M r a m o r je služil okolu 22 let tvrdki Macerata. Kazal se je vedno poštenega in delavnega, ter je pošteno preživljal sebe in svoje tri, že prilično dorasle otroke. To poletje, povodom nekega izleta v tržaško okolico, pa je mož po nesreči padel in si zlomil levo nogo. Noga mu še ni popolnoma ozdravela in sosebno o vlažnem vre* menu mučile so ga velike bolečine. Razven tega ga je trpinčila še druga bolezen, tak6, da je bil mož poslednje dni jako pobit. Najden utopljenec Včeraj na vse zgodaj sta našla dva ribiča bjizu pomola Sv. Karla plavajoče truplo utopljenega možkega. Velikim tudom staje spravila na obrežje. Zdravnik z zdravniške postaje je konstatoval, da je bilo truplo že kakih 10 dnij v vodi, kajti bilo je že prilično gnilo. Lice so ribe tako razjedle, da utopljenca ni bilo možno sposnati. Po laseh soditi je imel kakih 46 do 50 let, po obleki pa je bil bržkone ogljar. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. — Kakor čujemo, spoznali so v utopljencu 571etnega voznika Ivana Tibau-va iz Trsta, pristojnega v Ljubljano, oženjenega, očeta dveh otrok, stanujočega v ulici S. Francesco 15. Mož se je bržkone utopil svojevoljno, kajti mešalo se mu je v glavi. Tedenska atatistika tržaška. V tednu od 11. do 17. t. m. rodilo se je v tržaški občini 59 zakonskih otrdk (23 možkih, 36 ženskih) in 17 nezakonskih (9 možkih, 8 ženskih). Razven teh jih je bilo 5 mrtvorojenih. — V isti d6bi je umrlo 63 oseb (33 možkih, 30 ženskih). V razmerju na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, ne-vštevši vojaštva, pride 2016 mrličev na vsakih 1000 duš, ako računamo povprečno umr^ivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj ošpic, 3 si. divice, 1 si. porodniške mrzlice 13 si. jetike, 7 si. vnetja sopnih organov, 1 aL kapi, 1 si. smrti po naključju itd. Polor« v Budimpeiti. Z Dunaja poročajo, da se vedno bolj množć v Budimpešti oznanjevalci bodočega in bližajočega se — poloma. Madjarski listi so sicer jako previdni in pokrivajo stanje stvari kolikor le možno; ali ljudje, ki prihajajo iz Budimpešte, poročajo, da je položaj od dne do dne tužneji. Gotovo je, da je razstava pravo za pravo že prenehala, in ves nje sedanji obstauek je počasno umiranje. Paviljoni so prazni, že napovedani koncerti in veselice se odpovedujejo hlastno — ker ni občinstva. Resnica je, da razstavo obiskujejo sedaj le še — eksekutorji. To je britka iu grenka resnica. Danes že ni nikaka tajnost več, da je 8 velikih podjetij popolnoma uničenih in že sedaj računajo, da bode deficit znašal mnogo milijonov. Vspsb narodopisne razstave v Pragi. Sklepni račnni o lanski narodopisni razstavi v Pragi kažejo, daje imela ista nad 2 milijona obiskovalcev. Ako primerjamo torej vspeh lanske razstave v Pragi a vspehom letošnje v Budimpešti — ako pomislimo na dalje, da k rasstavi v Pragi ni čiBto nič pripomogla država in se je bilo oelo boriti proti nenaklonje- •d rasnih odličnih7strani, d očim je zs razstavo v Budimpešti delal res vladni aparat in je celo Hrvatska morala ogromno irtvovati v proslavo milenija; potem ie le prihajamo do pravega spoznanja, kolika je razlika med narodom Češkim ia madjarskim. Narod Češki je uprizori! sijajno vspelo razstavo iz lastne moči, narod madjarski je napravil strašen fiasko vzlic vsej podpori driave, vzlic vsej hrupni reklami in vzlic dejstvu, da so oficijelni krogi uprav nasilno tirali ljudi v Budimpešto. Da, ako bi bila le domišljavost in pa pohlepnost po vnanjem sijaju pravo merilo za vrednost narodov, potem bi bili Madjari prvi narod na svetu. Ali temu ni tako. Narodi morajo kazati svojo vrednost in svoje vrline v delih svojega duha in ama in svojih rok. Le to, kar narod stori iz sebe, je res njegovo. In narftd češki ume ustvarjati iz sebe v vseh strokah človeškega življenja, on deluje sijajnim vspehom na polju znanosti in umetnosti in na pojju narodnega gospodarstva. Narod češki ima v sebi sil, ustvarjajočih na vseh vejah človeške kulture, narod češki ume delati t Narod madjarski ne ume tega, on je velik le v odnrnosti in ošabnosti. V tej razliki med obema narodoma je tajnost praškega vspeha in peitan-skega nevspeha. Čehi so vabili v Prago z izdelki svojega uma in duha, Madjari v Budimpešto pa le-s kričečo reklamo, z obljubami užitkov — vsake vrste. Čehi so kazali svetu, kako znajo delati, Madjari pa, kako znajo — „živeti*. Zato pa v Pragi prebitek ob vsej nenaklonjenosti odločilnih krogov, v Pešti pa kolosalen deficit ob velikanski podpori države. Čehi so dosegli, da se je ves pravični svet klanjal pred njih duhom, Madjari pa so dosegli — blamažo, spojeno s primerno velikim deficitom, in garnirano s primernim pomnoženjem — konkursov!! Kolika volilcev Jo na Ogarske« f Ogerska ima 889.714 volilcev. Od teh jih odpada 759.961 na župange in 131.753 na mesta z volilnimi okraji. Povprečno spada na vsaki okraj po 215 volilcev. A v teh številkah so še računani vsi oni nesrečni volilci, katero so pobili in potolkli povodom sedanjih volitev. Podgana nagrizla otroka. V Parizu podaljšujejo sedaj ulico Bobillot ter je v ta namen mestna občina pokupila par hiž v ulicah Thiers in Gerard, katere bode treba podreti. V teh hišah je Sila mnogo podgan, ki so tako izstradane, da se lotijo cel6 živega človeka. Tako se je dogodilo otroku stanovnice Cheminelle. Le-ta je ostavila samo doma svojo triletne nečakinjo. Otrok je bil bolan in je teta odšla baš po zdravila. Med tem popela se je na posteljo velika podgana. Dekletce se ni moglo gibati in podgana se je torej lotila desne reke otrokove, ki je ležala nad odejo. Ko se je teta Cheminelle vrnila domov, opazila je gnusno žival, ki je brzo skočila s postelje in pobegnila. Pozvali so zdravnika, ki je desinficiral in obvezal isglodano ročico, toda bržkone jo bode treba odrezati. Dva .zatonell zvezdi". Korespondenčni urad javlja iz Arka: Crispi je dospel tu s6m, da obišče Baratierija. Troja nepotrebnih početij. Neka doktorica modroslovja je rekla te dni na shodu socijalistov v Filadel^ji: „Treh početij ne morem umeti in čudim se, zakaj jih uganjajo ljudje. Prvo je, da odrasli in neodrasli klatijo sadje z drevja, dočim vendar sadje pada samo z drevesa, kadar je dozorelo. — Druga stvar, koje ne morem pojmiti, je ta, zakaj hodijo moški v vojno in se pobijajo in morč med seboj, ko vendar moramo vsi umreti že tak6 in takd. — Tretja stvar, katere ne pojmim, je, zakaj se moški in mladeniči tak6 nespametni, da tekajo za ženami in dekleti. Ako tega ne bi počenjali, videli bi, kak6 lepo bi jim same prihajale nasproti žene in dekleta! Omiaj 27. „Fremdenblatt* je izvedel, da je cesar že potrdil zakone o direktnih osebnih davkih. Badlapoita 2«. V volilnem okraja Inblauskem so bili krvavi pretepi med ljudsko in narodno stranko na jedni strani in liberalno stranko na drugi strani. Mnogo |volilcev jo ranjenih. Tudi v Misezehu in Pilko so bili krvavi pretepi. V Ma-thjas-Halva so ubili dva volilca bnojuvk« lat vaatl. r>«almp«tta. Pftenion m jeaen /'50 rs«n)en ta spomlad 189« 7-92 do 7 94 —Ove« za jeaea 5'76—5 80 1« za josen 6'80—6'85 Koruza 2» sept.-okt. —•---- Panici, nova od 7* kil. f. 7'80 -7-85 o rt 79 kilo. 7.90—7-95., od SO kil. f. 795—8 00 od 81. kil. < 8-05 810 , od *2 kil. for. JeAmeti 5*10-8 — profo 5-I6'-5'80. Pienica: Omejene ponudbe, pOvpra&evanje malo, — Prodaja 25.001 met. stot. - Rž, oves in koruza stalna. Vreme : lepo. Praga. Nerafinirani iladkor for. 12'-, oktober-december 12*10 mirno Bsvre. Kava Santo* geod average sa oktober 62'— i« februvar 82.52. mlačno. Pruga. Centrifuga! novi, poutavljne v Trat » carino rred odpoiiljaiev precej f, 84*25 -•— Coneam 85*50—•—•—Četvorni 8S*—*—. V glavah aodih 87-60—— Banborg. Santoa good afera«« «« oktober 52.25 ta d—. 52-25. aa mare 1897. f. 52.25 mirno. S>ujna*f«a«fln bori Driavni dolg v papirju „ „ v srebra A»»try«ki renta v zlatu n „ V kronah Kreditne akcije . , . London 10 Let. . . . ftapoleoni..... SO mark 100 italj. lir 97. oktobi danea . . . 101.05 . . . 10105 . . . 122.05 . . . 101.15 . . . 387.50 . . . 119.85 9.53'/, m *••! viersj 101,06 101.15 121.86 101.20 868.— 119.85 9.58 11.75 " 11.7» 44.45 44.42'/, iti. Tr»t 27. Glasom ,Wiener Zeltunge" je Nje- Sovo Veličanstvo podelilo policijskemu svetovalcu [ristofu Bus s i c h u naslov in zuačaj vladnega svetovalca — in to v znak zaslužnega službovanja niegovega. Dunaj 27. V včerajšnji svoji seji je sklenil proračunski odsek, da se finančni zakon in proračun za investicije združita v jeden zakon. Odsek je vsprejel po daljši razpravi proračun ministerstva za pravosodje. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. 9.45 8.85 popol. 0) Polju, Rovinja, Dunaja, Beljaka eb praznikih}: AolMBlo«. (Poataja pri iv. Andreja Od dni 1. oktobra 1886. ODHOD: 8.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Baljak. 8.36 „ v Herpelje, Revim, Pujj, Divačo in na Dunaj 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj P ulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od flerpelj briovlak v Pulj, Divačo, na Danu, v Be(jak.) Lokalni vlak ob prasaikih: 2.90 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. ia Ljubljane, Divačo. Herpeli. 9.50 , iz Pulja. Rovinja. 11.15 „ is Herpeli, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. is Pulja, Ljubljane, Dunaja, briovlak is Ljubljane, Lokalni vlak is Diva&e. klaanioA (Postaja juiue ieleanice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: 7.45 pradp. brsovlak na Dunaj, svesa s Reko. 8.26 „ brsovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibua v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono, 9.55 „ poitnl vlak na Dunaj, svesa a Peito in Zagrebom. 12.50 popol. oronibns v Kormin. 4.40 „ omnibua v Nabreiino, Videm, Rim. 6.90 „ poštni vlak na Dunaj, svesa s Reko. 8.06 „ brsovlak na Dunaj, zvesa a Peito, Reko 8-05 „ braovlak v nabreiino, Videm. Rim. 8.46 „ meiani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. 10.— „ meiani vlak do MiimuBchlaga. DOHOD: 6.48 predp. meiani vlak is Miirssuichlaga, Beljaka, Itd. 7.80 „ meiani vlak is Milana, Vidma, Nabrežine. 8.35 „ biaovluk i« Komun«, 9.25 „ brsovlak s Dunaja. 10.90 „ poitni vlak s Dunaja, svesa s Reko. 10.86 „ brsovlak is Rima, Benetk. 11.20 , omnibua is Rima, Benotk, Nabreiine. 5.40 popol. poitni vlak s Dunaja. 7.86 „ omnibua is Vorone, Kormin a, Nabreiino. 8.41 „ brsovlak Is Milana, Benotk, Vidma, Nabreiino; -8.68 „ brsovlak s Dunaja svesa s Reko. (Crae m razMoJt ra debel« Ia a oarlno vred.) SomaU pridelki. Pital: Koks..... Mandoloni . . . avetlorudeči . . temnorudeči . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . . • mali . . . seleni, dolgi . . » okrogli . meiani hrvataki n itajeraki Veslo fino itajersko Ječmen it. 10 .... : S:::: Zeljo kranjsko .... lopa • .... Krompir, . . Froao kranjsko .... Leča, kranjska .... a pob ogerski..... Kast ..... Kave Mooea..... Cejlon Plant. fina „ Perl . . . Java Malang . . Cena 100 K. od for. 11.75 do fer. 12.- 10.76 11.- 9.— 9.50 976 10- 9.— 9.25 7.50 7.75 65.- 70— 8.75 9.- 9.75 12.- 11.50 11.75 5.50 6.- 2.25 2.ri0 8— 8.25 65.- 66— 54.- 66— 165.- 166.- 172.- 173— 182.- 184.— 147.- 149— Portorieco....... 163.— 164— Ouateaala........ 140__ 147.- S« Domiago....... 156 — 157— Malabar Plant....... • aative...... _<_ _*__, Laguajra Plaat ...... _^ _ 7 n native...... _'_ M* — Santoa fini ........ 134.'- 19S— . arednje fini..... 119.- 121 — „ srednji....... 112.— 114.— • ordinar ....... 106— 108.— Rio oprani........ m __ „ najfiniji........ n 12"!— 128!- • srodnji........ 110.— 114.— Slrdkor Centrifugal I. vrste . . . 35.25 Concasse........ 36.— v glavah ........ 37.50 — n razkosani ....... 36.50 Bit italijanski fini....... 93.— _ „ srednji ...... 21.50 _ —— Japan fini AAA....... 17.25 17.50 w «rednji....... Raugoon eztra........ 18^25 13J6 I......... • n 11 - 11.50 II...... . . . Petrolej tuski v aodib...... • n • n 10.— 20.- 10.25 v sabojik od 29 kil.. 6.15 —. — Olje italijansko najfineji..... m srednjeflno . . . . • a «2.-57.- 64.-59.— bombaino, amerik...... dalmatinsko........ 81.« 89.— 31.— 82.— Limoni Mealnski ...... 4.- 5.- Pomaranče . ....... Mandeljni Dalmatinskil 100 K. — _,— . Bari . . f Pinjoli ............ leflM Dalmatinski novi..... ■ 60.— 62.— H 87.— 89.— n 7'— 7.95 , Puljeiki......... ■ 5.— 5.25 S..lokve Puljoik........ a 11,— 11^5 n Orike v vencih, . . . ff 12.— 12.95 Sultanlael ......... n 46.— 64 — Vamparll) novi........ Olboba 1 ......... a 87.— 28.- Polenovke srednje velikosti . . • • 48— 49!- a velike ...... • a 47.- 48.— ■ male....... • • a 48.— 49.- Ilanlki v velikik aodih .... • a 18.- —.— a. » . V '/, , a .... avepio........... • n _ Mbanega pisarja z lepo pisavo, ki je z zmožen prepisovati slovenske, italijanske in nemSke koncepte, sprejme takoj Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu (Via Molino piccolo St. 3.) Plača po dogovoru. Ponudbe direktne. Učenec vešč slovenskemu in italijanskemu jeziku, se išče za trgovino s papirjem in igračami. Via delle Torri. Dr. Venceslav Svoboda zdravnik Via deli© Poste nuove š.6 ordinira prudpoludne od 11. do i. pop. popoludne . 3. „ 4. w Podpisani naznanjam, da sem odprl gostilno v ulici S. Giovanni št. 10. Točim vina prvo vrste in Bicer: Belo novo vipavsko . . . po 40 nč. liter Refofiek nov istrski ... po 40 n „ Apolo „ dalmatinec z Visa po 40 „ „ Kuhinja izborna, postrežba točna. Za obilen obisk priporoča se udani 1 a s t n i k. M__ * Zdravljenje krvi CaJ „T laočer s I cvet* (Mllloflorl). Cisti kri ter je is vratno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in bomoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji bO nč, ter bo dobiva v odlikovani lekarni fMKMMER „M im Miri" Trst, veliki trg. Zaloga pohištva tvrdke Aleseandro Levi Min »i Trat Via Rlborge, 21 la Plana Veoohle it. 2 Zaloga pohiitva in tapetarij vseh slogov, lastnega ta-delka. Bogato skladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. - Na zahtevanje Uustrovan cenik zastonj m franko. Naročeno blago stavba se parnik, ali na ieleaniiko postno, ne da bi za to računil atroike. Velika Inomoit-ka 50 nč. loterija 1 Predzadnji teden ! Žrebanje 1 1 že 7. novembra f Glavni dobitek 75.000 kron vgotorJ Srečke po 50 nč. priporočajo: Gluseppe Bolaffle, Alessandro Levi, Ma Ign. Neumann. Marco Nlgrls. Enrloo Sch i z odbitkom jj ndel &. Co., Giroiamo Morpurgo, 1 iffmann. J Lastnik konsorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni arednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.