Gospodarske stvari. Spomladanski mraz ali slana. Srednje-evropski kraji posebno tiati, ki so od viaokib nemakib alp ali planin proti solnSneinu izbodu, tedaj kraji naKranjskem, Koroškem, Šta- jerskem, Avatrijskem, Ogerskem in Hrvatakem, trpijo skoro vsako leto ve6 ali menje občutljivo po spomladau8kib in jeaenskih mrazovih ali ala- nab. Prve padajo od Jožefovega do Janževega, druge okoli 21. septembra, kedar nastopijo jesen-  ske enako dolge noči. Najve6 skodo prizadenejo  gpomladanake slane, ker v5asih sad na drevju in  na vinaki trti popolnem uniSijo. Mnogoletne skuš- nje učijo, da ae je nevarne slane bati navadno  proti koncu marca, v drugi polovici aprila, v prvi polovici maja in v začetku junija. Občue alauo 24. 25. in 26. maja 1. 1866 in 1867 so se bile za 10 dni zakasuile. Mizie, tihe noci brez vetra  jasno nebo . . . kažejo na bližajo5o ae slano. Ke- dar solnce vbaja, tedaj pritiaka mraz najbolj hudo. Nizkitn viuogradom škodi slana ve6 in bitrej, ka- kor višjim, po ozkih dolinah nasajenim bolj, kakor ua prostejem zraku ležeSirn. Vinogradom, obda-  niai od travnikov, senokoa, travnib ig, škodi slaua  mnogo ve5, kakor drugim; enaka je pri vinogra-  dib polnib tiave in plevelja. Rane alane škodijo  menje, pozneje ve6, pozne v maju in juniju pa-  dajo6e pa največ posebuo tam, kder je na umra-  zeno traovje brž rano soluce posijalo. Mladike  se skrčijo, oerue in posuše. Pomočki zoper take nesreče so mnogovratni. Najbolje stori, kdor zamore, 6e svoj vinograd tani, kder je zarad slane najve6 v nevarnosti, zaaadi 8 trsnimi sortami, ki pozno ženejo in ki v slani niso preob6utljive. Take sorte so na pi imer: mali rizlee, laški rizlec, ortlieber, salankamenka . . . . Jeaen8ka rezitev, pozna kop zadržuje prerano gnanje in tako tudi nekoliko pomaga zoper nevarno slano. — Navadno ae pa sedaj rabijo sledeSi pomoSki. 1. Kadenje. Ta pomo6ek ao že Rimljani poznali in rabili. V ta namen služi vae, kar pri gorenju dela dim; suha trata ali drn, dračje, alama, trnje, grmovina, listje in noveji 5as šotini koaSeki s premogovim smolujakom pomazani in tako zloženi, da prižgati le malo gorijo, temve5 pa kadijo. Vse se ima se ve že pripraviti in ob robovih sadunosnikov in ,,žlakih" vinogradnih pred vetrom lazpostaviti. Piižge se naatasljena šara tedaj, kedar ae je alane res bati in sicer tako, da je pri vbajanju solnca ves sadunosnik ali nevarni del vinograda y dim zavit. Če se slane ni bati se na tleče kupe prsti nekaj vrže, ogenj ugasne in pripravljena re5 za drugo no5 prihrani. Največ izda kadeuje, kedar se ga cela okolica loti. Tako delajo na Nemakem ob Rajnu. Tudi Koroaci ai po tem nacinu proti slani brauijo sadusno drevje in semtertje tudi ajdo. 2. Drugi pomo6ek so plameniki ali bakle, priredjene -iz slame, starovi6ja, bodi5evja, suhladi, okleatkov, protja ali dracja. Iz take in enake tvarine se naredijo niogo5e dolge za pedenj dcbele bakle, ki so na mestib, po 6" narazen, z bekovcem ali pintovcem trdno prevezane. Kedar ae slana bliža, tedaj se ove bakle prižgejo in goreče po vinogradu med trsovjem 8imotamo nosijo. Bakle gorijo po V/3 ure in razgrejeje zrak okoli trsovja toliko, da 4 osebe lehko 1 oral vinograda obranijo. Tako delajo na Nemškem ob Rajnu menjši poseatniki, kateri bolj na samem stanujejo. 3. Tretji pomoček je pokrivanje trsov z raznimi odejami, kakor ao na primer: slama, plabte, štorje, dra6je, bojevi in smiekovi oklestki. Ta pomo6ek 8e najbolj lehko rabi pri brajdab in apalirih. 4. Četrti pomoSek je poliranje z mrzlo vodo. S polivanjem se ho5e pomagati mladikam, katere so že od alane zadete. Vzeme se tedaj škropilnica polna frišne mrzle vode ter se ž njo, preden solnce vhaja, poškropijo zaporedom vsi trsi. Pri velikih vinogradih se lehko porabi tudi brizgalnica. Voda raztali pomalem padlo alano, potegne toploto iz zraka v trsovo mladi6je, ki ae sedaj zopet oživi in tako gotovega pogina reši. Kder je tedaj mrzle vode pri rokab, se naj tako škropenje uslanjenib traov ne opušča! Kder se slana ni mogla zabraniti in je storila veliko škode, tam pa se naj poakodovane mladike hitro porežejo in rane z lanenim firnežem ali kakim poaebnim mazilom namažejo. če je vsa miadika vela, se rozga poreže do prvega ocesa; 6e na rozgi ni nobenega Rpečega o5esa več. se pa odreže gladko pri trsovi glavi, kder se vedno nabaja spe5ib o5e8, 5e jih ravno vaelej videti ni. Ker se pa tako obrezan trs mo5nt» jo6e, zato ae mu morajo rane namazati. Kot mazilo se priporo6uje zmes sira, dobljenega iz kislega mleka nekoliko razgretega, in '/* zmletega, nevgašenega apna. S tem mazilom, ki se hitro strdi (zato se ga naenkrat nesme prevec pripraviti) se trsu namažejo rane. Trs sedaj brž požene nove, mo5ne rozge, ki na drngo leto mocno rodijo. Brez obrezovanja in mazilenja pa po slani poamojeni trs ve5 let slabi in ni5 ne rodi! Špinača in jene sorte. M. 3. Ve6na špinaSa ali kiselca (Rumex Patientia). Ve5na spinača ali ki8elca je trdna raatlina, ki v vsaki zemlji ra8te, skoraj nobenega dela ne prizadene, veliko let na iatem meatu pretrpi in že rano spomladi kot zelelenjava v kubinji pomaga. Izreja se iz semena, ktero se od meeeca marca dov avguata v brazdice po Srevelj vsakaebi poseje. Šest tednov po setvi se morejo mlade raatlike, kakor porezno zelje že porezati, kar se tolikokrat ponavlja, kolikorkrat mlado perje na novo iziaste. Starejši nasadi dobivajo že meseca aprila in v5aaih se prej airoko nježno perje, ktero se mora do poletja potrgovati in kakor špina6a pokubati. Prikuba iz ve5ne špinače nekoliko prijetno kisni tako, da jo nekteri rajai od navadne špinaSe imajo. Ta raatlina bi ne imela že zarad tega, ker skoraj nobenega dela ne prizadeva, ker dolgo tipi in je velike koristi (rabiti se more od prve spomladi noter do poznega poletja) v nobenem vrtu ne manjkati. Prireja semena je tudi celo priproata. Raatline se namre5 puate, dokler v seme gred6, ki ga silno veliko tri leta kalivnega obrode. 4. Kubanska špinaSa. (Claytonoja cubensia). Ta je izvrstna poletna prikuha, ki pa je ae vae premalo poznana. Drobno seme se meaeca raarca v rahlo in soln5nato zemljo vratama in prav redko poseje. Ko so raatline 6—8 palcev visoke, se na 2 palca nazaj porežeju, kar se med letom po štirikrat zgoditi more. 5. Kermesova špina5a. (Phytolacca esculenta.) Seme se meseca marca v gnojno gredo poseje. Rastline zabtevajo solčnato prav mo5no zemljo. Za5etka maja na iyg 5revlja narazen presajena in vlažno glestana doseže do julija visokost blizo treh 6revljev. Zdaj se sme perje potrgovati in sicer od spodaj na vzgor in tako, da še kos recelja na steblu oatane. Ko se pozneje steblo nazaj poreže, mlado ^iatje zopet požene, ki se zopet more potrgati. Perje daje izvrstno prikuho, ki se pri kuhanju ne ukuhava in lepši duh ima, kakor navadna apina6a. Rastline delajo gomole, ki se dajo, kakor pravi krompir v kleti hraniti in začetek maja posaditi. Kako se imajo drva prodajati po novi meri. M. Vsled ukaza c. k. miniateratev za notranje zadeve, za finance, trgovino in poljedelstvo od 23. dec. 1875, po ktercm ae določuje mera za prodajo drv po novi ali meterski meri, se je kot drobna mera za zložena drva v javnem ob5enju postavil kubični meter, t. j. kocka, ki je 1 meter dolga, 1 ineter airoka, 1 meter viaoka, ki toraj 1 kubi5en meter drži (ŠIV3 kub. crevljev) z piaznimi proatori vred med poaameznimi poleni. Dolgost poien je dolo5ena na 1 met., na 08 met., na 0"6 met. in na 05 met. Dolgost sklada polen ali drvice in merilnih okvirov se ima tako vrediti, da njihov kubi5en zadržaj vedno celemu številu kubičnih metrov odgovarja. Tako mora za 1 met. dolga polena sklad biti tudi 1 met. dolg, za polena 08 met. dolga mora biti sklad iy4 inet., za 0-6 met. dolga polena l'2/3 met. in za 05 met. dolga polena 2 metra dolg sklad. Ker pa so vsakdanje skuanje pokazale, da se te določbe ne dajo na vrat na nos v življenje spraviti, so zastopniki dunajskib drvnih trgovcev pri viaokem c. k. ministerstvu trgovine vlogo napravili, vsled ktere je slavno ministeratvo zaukazati blagovolilo, da se ima za sedaj šo pri prodajanju drv stara mera vselej v novo prerajtati in sicer tako-le : seženj dolgib polen kubi5ni metri dolgosti v ctm. . 1 36" = 3-41 pri 95 1 30" = 2-84 „ 79 1 24" = 2-27 _ 63 1 18" = 1-70 „ 47 Tako prerajtani ceniki morajo po vseli drvnih prodajavnicab biti nabiti, da jih kupec labko vidi in zastopi. Prodaja div v sežnjib zloženih se ame le tako dolgo goditi, dokler da se bode dosti za naprodaj v predpisanih merah drv naaekalo. Tržne novosti podaja tukaj ,,Slov. Gosp." svojim bralcem, kakor mu je to v prvi številki vsakega meseca že v navadi. Iz vseb kronovin našega cesarstva dobajajo veaeli glasi, da je ozimina povsod lepa, deloma, na Ogerskem, izvistno lepa. Človek bi sedaj mislil, da bo cena pii zrnju še bolj padla. Ali to se ni zgodilo. Zavolj vedno vecjega strahu pred vojako in še drugih uzrokov padajo kurzi naDunaju Sedalje bolj in ljudjeso začeli denarje drugarn zalagati. Posebno oves so začeli, najbolj judovaki barantači kupovati. K1 a v n a živina je meseca aprila nekoliko pridobila na ceni, a sedaj zopet zgubila. Ogerski voli se prodavajo na vago po 45—52 kr. kilo. Ov5ja volna je dosedanje slabo ceno poprayila; ogerska se plačuje po 90— 120 fl. za 56 Kilo. Stanina in mast pojema v ceni, zlasti na Dunaju in v Gradcu. Posušenih sliv ali 5ešpeljnov se čedalje menje proda; v postu je bilo boljše,- atajerake veljajo 9—19 fl., slavonske pa 14—16 fl. Po vajnštenu in deteljinem sernenu ae aedaj menje poprašuje, ka- kor pred enim mesecem. Repica je dobila trdno ceno, vosek je dražji postal. Vinogradi so v našem cesarstvu po zimi menje trpeli, kakor se je govorilo. Na Štajerskem se trta lepo razvija in večjidel precej kabrnkov nastavlja; ae bolj pa žene na Hrvatskem iu Ogerskem tako, da so že aredi aprila v Sremu, v Vršacu, v Tokajakem itd. šteli kabinke. Ali ravno zarad tega se sedaj močno bojijo spomladanake alane. Na Kranjskem, zlasti v Ipavi, je slaba; tisovje je pozeblo in 14. aprila je bila huda to5a. Na Erdeljakem je slana 4krat vinograde stisnola pa ni veliko škodila. Na Českem in Moravskem nadleguje vinako trto do sedaj še nepoznani keber, ki se je na tisoče prikazal in trsova očeaa za5el glodati in uniSevati. Huda nesreča je zadelanemške še bolj pa fraucoske vinorejce: nenadni sneg 13. 14. 15. aprila je upanje na dobro vinsko letino tam uničil. Veliko milijouov bektolitrov vina bodo menje pridelali. Vinaka kupSija pri nas še vedno hira in žalostno stoji, le redko kedaj zapazimo znamenja, skorajšne boljse pribodnostui. Magjari silijo povaod pri nas s svojim vinom naprej in ga posebno po železniškib postajab toSijo; piitožbe naaincev niao nič pomagale. Tudi se po Dunaju in drugib mestib klati vedno ve5 nemških in francoakib, večjidel rodom judovskih, mešetarjev, ki Ijudera ponujajo tuja vina, katera, skoro brez cola, v ogromnib merab vvažajo, denar iz dežele pobirajo in ceno našemu vinu stiskujejo. Se celo naši doma6i vinaki tržci na Ogerako po vino zahajajo, ga potem z našim nekoliko pomešajo in ,,rihtajo", domačemu vinu pa ceno pačijo. Sredi aprila je neki znani Maribor5an v Nemet-Bolly kupil 1500 hektolitrov ogerskega vina Kolje smrekovo velja v Maiiboiu 8 fl. 30 kr. tiso5, na Ogeiskem pa v nekaterib krajih 30 fl. Dog za izdelovanje aodov se iz Avatrije ve5 izvaža, kakor pa vina. Leta 1874 je aamo uad Trst šlo 50 milijouov dog, največ na Francosko, namre5: 42 milijonov in ua Angleško 4 '/2 milijoDa! Sejmovi. 8. maja na Poljib, v Šmarji, v Brežicab, v Tibovljab, v Podplatab; 9. maja v Ernaužu; 12. maja v Lembergu, v Planini in v Slov. Gradcu.