Naše narodno prosvetno delo. —p Tajna roka — zla roka! Dra- g a t u š. Kdor pozna naš kraj, ve, da ni ravno prelahko službovanje v njem. — Ljudstvo je že od nekdaj šoli in učiteljstvu skrajno nenaklonjeno. Od kod to prihaja, ni težko uganiti. Sedaj smo se pripravili za šolarsko prireditev. Razde1111 smo vloge. Otroci višjih oddelkov so se kar trgali zanje. Vsak sposobnejši je dobil svojo. Čez 2—3 dni so že skoro vsi znali na pamet. Pa glej ga šmenta! Prišla je nedelja, in kakor noč, tako ima tudi ona svojo posebno moč. V ponedeljek so prihajali otroci-igralci — žalostni in vračali vloge. »Zakaj pa vračaš? Ali se ti ne ljubi učiti?« — »Ne to, ampak doma me ne pustijo.« — *Pa zakaj ne?« — »Ja ne znam,« so odgovarjali skoro vsi v pravem belokranjskem dialektu. Določili smo torej nove igralce. A tudi od teh so nekateri že vrnili vloge z enako opazko. In zopet smo določili nove. Ali spravimo sedaj igro pod streho, še ne vemo. Bojimo se namreč zopet — nedelje. 2alostno je sicer takšno stanje, a kot izgleda, začenjajo nekateri možaki že izpregledavati. — Prav, prav daleč za gorami se je pričelo medlo svetlikati. — Zora puca! ... Zato tovariši vztrajajte in ne plašite se slučajnega pritiska! Šola in učitelj bosta ostala vekomaj, a nekdo — če bo šlo tako naprej — bo moral zopet iskati zavetja — v Švici. Gospodarski tečaji. —pg Načrt za gospodinjski tečaj. Tov. Božo Račič je sestavil za Griblje z ozirom na krajevne potrebe ta-le učni načrt: 1. Predavanja: 1. Važnost gospodinjstva. 2. O človeški hrani. 3. Domača hiša: a) izba, b) kuhinja, .c) shramba, č) klet. 4. Snaga in red. 5. Zdravstvena pravila in prva pomoč pri nezgodah. 6. Bolniška hrana in postrežba. 7. Zelenjadarstvo v Gribljah in njega bodočnost z ozirom na Karlovac. 8. Izkoriščanje poljskih in gozdnih sadežev, medic, rastlin i. dr. 9. Zatiranje škodljivcev in mrčesa. 10. Narodno življenje v naši državi. Ženske domače obrti v naši kraljevini. 2. Praktične vaje: Pripravijo se razna jedila, ki se dajo pripraviti iz samih kmetskih pridelkov in pri tem se napišejo vsi recepti v posebno kuharsko knjižico. Paziti je, da so posamezne jedi po hranilnih snoveh pravilno sestavljene, kar je važno za higijeno in tudi za gospodarstvo, za poletni čas se lahko uporablja kuhalni zaboj, ki si ga lahko vsaka hiša naredi brez stroškov. Pouku je odmerjen sledeči čas: Ob nedeljah in praznikih popoldne od 2. naprej in ob četrtkih zvečer od 6.-9. Ob nedeljah so predavanja, ob četrtkih pa praktične vaje in pisanje kuharskih receptov. »Kuharska knjižica« vsebuje sledeče: 1. Neprave ali postne juhe. 2. Kaj devamo na juho. 3. 8 krompirjevih jedi — povrtnina vseh vrst. 4. Navadne močnate jedi brez sladkorja. 5. Shajano testo — kruh, potice itd. 6. 2likrofi. 7. Jedi iz koruzne moke. 8. Jedi iz ajdove moke. 9. Mesne jedi: gulaš, paprikaš, meso v omaki, polpete. 10. Ovčje — koštrunovo meso. 11. Svinjsko raeso a) sveže, b) prekajeno. 12. Kuretina. 13. Divjačina. 14. Bolniška in otroška hrana. 15. Kaj in kako shranimo za zimo. —pg Učni načrt za gospodarski tečaj. Tov. Božo Račič je sestavil za tečaj v Adlešičih, ki ga je obiskovalo 24 fantov ob nedeljah popoldne in ob torkih in petkih zvečer od 7.—9. ta-le načrt: Predavanja: 1. Zemlja — nastanek, plasti, sestavine, lastnosti. raznovrstnost in obdelovanje. 2. Gnojenje — naprava gnojišč, greznic. 3. Poizkusi z umetnimi gnojili. 4. Orodje in priprave, ki jih mora poznati vsaka hiša. 5. Sadjarstvo: 1. vzgoja sadnega drevja, 2. oskrbovanje na stalnem mestu, 3. izbor sadnih vrst, ki jih isčejo trgovci, 4. uporaba sadja, 5. sadna kupčija. 6. Vinogradništvo: škodljivci trte, priporočljive vrste, trgatev, spravljanje pridelka, kipenje, pretakanje, vinske bolezni, kletarsko orodje in kemikalije. 7. Čebelarstvo: A. 2. panji. 8. Izboljšanje travnikov in pašnikov. 9. Gospodarsko računstvo: a) gospodarski računi in kupčija z raznimi pridelki, b) merstvo. 10. Gospodarsko spisje: a) pisma in korespondenca z uradi in b) dolžna pisma, pogodbe, testamenti. 11. Prva pomoč pri živini in kužne bolezni. Literatura: Viljem Rohrman: »Poljedelstvo« družba sv. Mohorja 1. 1897., II, 1902. Humek: Sadjarstvo. Belle: Sadjarstvo. Guselj: Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev, umno kletarstvo. Gascher: Obstbaumzucht. Lapajne: Zadružništvo. Stiasny: Berilo za ponavljalne sole; računice za ponavljalne šole. Mali sadjerejec: Gnoj je zlato. Ratarstvo. Sadjar-vrtnar. Zbere naj se primerna domača literatura, ki se tiče vsega našega gospodarstva. To literaturo mora brezpogojno imeti vsaka šola na kmetih in učiteljstvo naj skrbi zato, da se te knjige prečitajo ob priliki predavanj ali ob zimskih večerih. Pri okrajnih sestankih županov se župane lahko opozori tudi na dolžnosti krajnih šolskih svetov, da naj skrbe za šolske vrtove, ki so po večini zanemarjeni. Orodje: trokar, Klosterneuburška sladkorna tehtnica, vinometer, termometer za ljudi naj bi istotako imela vsaka šola, da je takoj pri rokah. Ta učni načrt je namenjen v prvi vrsti vinorodnim krajem. Drugi kraji, kjer imajo bolj razvito živinorejo, bodo se bolj poglobili v to panogo kmetijstva. Sploh naj se gleda vedno prilagoditi tečaj krajevnim razmeram in zahtevam primerno, potem so uspehi sigurni. Večerni poučni tečaji. —pt Izobraževalni tečaj v Dolenjem Logatcu. Učiteljstvo v Dolenjem Logatcu je vletu 1922./23. priredilo izobraževalni tečaj. Učiteljice so poučevale ženska ročna dela celo zimo, učitelja pa sta vodila tečaj moških, ki se je pozneje pretvoril v obrtno-nadaljevalno šolo. Šolski odri in pevski zbori. —po Puščava pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tukajšnja šola je v 1. polletju priredila dve šolarski predstavi 23. decembra 1923 »Božično slavnost« s petjem, deklamacijami in obdarovanjem. 10. februarja 1924 pa pod vodstvom učitelja Vranca dve gledališki igri: »Šivilja Klara« in »Teta iz Amerike«, ki sta ljudeni prav ugajali, posebno druga, ki je zelo smešna in za pustni čas kaj primerna. Udeležba prav povoljna, tudi gmotni uspeh zadovoljiv. Čisti dobiček je namenjen za srbohrvatske čitanke. —po Loče pri Konjicah. Dne 2. in 3. februarja je priredilo učiteljstvo predstavo s šolsko mladino. Igralo se je: »Robinzon« in »Snegulčica«. Obe predstavi sta se izvršili v veliko zadovoljstvo občinstva, katerega je bilo toliko, da jih je — žal — veliko moralo oditi vsled pomanjkanja prostora. Prireditev se je vršila na novem, lepem in praktičnem odru, katerega si je nabavilo učiteljstvo šole samo in na lastne stroske. —po Limbuš. 3. februarja je tukajšnja šolska mladina uprizorila igro »Povodni mož«. Na sporedu so bile tudi deklamacije, petje, Venec jugoslov. pesmi (glasovir in gosli) in igrica »Klepetavi Miček«. Uspeh je bil v gmotnem, pa tudi moralnem oziru prav zadovoljiv. Pripomniti bi samo bilo, da se je igra v toliko predrugačila, da se je povodni mož tudi na odru pojavil, sicer se v igri samo o njem govori. Nastop povodnega moža je napravil igro mnogo bolj učinkovito. Zadeva z ukradeno uro — pa je igrici — na kvar. —po Cirkovce. Dne 23. in 24. februarja smo imeli šolsko prireditev s sledečim vzporedom: 1. »Barčica«, troglasni otroški zbor. 2. »Plovi, plovi«, troglasni otroški zbor. 3. »Prišla je miška«, troglasni otroški zbor. 4. Deklamacija: Pedenj človek — korenjak. 5. Gospod in Sv. Peter, mladinska igra v 3 dejanjih. Igra je uspela nad pričakovanje. Prizor z goskami, ki je dal pomisleke, se je dal vrlo dobro izpeljati; vseh 12 gosk se je prigugalo na oder in preko odra v največjo zabavo gledalcev. Treba je bilo celo malo pavze, da se je veselje poleglo. Pa tudi ostali prizori so bili enako hvaležni. — Pač pa je popolnoma nova dvojna scenerija dala precej dela, za 14 dni. Ima pa zdaj šolski oder že 6 izprememb. —po Sv. Miklavž pri Ormožu. Tukajšnja šolska mladina je priredila v nedeljo, dne 10. februarja 1924 v šoli šolsko predstavo, ki je v moralnem in gmotnem oziru prav dobro uspela. Spored je bil sledeč: 1. »Domovina mili kraj« (Pesem). 2. Pesem nagajivka. 3. »Vrabček«. (Telovadni nastop s petjem). 4. »Vedež«. Igra v dveh dejanjih. (Režija: tov. Marica Pinteričeva). 5. »Prišla je miška«. (Pesem). 6. »Vprašaš, č'mu da sem Slovenka«. (Pesem). 7. »Lojzika«. Igra v 4 dejanjih. (Režija: tov. Ana in Zorka Trstenjakovi). Izmed pevskih toek se je občinstvu najbolj dopadla pesem »Vrabček«, ki so jo v zvezi s prostimi vajami izvajali malčki iz 1. razreda. Posebno pa sta ugajali obe igrici. Poslušalci so se radovali z živahnimi palčki v igri »Vedež«, bili pa so tudi do solz ginjeni, ko so z zanimanjem sledili igri »Lojzika«. V obeh igrah so se otroci-igralci uživeli v svoje uloge ter želi obilo priznanja. Čisti dobiček znaša 626 Din in se uporabi za nabavo šolskih potrebščin ubogim šolarjem. —po Dolenji Logatec. V Dol. Logatcu se vrše redno vsako leto mladinske prireditve. Leta 1921. je priredila šola v Dolenjem Logatcu igro »Skrb in smrt«. Petje in deklamacije. Leta 1921./22. »Kro- jaček junaček« s prekrasniin uspehom. Leta 1922.123. »Sneguljčica« s sodelovanjem orkestra, sestavljenega iz učiteljstva in učencev. Igra se je morala ponoviti. Čisti dobiček vseh iger se je porabil za šolsko delavnico, ki deluje izborno in je pričela delovati še preden je izšel tozadevni odlok od višjega šolskega sveta. —po Vitanje. Učenci tukajšnje šole so priredili dne 2. in 3. februarja t. 1. igrici »Č i s t a vest« in »Kaznovani š a 1 j i v e c« s petjem in deklamacijami. Malčki so svojo nalogo rašili v splošno zadovoljnost občinstva. Moralni kakor gmotni uspeh je bil nad vse zadovoljiv. Precej prostorna solska soba je bila oba dneva nabito polna. Zlasti tržani so se v lepem številu odzvali vabilu. Skoraj vsaka hiša je bila zastopana. Kdor ni mogel priti, je poslal svoj prispevek. Solze ponosa in veselja so se lesketate v očeli mater, ko so gledale, s kako sigurnostjo in korajžo so nastopali njih miljenci. Čisti dobiček, ki je znašal 1017 Din 75 p, se bode porabil za izpopolnitev šolske knjižnice. —Ž. —po Raka. Dne 16. marca se je vršila na naši šoli šolska prireditev s sledečim sporedom: 1. Deklamacija: »Mladi Jugosloven«. 2. Dvogovor: »Tolažba«. 3. Petje — dramatična slika: Sarafan. 4. Dvogovor: »Ciciban in Čebelica«. 5. Igra s petjem: »Ptičji kralj«. V zadnjih letih so se igrale na naši šoli poleg raznih deklamacij. dvogovorov, dramatičnih slik in pevskih točk naslednje igre: Jagode, Sirota, Vanda, Kaznovani šaljivec, Lojzika. Teta iz Amerike. Tončkove sanje na Miklavžev večer, Lažniva Milena, Pri sv. Petru. Poročil o tem nismo pošiljali nikamor. Tukajšnji sokolski naraščaj je lanskega leta uprizoril čarobno pravljico v petih slikah: »Snegulčica in škratje«. —po V Trebnjem je uprizorila 23. in 25. marca t. 1. šolska mladina igrokaz »Kralj Matjaž«. Obakrat natlačeno polno hvaležnega občinstva. Moralni in gmotni uspeh zadovoljiv. Dokazuje pa obenem privlačno silo iz neprecenljivo vzgojno vrednost šolskega odra. —po Leskovec pri Krškera. Tukajšnja šolska mladina je uprizorila dne 29. in 30. marca t. 1. veselico s petjem, deklamacijami in dvodejanka »Lažnjiva Milena«, Igralci so svoje uloge prav dobro rešili. Vso zahvalo tukajšnjemu učiteljstvu in pa tudi dobro discipliniranim igralcem. —po 30. marca 1924 smo imeli na Brezovici pri Ljubljani v šoli predstavo, ki je v vsakem oziru dobro izpadla. Spored je obsezal 6 točk: 1. Igranje na harmonij s spremljevanjem gosli. 2. Deklamacije: Razni stanovi (dečki, deklice). 3. Petje: Tam za turskim gričem, Slovensko dekle, Kje so moje rožice? 4. Deklamacija: »Ribenčan Urban« s petjem, 5. Igrica: Dvakrat Lena. 6. Lepa naša domovina. Velika šolska soba je bila polna gledalcev: staršev in otrok, ki so bili prav zadovoljni s prireditvijo, še zadovoljneje je pa šolsko vodstvo, ki bo lahko nabavilo kakih 30 novih knjig šolarski knjižnici. —po Velika Nedelja. Med učenci tukajšnje šole je vznikla misel na šolarsko prireditevr, da bi se s prebitkom revnini šolarjem omogočila udeležba nameravanega daljšega izleta. Po kratki pripravi se je za velikonočni ponedeljek določena prireditev mogla vršiti že dne 2. marca t 1. za odrasle, glavni vaji, dan poprej. pa je prisostvovala šolska mladež. Uvodoma so zapeli otroci triglasno peseni »V gorenjsko oziram se skalnato stran...« Glavna točka sporeda je bil mladinski igrokaz v 3 dejanjih »Povodni mož«. V kratkem času so se mladi igralci — sami novinci — prav dobro priučili besedilu in uživeli v igro, da se je vršila brez šepetalca v največje zadovoljstvo in občudovanje poslušalcev. Po tej igri so učenci deklamirali nekaj pesmi, k sklepu pa zapeli K. Kosijevo dvoglasno pesem s spremljevanjem harmonija »Molitev za slovanski rod«. V odmorih je sviral tamburaški zbor tukajšnjega gasilnega društva. — »Povodni mož« je prav primeren za priproste podeželske odre; želeti bi bilo, da bi mu v založništvu sledile kmalu slične igre. — Z zadovoljstvom smo opazili, da se je udeležila prireditve po večini mladina, ki svedoči s svojim posetom naklonjenost šoli in zavest velikega pomena ljudske šole. Javne šolske ljudske knjižnice. ~p Ministrstvo prosvete je otvorilo nove knjižnice in čitalnice v Bosni v vaseh: D. Slatini, Porebrici, Vranaku, Zelini, Turiču in Skender-Vakufu; v Bački v Srbobranu; v Baranji v Luču; v Srbiji v Ušču, Slatini in Radovanju.