Politični ogled. Avstrijske dežele. V torek dne 26. apr. obhajal je maršal c. kr. vojne nadvojvoda Albreht šestdesetletnico svoje vojaške službe. Na večer poprej mu je 450 vojaških godcev naredilo podoknico. Syitli cesar so bili vpričo pri tej veliki godbi, pa tudi v torek pri veliki paradi zunaj Beča na Scbmelzi. — Isti den se je začela v drž, zboru razprava o državnem proračunu. Ta razprava bode dolga in tudi buda vojska, dobro, da bodo gg. poslancem le beaede za orožje. Primanjka pa letoa najmanj za 67 milj. goldinarjev. — V goaposki zbornici je vit. Schmerling malo opravil s svojim govorom proti miniatru Pražaku, odaek so sicer izvolili, ki naj presodi ministrovo odredbo, aicer pa so visoki gospodi srca ostala mrzla. — Gradec je imel te dni poaebno srečo. Najprej ao imeli tam krčmarji sbod ter so ugibali, kako bi ae njim kaj pomoglo, za njimi pa so sešli možje, v čijih rokah so hranilnice, kar jih imamo na Stajarskem in na zadnje je praznovalo še štaj. obrtno druatvo svojo SOletnico insejenje še obrtnikov iz aosednjih dežel vdeležilo. Mi še nismo ni čuli ni brali, da bi bili le-ti kaj posebnega uganili. — Slov. kmetje ne poznajo še prav ^bauernbnnda", sicer bi mu ne aedali na limanice ter bi ne priatopali va-nj. Hožje ki so temu društvu na čelu, so zagrizeni nemčurji, to bi že samo slov. kmetom lehko odprlo oči. — V Goričab v slov. Zili je v noči velikonočne nedelje 27 hiš, ae več pa drugih poslopij zgorelo do tal. Škode je za 170.500 gld. Vrli nMir'' nabira za pogorelce milih darov, tudi ,,Slov. Goap." rad vzprejme. ako mu čejo čaat. bralci kaj poslati za nearečne rojake. — V Ljubljani imajo sedaj večkrat slov. gledišče, to pa v čitalnici; v nedeljo dne 1. maja bode pa tako v Kamniku. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se izgodilo enako tudi kje v katerem naših mest ali trgov ? — Pri porotnih obravnavab v Gorici so tudi alov. možje, le-ti se zglase, kedar jib pokliče predsednik, kakor ni drugače mogoče, s tem, da rek6: ,,Tukaj". G. predaedniku in drugim lahončičem pa to ni po volji ter bi radi, da odgovore naši možje po laški. Oj napetnoati! — Pribodnjo nedeljo imajo v Dornbergu pri Gorici vinsko razstavo. Letos se jim obnese ona javaline bolje, kakor lani, kajti leto 1886 je bilo po Primorju za vino dobro. —¦ Drž. obrtna šola se začne že letos jeseni. Mestni zastop terja, da bode poduk na njej samo lašk. Ako pa ostane vlada mož beseda, bode poduk tndi alovenak. — Buzet, malo mesto v Istri, ima večino brvaških prebivalcev, a doslej je bil zmerom obč. zastop v rokab pešuice lahonoičev ; pri volitvah, ki se vrše te dni, pa zmaga menda po vseb razredih brvaška veiina. Kar se tiče skupnib stroškov naaega cesarstva, mora jih noaiti nekaj naša, avatrijaka, nekaj pa ogerska akupina dežel. Kakor stojč aedaj stvari, plača jib naša skupina 68 • 6, ogeraka pa 31 • 4 °/oTako oatane še tudi za pribodnjib deaet let. Pravica to ni, pa ni ae doslej dalo drugače. Prav bi bilo, da plaea naaa 66, ogerska pa 34 °/0 toda Ogri imajo trdo glavo. Vunanje države. V Bolgariji še je vse v starem redu ali bolje ueredu, kajti vlada še stoji sicer na nogab, toda pripravlja se veliko rok, da ji jib izpodbije, čem prej bo mogorJe. Ubogo je pri tem le ljudatvo, za katero ae puli sedaj ta, aedaj druga stranka velikašev. Vladi primanjkuje denarja a hvali ae aedaj, da ima na Angleškem za-nj že trdnib "obljub. Trezen človek nima v to hvalo veliko vere. — Srbija ima aedaj avoj križ z ministri, ker ao ai navskriž. Nekaj jih gleda k nam v Avatrijo, nekaj pa gori na Rusijo, kralja pa ni volja dati jim slova, najbrž za to, ker nima drugih, da bi se nanje zanesel. Denarja tudi tam pomanjkuje vladi. •— Ruaija kupuje veliko moke in ovsa. Svet ai to tako razlaga, da se ona pripravlja na vojsko. Mogoče, toda ni potreba, da ai razlagamo tako ono nakupovanje, saj ima Rusija veliko vojakov v orožju iu tem je treba jesti, če tndi ni vojake. — Bismark kaže aedaj sv. Očetu in torej katol. cerkvi prijazno lice. Možu, kakor je Bismark, hodi pač za veliko stvar, če ae tako prelevi ter se iz sovražnika prenapravi akorej čez noč v zagovornika av. cerkve. — Veliko brupa je naatalo te dni v nemškib in francoakih listih. Nek Schnaebele, v francoski službi, je bil par stopinj na nemško zemljo, v Alzacijo, stopil, v tem pa ga je nemški redar hotel dati v zapor, toda mož je zbežal nazaj na francoaka tla. Vae eno pa ao nemški redarji stopili za njimi ter so ga ujeli, češ, da je ščul alzacijake vojake, naj bi jo potegnili na Francoako. Doslej ae ni znano, kaj je hilo na tem reanice, bati pa se je bilo, da bode to uzrok — vojske. Tako bi tudi že gotovo imeli, ko bi ne bilo na obeb atrančb strabii. — Angleška kraljica noai že blizu 50 let kraljčvo krono a v tem času se je katol. Ircem hudo godilo. Nič manj kakor poldrugi milijon jib je gladu pomrlo, poltretji milijon pa ao jib iztirali s posestev in do celib štirib milijonov se jih je izselilo, največ v Ameriko. To je grozno. — V Madridu. glavnem mestu Španije, je nekdo hotel poslopje ministra javnih naprav z dinamitom izpuatiti v zrak, k sreči pa so ga še poprej zalotili. Francoskega marsala, Bazaine, pa je ranilo tam neko človeče z bodalom. — V Italiji ae vzdiguje čedalje več mož, ki tirjajo, naj kralj Umberto napravi s sv. Očetom mir. Nasvetov za-nj je več, toda doalej ae noben ne ugaja. — Novi poveljnik ital. vojake v Massauab, general Saletta, terja več vojakov, sicer ne more ugnati sovražnih čet. — V Egiptu so sedaj Angležani kolikor, toliko gospodje, domačim prebivalcem dene pa težko, da dajo kaj radi tujcem drž. službe. Clovek jim ne more te nevolje jemati v zlo.