PoStnlna piafana v bMiI m Cena Bin 1*- Vlcumskl dimi Stev. 227 V UublMuU, v poncdellck, 5. oktobra 1936 leto 1. Zmaga belih v Španiji pomeni nevarnost za Francijo Pariz, 5. okt. o. Dogodki v Španiji, ki kažejo na skorajšnjo zmago nacionalistov na vseh španskih bojiščih, vzbujajo v Franciji ne le pozornost, merveč tudi skrb. V francoskem zunanjem ministrstvu so si docela na jasnem, da španska vlada ne more več dolgo klubovati rednim četam generala Franca. Dejstvo, da je general Franco postavljen za voditelja nove Španije, vzbuja v Franciji skrbi, ker je jasno, da nova Španija ne bo več v tistem razmerju do Francije, kakor pa je bila stara Španija. Francosko zunanje ministrstvo je prepričano, da je treba nacionalistično vlado v Burgosu takoj priznati, da se Francija izogne še večji škodi, kakor pa jo je utrpela zaradi svoje levičarske politike v Španiji že do zdaj. Jasno je, da bo nacionalistična Španija zaradi pomoči, ki jo je francoska ljudska fronta pošiljala španskim levičarjem, ob svojem času zahtevala zadoščenja. Zaradi te zgrešene politike Leona Bluma sc: je vojaški položaj Francije še poslabšal. Če so bili Pireneji dozdaj edina francoska meja, za katero ni bilo treba skrbeti in čez katero se ni bilo treba bati napada, se je to razmerje zdaj bistveno spremenilo. Po zmagi nacionalistov v Španiji bo moral francoski generalni štab misliti, da zavaruje še to mejo, ker Španija ne bo več sestra Francije, marveč, če že ne nevarna nasprotnica, pa vsaj nezanesljiva soseda. Novi voditelji Španije ne bodo nikdar pozabili, da je bila španska dežela opusto-šena in razbita po krvavi revoluciji, katero so podpirali Francozi z denarjem in z orožjem. Stanje francoske obrambe je danes tako, da lahko generalni štab docela zavaruje mejo proti Nemčiji in Italiji, toda porabi za to vse svoje tehnične in človeške sile. Z dejstvom, da bo treba utrditi in zavarovati še tretjo mejo, je postavljeno francosko vojno ministrstvo pred nove težke naloge. Zato ni čudno, da so tudi francoski vojaški krogi odločno za to, da Francija takoj prizna vlado v Burgosu in se izogne še težjim posledicam, kakor pa jih je državljanska vojna v Španiji rodila za Francijo že dozdaj. Komunisti izven zakona Assuncion, 5. okt. AA. Predsednik Franco je podpisal uredbo o delovni obveznosti. Hkrati je bila izdana tudi uredba, ki proglaša komunistični pokret za ilegalen, komuniste pa za brezpravne elemente. Bela letala so se včeraj popoldne pojavila nad Madridom in eo bombardirala nekatere strateško važne objekte v madridski okolici. Svoje naloge pa uporniška letala niso izvršila. Vesti iz Burgosa Burgos, 5. okt. AA. DNB: General Franco jc podpisal ukaz, ki postavlja generala Mollo za glavnega poveljnika na severni fronti, generala Qucipo ile Liana pa za glavnega poveljnika na južni fronti. General Cabanellas jc bil postavljen za glavnega inšpektorja celokupne vojske. Zmeda v Madridu je zmeraj večja. Ekstremisti se med seboj dolže za poraze na fronti. Anarhisti odkrito groze Largu Cabaleru. Vlada je morala dovoliti odhod neborcev v Alicante in Valen-cijo. Tega doslej ni hotela storiti, da ne bi priznala svoje slabosti. Pariz, 5. okt. Glede na glasove, ki so se razširili v raznih tujih listih, da so se bojev za Al-cazar na strani vladnih čet udeležili tudi neki francoski častniki kot inštruktorji za topništvo, izjavljajo uradno, da se je glede na te glasove vršila najstrožja preiskava, ki je ugotovila, da so ( te vesti docela neutemeljene. Priprave za ofenzivo na Madrid - končane Burgos, 5. okt. m. Priprave za veliko ofenzivo proti Madridu so končane. General Franco bo kot vrhovni poveljnik osebno vodil to važno strategicno nalogo. Severnim četam bo poveljeval general Molla, južnim pa general Queipo de Liano. Frankove prednje čete so se približale na 10 km Aranhuezu. General Varela je dobil nalog, da po možnosti zasede še danes to važno železniško križišče. Nacionalne čete napredujejo naglo proti Naval Peralu, ki leži 30 km pred Madridom. Skupina 90 komunistov ki so se utaborili v poslopju bogoslovja v Toledu, se je, potem ko so nacionalisti zažgali poslopje, predala. Vsa ta posadka je bila takoj nato obsojena na smrt in postreljena. Vesti z obeh strani La Corugna, 5. okt. Tukajšnji radio objavlja, da je položaj nacionalistov na vseh frontah ugoden. Nacionalistična letala so zopet bombardirala Bilbao. Vladne čete napadajo Oviedo. Napad je bil zelo hud. Izstreljenih je bilo na mesto okoli 800 granat in 400 bomb. Kljub temu je bil napad na mesto odbit. Madrid, 5. okt. Uporniki so včeraj na vseh frontah okoli Madrida izvajali močan pritisk, toda vladne čete so vse njihove napade odbile. Na odsekih pri Toledu in Navalperalu so uporniki neprestano iz zraka bombardirali vladne položaje. Kljub temu pa včerajšnji dan ni prinesel nobenih izprememb. Bitka pri Navalperalu še traja. Madrid, 5. okt. Uradno se objavlja, da španska vlada ni izdala nobene odredbe za izpraznitev Madrida. Odpeljali so samo družine z malo deco, ki potrebuje posebno hrano. ZN o pobijanju mednarodnega terorizma Ženeva, 5. okt. Najvažnejše vprašanje, ki 6e nahaja na dnevnem redu 17. zajedanja skupščine ZN, je vprašanje pobijanja mednarodnega terorizma in to na tožbo kraljevine Jugoslavije z dne 10. decembra 1934. Svet ZN je obsodil atentat v Mar-6eju in tedaj je bilo predvideno, da se skliče odbor strokovnjakov, ki naj bi izdelal mednarodno pogodbo o pobij“nju terorizma. Ta odbor je izdelal dva predloga mednarodne pogodbe proti pobijanju terorizma, drugi odbor pa je sestavil predlog o ustanovitvi mednarodnega sodišča. Kraljevina Jugoslavija, ki jo ta problem posebno zanima in ki je tudi načela ta problem v ZN, je tudi to pot branila svoje stališče po svojem zastopniku dr. Slavku Stojkoviču, ki je rekel, da iničijativa za pobijanje mednarodnega terorizma ne izvira iz nikakih teoretičnih razlogov, ki bi bili abstraktnega značaja o prazninah mednarodnega prava glede pobijanja mednarodnega terorizma, ampak temelji na odločitvi sveta ZN, ki je bil mnenja o priliki obtožbe kraljevine Jugoslavije, da se morajo izpopolniti 6edanja mednarodna pravila. Dr. Stojkovič je poudaril, da se z jugoslovanskim predlogom ne ustvarjajo kakšne nove mednarodne pogodbe in obveznosti. Naslanja se samo na besedilo odločitve sveta ZN z dne 24. decembra 1934, in tam pravi svet ZN: Vsaka država jc dolžna zavrniti na svojem ozemlju sleherno teroristično delavnost s političnimi cilji in to dolžnost imajo po- sebno člani ZN. Jugoslovanski zastopnik v tem odboru dr. Stojkovič je izjavil, da je cilj jugoslovanskega predloga o konvenciji ta, da se obsodijo vsa nasilja, vsi atentati in vsi umori kot sredstvo politične borbe, pa naj bodo razlogi teh zločinov kakršnikoli. Vsak umor mora biti zmeraj vrednoten kot umor. Samo tako bo možen pravi napredek človeštva in civilizacije, če se enkrat za zmeraj izjavi, da se ne morejo brez kazni pobijali državniki samo zato, ker izpovedujejo svoje politično prepričanje. Proti izjavi belgijskega delegata in senatorja Roulina o relativnosti političnih idealov in sistemov, je g. Stojkovič izjavil, da je nad vsemi političnimi ideali in sistemi človeško življenje, ki ne sme bili predmet političnih spopadov. Zato se mora vpostaviti ravnotežje med mednarodnim pobijanjem terorizma in pa pravico azila za politične krivce. Jugoslovanski zastopnik v tej komisiji predlaga v imenu Jugoslavije takšno proceduro za rešitev najvažnejšega problema današnjega zasedanja. Skupščina ZN bo v načelu sprejela ugodno mišljenje o sklicanju mednarodne konference za pobijanje terorizma in za sprejem definitivnih pogodb. Svet ZN bo določil točen datum za sklicanje te konference, med tem časom pa bo odbor strokovnjakov, ki bo sklican, na podlagi izraženih mnenj revidiral izdelane predloge. Francoski radikali govore o svojem delu Pariz, 4. oktobra. Iz Nimesa poročajo, da ic na včerajšnjem sestanku vodstvo radikalno-soci-jalistične stranke govoril tudi podpredsednik glav« nega odbora stranke Leon Archambaud, ki je najprej obeležil vlogo radikalno-socijalistične stranke v vladi ljudske fronte, nato pa se dotaknil zunanje politike in naglasil, da je glavna naloga francoske zunanje politke doseči triumf ideje kolektivne varnosti, ki jo posebno ogroža Hitler-Nemčija je že ponovno prekršila versajsko pogodbo, zlasti pa z zasedbo Porenja. Nemčija se tudi z vso_ naglico oborožuje in v nekaj mesecih bo v orožju že povsem i-nula največ 'm silam Hitler noče prepričati svet, da se pripravlja na %< ,nc proti boljševikom, toda ne sme pozabiti, da se ie prvotno ».avzemn; /n sodelovanje z Rusijo proti zapadni.n silam. Njegovo sovraštvo proti boljševikom datira od*!-j, ko ie bil sklenjen fran-cosko-ruski pakt. Govornik sr ie nato bavil z notranje političnimi vprašanji in je zlasti pobijal mnenje, da izgubijo narodno-socijalistična stranka odkar je l,udska_ fr-.rla zavladala v Franciji. Nasprotno malomeščanske mase, ki so iskreno republikanskih nazorov, se priključujejo radikalnim s^cijolislom. Stranka lojalno podpira sedanjo vlado in je v ostalem to tudi dolžna, ker vlada tako po svoji sestavi kakor iudi po svojem političnem delovanju očividno odgovarja volji večine francoskega naroda Končno se je Archambaud dotaknil valutne reforme in je med drugim dejal, da nalogu vinde v tej zadevi ni bila lahka, ker je bilo liudjtvo vznemirjeno zaradi propagande političnih nasprotnikov, ki sejejo med Francoze malodušnost. Vofni m’n?ster delegat vlade pri odkritju spomenika kralju Aleksandru v Parizu Belgrad, 5. oktobra, m. S sinočnim ekspresnim vlakom je odpotoval v Pariz na odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju in Aleksandru I. Zedinitelju kot zastopnik kraljevske vlade voj-minister general Ljubomir Marič. Na železniški postaji so se od njega poslovili francoski poslanik n« našem dvoru grof Dampierre, vršilec dolžnosti načelnika glavnega generalnega štaba general Nedič, poveljnik zrakoplovstva general Simič, poveljnik mesta Belgrada general Tomič in vsi načelniki vojnega ministrstva. Vojni minister je odpotoval v Pariz v spremstvu svojega kabinetnega šefa polkovnika Jevremoviča. ___ Belgrad, 5. oktobra, m. Na zdravljenje v inozemstvo je odpotoval minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša CvetkSvič. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič. Snežni zameti Belgrad, 5. oktobra, m. Iz Peči poročajo, da je med tem krajem in Andrijevcem prekinjen ves avtobusni promet zaradi snežnih zametov. Na Ca-horu je zapadlo 70 cm snega. Vse telefonske zveze med tema dvema mestoma so prekinjene. Snežni zameti so zamedli tudi velike črede ovac. Vesti iz Belgrada Belgrad, 5. oktobra, m. Včeraj popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija ob navzočnosti romunske kra-ljice-matere preje'a v svojem dvorcu na Miločeru zastopnike Mednarodne ženske zveze iz vseh držav, ki so prisostvovali mednarodnemu ženskemu kongresu v Dubrovniku. Belgrad, 5. oktobra, m. Prihodnjo nedeljo se bodo nadaljevala nogometna tekmovanja za državno prvenstvo. V Belgradu nastopita Bask in sarajevska Slavija, v Osijeku osješka Slavija in Jugoslavija, v Zagrebu Gradjianski in Ljubljana ter Hašk in BSK, v Splitu pa 6e spoprimeta Hajduk in Concordia. Pomirljive Blumove iz‘ave Pariz, 5. okt. AA. (Havas) Francoski tisk komentira izjavo, ki jo je v Ženevi dal ministrski predsednik Leon Blum. Listi so posebej poudarili pomen naslednjih besed: Imam vtis, zelo jasen vtis, da bodo vsa prijateljstva Francije ostala ohranjena. Poleg tega listi mnogo razpravljajo o učinkih valutarnih ukrepov režima. »Petit Journal« pravi, da je Francija jasno zavzela svoje stališče glede na nova pogajanja o lokarnskem problemu. Pogajanja, ki se bodo vršila o finančnih vprašanjih, gotovo ne bodo v nobenem pogledu vznemirila držav, ki so se s posebnimi sporazumi zvezale s Francijo. Po mnenju francoske vlade bi bil renski pakt prva etapa nove akcije za ureditev evropskih problemov, ki jih ima francoska vlada vselej pred očmi. — »Oeuvre« naglaša, da je Blum o priliki svojih ženevskih razgovorov obravnaval tudi gospodarska vprašanja. »Journal« ugotavlja, da so bili ženevski razgovori vodeni v znamenju bližnjega popuščanja mednarodne napetosti. List naglaša, da eo posebno Poljaki za obnovo prejšnje trdne poljsko-francoske zveze. »Echo de Pariš« sodi, da se bo francoska politika v primeru neuspeha pogajanj o lokarnskih vprašanjih povsem logično usmerila v akcijo za vzajemno pomoč in že s tem se bo ustvaril sistem držav, ki so vezane medsebojno z že sklenjenimi sporazumi, ki bo zlahka branil mir. Odmevi našega zbližanja z Italijo Pariz, 5. oktobra. sTemos« jc objavil poročila svojega poročevalca v Rimu o vtisu, ki ga je na italijanske politične kroge napravila znana izjava predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Sto-jadinoviča glede novega j ugo slo va n sk o-it al i j a n -skega trgovinskega sporazuma. List pravi med drugim: komentarji italijanskega tiska ne pomenijo nič drugega, nego voljo italijanskega ministrskega predsednika, da zboljša odnošaje z Jugoslavijo in jih postavi na trdno podlago. Mussolini je že v svojem govoru 6. oktobra 1934 ponudil Jugoslaviji roko, toda njegove namere glede političnega sodelovanja je onemogočil tragični atentat v Marseilleu. Po dveh letih je sedaj Italija Jugoslaviji ponovno ponudila roko. Rimski politični krogi izražajo nado, da bo prav kmalu prišlo do zbliženje med Rimom in Relgradom. Razvrednotenje češkoslovaškega denarja Praga, 4. oktobra. AA. Češkoslovaška vlada je izdala naslednji komunike: V ponedeljek se sestane ministrski odbor, da v sodelovanju z narodno banko pripravi zakonski načrt, po katerem se zmanjša vsebina zlata češkoslovaške krone. Nova devalvacija ima svrho nadoknaditi devalvacijo iz leta 1934 v oni meri, ki je postala potrebna spričo devalvacije francoske, švicarske in nizozemske valute, zaradi katere se je zlati blok ukinil. Notranji minister jc pooblaščen, da v sporazumu z zastopniki gospodarskih ir socijalnih interesentov prepreči neopravičeno draginjo. Devalvacija krone bo omogočila češkoslovaškemu gospodarstvu, da se o pravem Času pridruži akciji zapadnih držav proti gospodarski in politični krizi in za obči valutni mir. Vlada bo zakonski načrt o devalvaciji češkoslovaške krone predložila parlamentu že v sredo. Za gospodarsko samostojnost Monaca je v soboto govoril minister najmanjše države v Evropi, ki je tesno zvezana s Francijo. Napovedal je ločitev od francoskega denarja zaradi razvrednotenja franka. Vesti od 5. oktobra Bivši francoski finančni minister Paul Renauld je prišel včeraj na Dunaj. Domnevajo, da se bo ta finančni strokovnjak razgovarjal 7, zastopniki Avstrije o avstrijskih valutnih vprašanjih. Čeških kron no sprejemajo več na Madjar-skem, po zadnji odredbi budimpeštanske vlade, ker bo ČSR razvrednotila krono. Izjemno stanje V Palestini je včeraj proglasila angleška vlada, ker hoče za vsako ceno v Palestini imeti mir in doseči konec nacionalistične stavke. Za ljudsko fronto v Angliji se je z navdušenjem izrazil včeraj bivši ministrski predsednik Lloyd George, češ, da bo potem mogoče izvojevati zmago demokracije po vsem svetu. Prvi cilj angleške ljudske fronte pa bo, zrušenje sedanje vlade. Požar v Versaillesu je izbruhnil v soboto zvečer in so se bali, da bi ogenj ne zajel dragocenih zbirk v muzeju. Toda gasilci so ogenj hitro pogasili. Preiskavo pri nemškem manjšinskem listu »Volkstimme« v Varšavi je izvršila včeraj poljska policija in vse osebje zaradi protidržavnega udejstvovanja aretirala. Diplomati beže iz Ženeve, ker vlada tam mnenje, da je sedanje zasedanje Sveta ZN najmanj potrebno od začetka te ustanove. Proslava praznika žetve (Erntedankfest) je bila včeraj na Biickeburgu pri Goslarju. Hitlerjev govor in govor kmetijskega ministra, ki sta na]>o-vedovala odpor Nemčije proti boljševikom, je poslušalo nad milijon ljudi. 42 novih vojnih ladij grade Angleži po svojem letošnjem oboroževalnem programu. Gospodarski s ret MZ se sestane 12. oktobra v Bukarešti in bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo carinske unije med državami MZ. Novi komisar ZN v Gdansku bo po odhodu dosedanjega komisarja Lesterja najbrže Poljak, kar žele Poljaki, pa tudi Nemci tej misli niso nasprotni. Novi italijanski poslanik v Belgradu bo najbrž dosedanji poslanik v Tirani Mario Indelli. Izjavo o romunski zunanji politiki je dal zun. minister Antonescu včeraj dopisniku pariškega dnevnika »Figaro«. Bivši abesinski poslanik v Parizu Wolde Mariam je prišel v soboto v Turin. Wolde Mariam Se je pred nedavnim podvrgel Italiji. Za nevtralnost vse Amerike se zavzemajo Združene države, ki so vse ameriški konferenci v Buenos Airesu poslale predlog za to. Mednarodna konferenca za železniški promet bo od 12. do 17. oktobra v Montreuxu ob ženevskem jezeru. Udeleže se je tudi naši zastopniki. Bavila se bo z vprašanjem mednarodnega potniškega prometa. Hermann Wendcl je umrl včeraj v Parizu. — Wendel je znan kot največji prijatelj Jugoslovanov in še posebej Slovencev. O nas je napisal več knjig, kjer je podal od vseh tujih ljudi, ki so pisali o Slovencih najlepšo in najbolj simpatično sliko. Komuniste je varovala policija včeraj v Parizu, ker so jim >Ognjeni križi« hoteli razbiti shod. Nastali so veliki pretepi, ki so trajali še ponoči in je moralo komuniste varovati 10.000 policajev, peš in na konjih. Kalinin, predsednik izvršnega odbora sovjetov bo moral iti s svojega položaja na zahtevo vrhovnega poveljnika boljševiške armade — Voro-šilova. Hotelski nameščenci stavkajo v Parizu, zaradi česar je morala posredovati vlada, da bi prišlo do sporazuma med lastniki in nameščenci. 500 funtov nagrade je razpisal vodja upornih Arabcev, za glavo vrhovnega poveljnika angleških vojnih sil generala Dilla. Plovbeni sporazum med Rusijo in Japonsko za plovbo in ribarenje po Tihem morju sta sklenili obe državi pretekli leden zato, da se izogneta večnim sporom na tem področju. Za razvrednotenj« lire se vrše razgovori med Londonom, Parizom in Rimom. Gre za to, da bi znižali vrednost lire za 30 do 40 odstotkov. Silovita pomorska nevihta je divjala včeraj ob severni portugalski obali in uničila več ladij, ki so jih valovi zagnali ob skale. Veliki spopadi v Londonu so se odigravali sinoči ob priliki manifestacij za Španijo. Komunisti so manifestirali za vlado, desničarji pa za nacionaliste in sicer tako močno, da je morala policija nastopiti na konjih in aretirati 84 ljudi. Spor med Bolivijo in Paraguajeni, ki mu je vzrok v petroleju, je spet izbruhnil in so se čete obeh držav že spopadle. Rudarska nesreča v Belgiji, v bližini Momsa, je do zdaj zahtevala 22 mrtvih in 30 ranjenih. Italijanski parlament jo sklican za 30. oktober senat pa za 14. december. Zbornici bosta razpravljali o novi ureditvi italijanske države. Konferenca tajnikov socialistične stranko ee je začela včeraj v Parizu. Udeležujejo se je vei. okrožni tajniki francoske socialistične stranke. Če* 100 milijonov zlatih funtov je plačala španska narodna banka za nakup orožja in streliva v inozemstvu — do zdaj. >Gdansk je branik proti boljševizmu,« tako so glasi geslo narodnosocialističnega zborovanja v Gdansku, ki se je končalo včeraj. Grandi bo guverner na Rodosu, tako javljaj* iz Rima v zvezi z namenom, da italijanska vlada namerava odpoklicati Grandija, dosedanjega poslanika v Londonu in svojega najspretnejšega diplomata. Ljubljanska drama: m. Begovie: Tudi Lela bo nosila klobuk Ljubljana, 5. oktobra. V soboto, 3. oktobra, so v ljubljanski drami uprizorili kot premiero delo hrvalskega pisatelja Milana Bcgovičn »Tudi Lela bo nosila klobuk«. Preden se s to dramo podrobneje bavimo, moramo na tem ■ mestu spregovoriti kratko o pisatelju samem, ki je obhajal letos svojo 60 letnico rojstva (rojen 19. januarja 1876). Pomemben nam ni sa- mo, ker je živel mladost v času kakor naš Cankar, ker mu je soroden po pisateljskem razvoju (pesmi —■ proza — drama) in umetniškem ustvarjanju (lirik, erotik), ker je prav tako med začetniki moderne, ampak celo po tem, ker je sam spoznaval našo književnost — pri srcu mu je bil predvsem po duši sorodni Kette. Za splošno označitev vsega njegovega umetniškega ustvarjanja je važno, da jo ob prelomu stoletja, ob nastopu moderne s svojim duhom in delom skušal dvigniti hrvatsko književnost v evropsko literarno-umetniško višino, iskal je z mnogo-stranskim svojim delom ozkega stika s sodobno Evropo. Mnogo let je osebno bival po večjih mestih Evrope; novo okolje je ugodno vplivalo na širino njegovega obzorja. Kljub temu je ostalo v njem zdravo, domače jedro. Njegova dramatska dela so našla precejšen odziv po Evropi. Oglejmo si sedaj njegovo najnovejše delo »Tudi Lela bo nosila klobuk« in njega uprizoritev. Motiv drame je dobil pisatelj v časopisnem poročilu, kot jih pestrih in tragičnih prinaša življenje vsak dan dovolj; mlada žena se je zastrupila, ker v skušnjavah ni hotela varati svojega moža. Podoben junaško-tragični motiv poznamo iz klasičnih dob: Lukrecija. Bogovič je motiv, ki mu ga je dalo življenje, obdelal v noveli z gornjim naslovom in z opombo pojasnila. Iz časopisa je privzel celo pismo samomorilke. Zakaj je pisatelj novelo predelal v dramo? Iz njegovih lastnih besed izvemo: v zadnjih letih »poskušam zgraditi vsako svojo zamisel v dramat-ski obliki...« Po vsem tem se vidi, da mi je drama najbližja oblika umetniškega izražanja. Vsekakor najmilejša.« Seveda se takoj lahko reče, da ni vsak motiv ali vsaka snov dovolj obsežna, to je, da nima dovolj zapletkov in razletkov glavnega in stranskega dejanja, da bi postala tudi drama v pravem pomenu besede. Pri gornjem delu se čuti, da je to snovo novele, tipična novela z enim samim motivom. Saj v drami so, dejanja kratka, prekratka (6 slik), ki jim niti dolge pavze ne pomorejo. Mogoče bi le bolje bilo, da bi motiv ostal samo v obliki novele. Zdaj se spomnim v duhu vseh treh letošnjih premier: Cankar — Shakespeare — Bogovič. Po enostavnosti molivov sta si 'prvi in zadnji enaka — srednji pa kakor gigant moli kvišku v bogastvu in globini motivov. Le v čem je res malost?! jasno pa je na drugi strani, da Begovičevo dramo izredno dvigne spretna pisateljeva drnmat-ska tehnika, ki jo absolutno obvlada z vsemi gledališkimi efekti: z živim, napetim dialogom. Kakor se je odigrala na odni druga slika, takšnih bi želeli videti še več in večkrat. Življenje, ki ga pisatelj tu podaja, je polkmečko, polmeščansko, provinca, ki jo Slovenci tako dobro poznamo. Drama se dogaja v majhnem mestu Vrliiki (rojstni kraj pisatelja!) v dalmatinskem Zagorju, tragedija malega človeka, tragedija življenja dalmatinske provincialke. Lela, mlado, lepo dekle sanja kakor njen oče. Ona ljubi študenta Bareta, most, po katerem upa priti v živjenje, oče zida tovarno, delo večih let. Oče, revni oštir Ba-tovanja umre, s tem je konec njegovih sanj, ko je še prej zapravil vse imetje. Lelo, ki ji dragi ne piše, vzame priletnega samca Rebca. Tudi njenih sanj je konec. Uživa sicer dobroto in premožnost moža. Rebac je resničen tip, kot jih pozna življenje. Lela nosi klobuk, sreča je na videz tu, a k »novi teti« se vrne nečak. Bare. Srce omaguje, v Leli je razdor, ki vodi v nesrečen konec samomora. Le spovednik, župni fra )ere povsem po-Lezna njene dušne muke, zato more mimo reči, da jc Lela umrla brez greha. Lelo je podala šaričeva naravno, nenaličeno, skrajno prepričevalno in presenetljivo lepo, očeta Batovanjo z ognjem in razumevanjem Potokar, ženo Kato P. )uvanova, Rebca odlično Skrbinšek, Bareta Drenovec, župnika Gregorin, Domino Marija Vera, zdravnika Bratina, Zanzo, upokojeno babico, veselo in živahno Gabrijelčičeva, Luco Rakarjeva, učiteljici pa Stavčeva in Levarjeva. Okolju drame je pridjan vpliv italijanščine v dalmatinskih krajih. Ker to poznamo iz lastnega Primorja, nam je delo tudi v stilu blizu. To je še podkrepil prevajalec Mile Klopčič, ki je z drugimi domačimi izrazi skušal delo približati našemu okolju. Uspeh uprizoritve je pripisovati še posebej režiserju Bratku Kreftu, ki jc s polnim razumevanjem pisatelja Begoviča in njegovega dela dol v drami realistično smer režiji in inscenaciji Grom In strela v Trgovskem domu JNS na politični borzi ne notira več Ljubljana, 5. okl. Včeraj dopoldne je bil v dvorani Trgovskega doma shod trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Bilo je rečeno, da bo to gospodarski shod in sedanja oblast v svoji širokogrudnosti in demokraciji shoda ni prepovedala, ker je pač računala, da bodo na shodu govorili trezni ljudje, ki znajo presojati položaj. Zal pa so gotovi gospodje izrabili to priliko in pretvorili shod v nekako predvolilno zborovanje z ozirom na volitve v TOL Dvignili so svoj glas znam gromovniki, o katerih je škoda izgubljati besed, ker ja vsa javnost ve, kako so se ti gospodje zadrževali prej in kako govore sedaj. Podirajo in rušijo tiste »mogočne« tvorbe, ki so jih Gostovanje tenorista Dermote Ljubljana, 5. oktobra. Znani in priljubljeni mladi slovenski tenorist Anton Dermota je te dni prišel v Ljubljano, da nastopi v tenorski vlogi v oratoriju »Kristus«. Pri tej priliki je nastopil tudi v gledališču, in sicer v operi »Traviati«, v kateri je že prvič gostoval letos o Veliki noči. Od takrat se pač ni spremenil samo njegov zunanji položaj (saj je med tem postal član dunajske Državne opere), ampak je storil v glasovnem oziru res precejšen korak naprej. Kakor so nižine pridobile na zvočnosti, je tudi srednja lega postala vse podrobnejša; da ni mogel pokazati vse mehkobe svojega glasu v piano mestih, posebno v višinah, ga je gotovo ovirala mala indisponiranost. Tudi v igralskem pogledu je bil opaziti napredek, dasi se igra sem in tja če vedno omeji na zgolj zunanje kretnje rok. K. celotnemu vtisu predstave je poleg njega pripomogla še posebno Z. Gjungjenac kot Violeta, škoda le, da je bila v ostalem opaziti marsikaka ohlapnost, posebno v zborskih scenah. Gledališče je bilo polno zasedeno, in je zlasti gosta navdušeno pozdravljalo. W. Nasilni pijanci Ljubljana, 5. oktobra. V Grosupljem na Dolenjskem je bil včeraj izredno uspel volilni shod, ki se ga je udeležilo okrog 1000 volilcev iz Grosuplja in bližnje okolice. Shod je bil v poslopju bivše dr. 'Kosove tovarne in se je začel ob 10. uri dopoldne. Kot glavni govornik je nastopil minister dr. Miha Krek, ki so ga zborovalci navdušeno pozdravili. Govor min. dr. Kreka Najprej je g. minister opozoril, da že samo dejstvo, da je vlada občinske volitve razpisala v zakonitem roku in jih neovirano izvaja, dokazuje, da se vračajo v državo normalne politične razmere. Narod pa tudi sam spoznava vse prizadevanje sedanje vlade za normalizacijo naših političnih razmer. Ne samo v Sloveniji, kjer je narod bil vedno za svojim voditeljem dr. Korošcem, marveč tudi v Srbiji so občinske volitve dokazale, da je narod za sedanjo vladno kombinacijo. Tudi vojaške magazine so izpraznili Nato je minister dr. Krek nadaljeval: Če pogledamo po naših nasprotnikih, vidimo najprej razbito stranko JNS. Razlika med JRZ in JNS je v tem, da je JRZ zgrajena iz preizkušenega materiala bivše SLS, NRS in JMO. Nova tvorba more nastati le iz preizkušenega materiala: če ho-čete napraviti čevelj, morate vzeti usnje; če hočete napraviti spomenik, morate vzeti kamen. Iz prejšnjih strank, preizkušenih v političnem življenju po medsebojnih dogovorih in skupnem delovanju, je stvorjena tudi sedanja JRZ. JNS pa je ustvarjena iz — nič. Hoteli so napraviti politično stranko brez materiala, iz — nič. Kaj takega more narediti le Bog. Oni niso ustvarjali svoje stranke iz večine Srhov, iz večine Hrvatov in iz večine Slovencev. Ne, narobe: ustvarjali so svoj politični stvor proti volji večine Jugoslovanov. Tudi bajonet je material. Toda bajonet reže in pušča kri, ubija. Ni pa se še zgodilo na svetu, da bi bajonet dajal novo Življenje/Politična stranka pa je zato, da zdrave sile naroda podpira in dviga. Kdor sedi na bajonetu, bo sedel samo toliko časa, dokler se mu bajonet ne prerije skozi in ne pride do kože. Vidimo, da je bilo tako z JNS. Kakor hitro jc izgubila bajonet in oblast, je razpadla v nič in dunes najdemo na njenih sledovih samo še tiste voditelje in stvaritelje, ki so hoteli iz nič nekaj napraviti. Ti voditelji dobro vedo, da JNS ni nič. ne vodo pa, kaj so sami. Vidimo torej, da JNS na političnih borzah več ne notira! Ti generali brez armade tudi pravijo, da so nacionalisti. Toda, v času, ko smo imeli generalske vlade, ko ni bilo ne javne ne parlamentarne kritike, so magazine našo narodne vojske,, mesto da bi jih v tistih letih konjunkture napolnili iu založili, izpraznili, tako da bi naši fantje in možje, če bi bila sila, morali v klobukih in jopičih na bojišče! Če je to narodnost in nacionalizem, potem je nacionalist tudi vsaka propalica. Delo sedanje vlade pa je dokaz, da še nobena vlada po prevratu za varstvo našo države ni toliko naredila, kakor sedanja.« Nato je g. minister predočil, kako so razni samozvani voditelji začeli prenašati po vzorcu Blu-move »ljudske fronte« to modo tudi na naša tla; očrtal je vso obupnost takih podvigov in poudaril: Če hoče naš delavec podjarmiti samega sebe boljševiškim robom, krvnikom, potem naj to gibanje podpira. V nobenem slučaju pa naše delavstvo ne more pričakovati in naj svoje dejanske moči tudi od nikoder ne pričakuje, kakor iz naših lastnih sil, iz naših slovenskih tal, iz naše slovenske katoliške socialne tradicije v vidno vzajemnosti in ljubezni s kmetom, ob našem obrtniku in ob naši skromni industriji « Nato je g. minister obračunal tudi z raznimi agitatorji, ki pravijo, da »smo Slovenijo prodali, da se zanjo nič ne brigamo,« itd »Dr. Korošec — je nadaljeval minister dr Krek — »je danes lak Slovenec, kakor je bil včeraj. Znal je braniti slovenske interese proti tuji nadvladi, znal jih je Zborovanje JRZ v GrosupSjah braniti proti pretiranemu centralizmu in zna jih braniti tudi danes. Da je temu tako, nam dokazuje dejstvo, da je Slovenija, odkar je na oblasti naša nova stranka, dobila iz državne blagajne toliko, kakor prej ni dobila skupaj v petih letih. Smelo trdim, da smo v tem letu branili v novi stranki slovenske interese v skladu z državnimi interesi tako, kakor jih še nikdar nismo mogli, nasprotniki pa ne hoteli ves čas od ujedinjenja. Vsem novovstalim branilcem slovenskih interesov povejte samo to: danes, ko jim je dr. Korošec dal svobodo, je lahko trobiti o slovenskih interesih. Takrat pa, ko so zaščitnike naših slovenskih interesov gonili v zapore in preganjanja, takrat teh novovstalih gospodov nikjer ni bilo slišati. Za to pa: naša slovenska ljudska fronta je tam, kjer je voditelj Slovenčevi« Govor Franca Smodeja Nato je’povzel besedo glavni tajnik JRZ gosp. Franc Smodej, ki je najprej pojasnil del predzgodovine iz časa, preden je prišlo do končne ustanovitve noVe stranke. V vsem je bilo vse dobro premišljeno in poznejši ter sedanji razvoj dogodkov dokazuje, da se ustanovitelji nove stranke niso vračunali. Predočil je nato delo slovenskih zastopnikov v vladi, ki so prej in slej znali slovenske interese ščititi tako, kakor jih nikdo drugi ni mogel ali ni hotel. O Hrvatih je g. Smodej dejal: »Za časa diktature smo bili v zvezi s Hrvati. Tudi danes nas nič ne deli. Oni imajo svojo pot, kakor imamo svojo mi. Nikdar jih nismo odbijali, marveč želimo nasprotno: da bi imeli isto pot kakor mi, to je aktivno udejstvovanje v političnem življenju. Ko je odšla |NS, ni bilo nikogar, ki bi mogel prevzeli vlado. Mogel bi jo prevzeti le Zivkovič, kar bi pomenilo vrnitev diktature. Le po dalekovidnosti dr, Korošca se je našla stranka, ki je mogla prevzeti v roke krmilo države. Mi Hrvatom ne bomo komandirali; od njihove zdrave pameti pa je odvisno, če se nam bomo priključili v graditvi naše države.« Govor Miloša Stareta Gospod Smodej je žel za svoja izvajanja dolgotrajno pritrjevanje vseh zborovalcev, ki se jc poleglo šele, ko je spregovoril g. Miloš Stare iz Ljubljane. G. Stare je v poljudnih besedah opozoril zborovalce na vse, kar se utegne dogajati pred občinskimi volitvami. Pri tem je zlasti opozoril na primere, ki so sc dogajali pri prejšnjih volitvah. »Ko je prišlo do volitev, so si napravili čudovit načrt: pregledali so najprej svoje sezname o občinah. Videli so, da so občine take, kakor so vedno bile in kakor so jih ljudje vedno želeli. V teh občinah je bila tudi moč slovenskega ljudstva. Pa so vzeli svinčnike in številke ter rekli: tako jih bomo premešali, da bodo čisto narobe; poslali bomo nekaj žandarjev, nekaj ljudi bomo zaprli, pa bomo dobili svoje župane, ki jih bomo svobodno v Ljubljani postavili. Hoteli so dobiti svoje župane za vsako ceno in ni jim bilo mar, da so pri tem napravili tako nenaravne občinske meje. da ljudje sami niso vedeli, kam spadajo.« Predočil je nato zborovalcem prizadevanje dr. Korošca, da dobe zopet one občinske meje, ki so najbolj primerne in katere odgovarjajo krajevnim zahtevam, ne pa konjunkturi posameznih političnih mešetarjev. Nazorno je nato prikazal g. Stare veliko delo vlade v tem, da je končnoveljavno rešila vprašanje kmečke zaščite. Ni bilo lahko delo. Bilo je treba zaščititi tri sloje, ne da bi pri tem bil eden ali drugi sloj uničen: kmete, hranilnice in vlagatelje. Vlada je našla pot, jk> kateri je kmečka zaščita rešena in nobeden od prizadetih slojev ni uničen. Z veliko pozornostjo so nato zborovalci sledili jx)drobm obrazložitvi uredbe. Nekateri zboro valci so stavljali tudi vprašanja, na katera je dajal f>ojasnila g minister dr. Krek. Zborovalci so po tej debati — saj je prišel do besede kdor je hotel — spoznali vse veliko delo, ki ga je vlada izvedla z izdajo omenjene uredbe ter rešila s tem vpraša- Ljubljana, 5. oktobra. Včerajšnji krasni nedeljski dan je izvabil iz mesta številne meščane, ki so se zvečer prav Židane volje vračali proti mestu. V Vodmatu se je znašla na cesti četvorica jrosebno dobro razpiolo-ženih možakarjev, ki so očividno pogledali pregloboko v kozarec. .Na cesti so kričali in razgrajali, kar je seveda privabilo stražnika, ki jih je opozoril na red. Razboritežem pa to ni bilo prav, zdelo 6e jim je najbrž tudi poniževalno, da bi en stražnik ukrotil štiri razgrajače. Zato jim tudi ni bilo mar, da jim je stražnik napiovedal aretacijo. Eden od četvorice se je zagnal v stražnika in ga sunil v trebuh. Stvar bi morda izpadla malo čudno, če bi medtem ne prišel še drugi stražnik. Vsi štirje možakarji so morali odrajžati na policijo, kjer jim danes dopovedujejo, kako se imajo obnašati nasproti čuvarjem j>ostave. Zgodba z drago salamo Ljubljana, 5. oktobra.. Bilo je v soboto zvečer v neki kleti. Družba je naročila salamo. Eden iz družbe se je še oglasil: »Gospodična, da ne bo zopet tako kakor zadnjič, ko sem dobil za 4 Din štiri prozorne kose!« Kmalu se pojavita na mizi dve porciji salame. Tokrat res ni bilo tako kakor zadnjič. Kajti sedaj je. bilo na krožnikih po pet prozornih in okrnjenih kosov salame in porcija je stala 5 Din — v razliko od zadnjič, ko je stala 4 Din. Gostje se s ceno in vsebino očividno niso mogli sprijazniti in hoteh so se pritožiti. »Gospodična, prosim šefa!« — »Ga ni, ravnokar je odšel.« — »Pa gospo!« — »Je odšla z njim.« — »Pa pritožno knjigo.« — »Je nimamo!« — Medtem je že posegla vmes plačilna, ki je razlagala, da se gostje stalno pritožujejo nad porcijami, da komandira v kuhinji neka blagajničarka in da tista ne pusti dajati takih porcij, kakor bi bilo treba itd., itd. Medtem se je že vrnila natakarica, ki je prej odšla, z veselim oznanilom, da salama ne stane 5, marveč samo 4 Din. Natakarica se je zmotila... Porcija petero kosov salame, ki so povrh prozorni in odrezani tako poševno, da je nož prišel iz salame že na sredi poti l.-ncov za kake tri normalne, stane torej 4 Din. Isti družbi se je to pripetilo že ,.aiO je družba napravila tudi svoje-vrsmo »zavarovanje dokaza«: obe porciji salame je fotografirala in sliki sta zgovoren dokaz o tem, kaj si ljubljanski »birti« vse dovoljujejo. Kaj neki pravijo k takim primerom — tujci 1 Za staro kmečko pravdo Kmečko zborovanje na Brezovici Ljubljana, 5. oktobra. Kmetska zveza je imela včeraj v Brezovici pri Ljubljani veličastno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 1.500 njenih pristašev. Zborovanje je otvoril in vodil delavni tajnik Kmečke zveze dr. Stane Zupan, ki je podal besedo kot prvemu bivš. narod, poslancu in predsedniku Kmečke zveze Janezu Brodarju. V poljudnih izvajanjih je g. Brodar kmečkemu prebivalstvu obrazložil vse težnje, ki jih zasleduje Kmečka zveza ter je zato zborovalce pc»-zval, naj se zbirajo okrog te svoje edine zaščitni-ce njegovih interesov. Glasno je jroudaril tudi zahtevo jx> kmečkih zbornicah ter naj>ovedal združitev vseh kmečkih gibanj v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Nato je govoril okoliški predsednik Kmečke zveze Ignacij Subelj iz Ježice, ki je predvsem obravnaval težko stanje kmeta in poizkuse za njegovo rešitev. Kot tretji je govoril dr. Joža Vor-šič, ki je med drugim poudaril: Majhen slovenski narod radi političnih trenj preveč izgublja na svojih silah, ko bi moral stati kompaktno na braniku svoje neodsivnosti, svoje svobode ter budno stati na straži pred germansko in romansko invazijo. In če pogledamo zraven še nje, ki je že leta in leta morilo slovenskega kmeta in spravilo na rob propada skoro vse gospodarstvo. O domačih razmerah je nato spregovoril še župnik iz Škocjana g. Zupančič, ki ie ožigosal nekatere sramotne dogodke iz polpretekle dobe in l»ovzal zborovalce, da se strnjeni, kakor vedno tudi pri bodočih obč volitvah, zberejo pod zastavo svoje stranke pod vodstvom dr. Korošca. Kadarkoli je govornik izrekel ime slovenskega voditelja, so zborovalci priredili velike ovacije. V tem razpoloženju je predsednik g. Adamič okrog poldneva zaključil to izredno dobro uspelo zborovanje vrlih Dolenjcev. prej postavili sami ali so pri njih postavljanju vsaj sodelovaii, a se jih sedaj, ko se razmere normalizirajo, sramujejo... Samo tako moremo razumeti, da so nekdanji sodelavci JNS in graditelji JeNee-Sarske »demokracije jx>stali sedaj tako širokogrudni in se prelevili v take gospodarstvenike, da sedaj naenkrat vedo, kako se da kar čez noč podreti njihovo prejšnje delo in cel svet obrniti tako, da bomo že jutri v blagoslovljeni deveti deželi, kjer nam bodo padali v usta pečeni golobi in kjer bo število predsednicah mest v raznih ustanovah kar neomejeno. Tam bo morda tudi potrebno število ljudi, ki bodo gromovnikom verjeti in njih grmenje vzeli resno... hrvatski iti srbski kmečki narod, potem je treba izraziti tisto željo, ki )e želja celokupnega jugoslovanskega kmetskega ljudstva, da se doseže med temi narodi kompromis Pri nas gospodarstvo ni na višku, zlasti kmetsko gospodarstvo .je primitivno, brez načrtov. Ali ne bi naše politične stranke tu našle hvaležnega polja za delo, če bi opustile aspiracije po narodni hegemoniji? Kmečka zveza je tista organizacija, ki si je nadela nalogo, da druži, ne pa ruši. Ona hoče. da se tudi naša javna politika posveti izključno gospodarskim in socialnim vprašanjem našega kmečkega ljudstva. če se ozremo na gospodarske pogoje v naši državi, vidimo, da so različni, tako različni, da ne morejo za vse pokrajine veljati ista gospodarska in zlasti agrarna zakonodajstva. Zaradi tega je upravičena zahteva po čim večji samostojnosti posameznih pokrajin. Slovenci moramo stremeti za tem, da se finančno osamosvojimo, za skupne državne zadeve pa prispevamo sorazmeren delež. Nadalje je govornik odločno postavil zahtevo po popolni odpravi mitnine na kmetijske pridelke, se P?°aY1' z drugimi prerečimi zadevami kmeta ljubljanske okolice, kakor z vprašanjem Barja in regulacije Save ter Ljubljanice in zaključil svoj govor s pozivom, da ne sme biti slovenskega kmeta, ki ne bi bil zaveden član Kmečke zveze! Temperamentni in učinkoviti govor dr. Vorši-ča je vzbudil v poslušalcih vihar aplavza. Za svoja izvajanja so želi govorniki burno odobravanje zborovalcev. Nato je bila sprejeta resolucija, ki obravnava najvažnejša kmečka vprašanja in ki jo bodo odposlali merodajnim krogom v Belgrad. Nemški časnikarji v Ljubljani Ljubljana, 5. oktobra. Ponoči ob 1.30 jc prispelo z zagrebškim brzo-vlaikom 11 nemških novinarjev, ki so na poli po Jugoslaviji. Na železniški postaji so nemške tovariše sprejeli zastopnik centralnega presbiroja g. Zobce, predsednik novinarskega združenja g. Virant ter funkcionarja ljubljanske sekcije in Novinarskega združenja gg. Železnikar in Prunk. S kolodvora so se nemški gostje podali v hote! Union, kjer ložirajo. Danes zjutraj so si v spremstvu ljubljanskih tovarišev že nekoliko ogledali mesto. Ob 10 so se odpeljali v palačo OUZD, kjer jih jc sprejel in pozdravi! ravnatelj dr. Bohinjec. Iz palače OUZD »o se odpeljali v Narodnoi«ole-rijo, kjer jih je pozdravil g. dir. Windischer, od tam pa so se odpeljali na magistrat. Tu jim je izrekel v imenu mesta župan g. dr. Adlešič iskreno dobrodošlico. Ko so si nemški gostje ogledali magistrah so se peš podali na bansko upravo, kjer je ob času jx»ročanja sprejem pri g. banu dr. Natlačenu. Nemške novinarje spremljajo po Jugoslaviji naš tiskovni ataše v Berlinu Miloš Crnjanski ter zastopnika centralnega presbiroja dr. Stojkov in Djordje Bogdanovič. Zborovanfe gospodarstvenikov Celje, 4. oktobra. Danes dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma zborovanje celjskih gospodarstvenikov, trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, da zavzamejo svoje stališče nepram splošnemu gospodarskemu stanju v naši državi, v katerem se nahaja danes v prvi vrsti manjši Irgavec in obrtnik. Zborovanje jc ob srednji udeležbi interesentov otvoril in vodi! predsednik akcijskega odbora, veletrgovec g. Stermecki, ki je v kratkih potezah tudi očital namen zborovanja. Nato je prebral obširno spomenico, ki se bavi z gospodarskim položajem v podrobnostih, tajnik Združenja trgovcev za mesto Celja g. Blažon. Temeljite in strokovne pripombe k spomenici -e podal v temperamentnih izvajanjih g. Fazarinc, zakar je žel splošno odobravanje. Iz spomenice in izvajanj g. Fazarinca ie razvidno, da zahtevajo trgovci, obrtniki in gostilničarji, da se čimprej novelira konkurzni zakon in zakon o poravnalnem postopanju, reforma davčne zakonodaje, uvede naj se samoobdavčenje davčnih zavezancev, progresiven davek »n času primeren eksistenčni minimum. Obdavčenje na-bnvljalnih zadrug in konsumov, ki poslujejo z nečlani, prepovedo naj se sistemi industrijskih prodajalne in velikih magacinov, socijalna zakonodaja naj se prilagodi današnjim razmeram; čim-preje naj se izvrši prisilno zavarovanje trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, nastopi naj se proti susmariem itd. Rudarji se vesele dela Hrastnik, 4. oktobra. Prišla je jesen. Kakor se je veseli kmet, čč niu pokaže boljša letino, tako.je je vesel tudi rudar; jiosebno v teh časih. Po celoletnem občutnem praznovanju, se nam vendar kažejo nekaj boljši časi. Tako bomo ta mesec že delali, kakor natn je bilo razglašeno, 19 delovnih dni. Kar nekam razveseljivo je odjeknilo to poročilo v naši dolini. Tako bo možno nam staršem nekoliko lažje nabaviti toplo obleko in obutev za našo šolsko mladino pred bližajočo se zimo. Poravnati bo pa treba tudi dolgove, ki smo jih napravili, čeravno nehote, v dobi našega pičlega zaslužka v poletnih mesecih. Vsak s skrbjo gleda v zimo, ki pravijo, ne prizanese. Nam rudarjem se pa odpira delo in s tem malo boljši zaslužek. Drzen vlom v Podlehniku Ivan Mauser, posestnik v Podlehniku v Halozah, je imel preteklo poč neprijeten obisk. V oni del hiše, kjer nikdo ne stanuje, so vlomili neznani storilci in odnesli večjo količino masti ter svinjskega inesa, dve novi obleki, razno posteljnino in 3000 Din v bankovcih. Skupna škoda ja precenjena na 15.000 Din. Razen tega so napravili nepridipravi precejšnjo škodo na vratih in omarah, katera so popolnoma razbili. Za rokovnjači ni sluha ne duha. Ljubljana danes Koledar Koledar: Danes, ponedeljek, 5. oktobra: Pia-' cid. Jutri: Bruno. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. * V Rim in Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. okt. Benetke—Padova, avto, 10. do 13. okt. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst. Belgrad-Oplenac, kraljev grob, brzovlak 9. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava >Po božjem svetu*, Ljubljana, Wolfova 1. Društvo Feniksovih zavarovancev v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni zbor v soboto 10 oktobra ob 20 v kletni dvorani hotela Miklič v Ljubljani z naslednjim dnevnin redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil in sklepanje o ustanovitvi društva. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabljeni vsi prijavljeni člani, kakor tudi oni, ki se prijavijo do vštetega S. I. m. pripravljalnemu odboru (g. Ivan Jeras, ravnatelj tvrdke »Sladkor« v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka). — Pripravljalni odbor. Vsem tobačnim novoupokojencem! V četrtek, dne 8. oktobra, bo ob 4 popoldne v Konzumni kleti na Kongresnem trgu, sestanek vseh tobačnih upokojenk in upokojencev, ki so bili člani tobačnega delavstva Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Vabimo vse ravnokar imenovane, da se sestanka polnoštevilno udeleže, ker je dnevni red zelo važen. Vabilo. V četrtek, dne 8. oktobra, ob 5 popoldne, bo v Konzumni kleti na Kongresnem trgu zborovanje vsega ljubljanskega delavstva, ki je organizirano v skupinah Zvene združenih delavcev. Predvsem so vabljeni na zborovanje tobačni delavci. — Centrala Zevze združenih delavcev. Ljubljančanom! Mestna občina napoveduje boi telesnemu in duševnemu zlu naše dobe: brezposelnosti. Ne podporo, temveč delo je treba (lat ljudem! Zato je treba denarja. Mestna občinai vab vse Ljubljančane, da pristopijo v fim^^'užben-vilu k prostovoljni davščini na sobe n usluz ce. Samo 1 Din od sobe in samo 4Dm_od usluz bfcnca na mesec! Samo za 6 mesece j zmore nič vsi mnogo! Vsakdo bo dobil poz.v za pristop na dom. Naj nihče ne odreče. Napravimo konec brezposelnosti in beračenju. Z besedilom v rokd poslušajmo današnji koncert Lisztovega oratorija »Kristus«. Tako nam bo prekrasno delo vsem lažje rarurnlpvo, «a, ,e vsa glasba ozko povezana z duhovnim besedilom. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Pohča izva,*,o to veliko delo svetovne literature solisti: Znpevčeva, Verbičeva, Drmota, Kolacio in Petrovčič, Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, pri orglah je g. Zebre, orkester pa je Ljubljanska Filharmonija. — Predprodaja sedežev se vrši cel dan v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, od pol 8 naprej pa bosta poslovali v veži Filharmoničnega poslopja dve blagajni. Nocojšnji koncert bo prva koncertna prireditev v prenovljeni veliki Filharmonični dvorani, ki je obdržala v vsakem pogledu svojo akustiko, njeno lice pa je izredno lepo tn primerno tudi za koncertno dvorano. Zato danes vsi na koncert ljubljanske Glasbene M „ - francosko Alzacijo, poljski koridor, Pini 69% Židov...na produkcijskih borzah 75/6 žn- j f}c^ko Svlco> dcl Ceške in Belgije. dov, na kovinskih borzah 83%, na terminskih pos lih je bilo udeleženih 83.5% Židov, v redaikcijah delovanje Glasbene Matice v Celju Celje, 4. oktobra. Glasbena Matica v Celju je imela v petek zvečer v svojih prostorih redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Orožen, ki je orisal delovanje Glasbene Matice v preteklem letu, omenil uspehe pri Šolskih nastopih in pohvalil delovanje učnih moči •Izčrpno tajniško poročilo je podala Šolska upraviteljica gdč. Ivanka Zupančičeva. Poročilo omenja podrobno osem prireditev Matice in posamezna sodelovanja izven šole, zasluge ravnatelja in učiteljskega zbora, vprašanje šoiskih prostorov itd. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal ravnatelj g. Turnšek, je razvidno, da je imela Matica dohodkov 137.181.50 din in izdatkov 130.29il.2f) din. V izdatkih so postavke za plače, nadure, kurjavo, razsvetljavo, arhiv, pisarniške potrebščine, pokojninski prispevek, popravila instrumentov, čiščenje prostorov, kolki, OUZD itd. Šolski ogledalec g- Gostovanje ljubljanskega gledališča v Celju Celje, 4. oktobra Uprava mestnega gledališča v Celju razpisuje v sezoni 1086-37 stalne predstave Narodnega gledališča iz Ljubljane. Ljubljansko Narodno gledališče bo uprizorilo v teku sezone dve operi, šest dram, dve dijaški predstavi in dve mladinski igri. Abonma za dve operi in šest dramskih predstav znaša: lože I. vrste 1125 din, lože II. vrste 900 din, lože III. vrste 720 din in lože IV. vrste &40 din. Sedeži v parterju 180, 153, in 126 din Sedeži na galeriji 90 in 72 din. Dijaške predstave in mladinsko igre so izven abonmajev. Naročila za abonma in vstopnice se sprejemajo v Slomškovi tiskovni zadrugi. Abonma je plačljiv v treh obrokih in sicer prvi obrok pri naročilu, drugi obrok v novembru in tretji obrok ob novem letu. Za abonma se je treba prijaviti do ponedeljka 12. oktobra. Prvo gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane v Celju bo v letošnji sezoni v sredo, dne 14. oktobra. Za otvoritveno predstavo bo ljubljanska opera uprizorila Puccinijevo opero »Madame Bu-tterfley«. To je po dolgih letih zopet prvi primer, da se v celjskem gledališču uprizori opera. Kakor čujemo, vlada že sed »j za to uprizoritev med celjskim občinstvom veliko zanimanje. „Poštni rog" v Mariboru slavi jjuhitei Maribor, 4. oktobra. Pred desetimi leti so si ustanovili mariborski poštni uslužbenci svoje pevsko društvo, ki so ga nazvali z lepim starim poštarskim nazivom »Poštni rog«. Včeraj in danes je slavil »Poštni rog« 10-letnico obstoja in dela, ki ga ceni ves Maribor. Poštarji so praznovali jubilej svoje kulturno-glas-bene organizacije zelo slovesno. Sinoči je priredil »Poštni rog« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 slavnostni koncert, na katerem je nastopil društveni pevski zbor pod vodstvom dirigenta, učitelja gosp. Nerata. Poštarji so z dovršenim podajanjem odpeli težak program narodnih in umetnih pesmi Pred koncertom je nagovoril številne prijatelje društva, ki so prispeli na koncert, predsednik »Poštnega roga« Jurij Žula; pozdravil je goste, nato pa razvil v kratkih izvajanjih zgodovino društvenega dela, ki se sicer v javnosti ni prikazovalo s kakimi velikimi koncertnimi nastojii, pač pa je vneto sode-' lovalo pri vseh narodnih prireditvah, koder je bilo Varaždinska gimnazija je včeraj svečano proslavila 300 letnico obstoja. Mesto je bilo okrašeno, vsem gostom in odličnikom, ki so prišli na proslavo, je bil prirejen veličasten sprejem. Na jired-večer je bilo mesto razsvetljeno, v gledališču pa je bil slavnostni koncert, na katerem so izvajali le skladbe hrvatskili rojakov iz Severnega dela Hrvatske. Večinoma so sodelovali in vodili slovesnosti nekdanji dijaki, učenci te gimnazije. Popoldanske slovesnosti so se zaključile z akademijo v gledališču. Tu je govoril med drugimi tudi odposlanec vlade, prosvetni minister Stošovič ter izročil gimnaziji odlikovanje sv. Save 1. reda. — Končne svečanosti so bile na grobovih bivših ravnateljev te gimnazije in na grobovih vseh dobrotnikov. Na proslavo je prišlo izredno veliko bivših dijakov te gimnazije. V Zagrebu so sc mudili nemški časnikarji, ki potujejo po Jugoslaviji. Zagrebški poklicni tovariši so jih prav lepo sprejeli, enako oblasti. Program njihovega obiska obstoji večinoma v razgledovanju naravnih lepot. Danes ponoči so nemški časnikarji prispeli v Ljubljano, ki si jo*bodo ogledali. Popoldne gredo na Bled. Iz Ljubljane jih bo pot vodila nazaj v Nemčijo. Na Hrvatskem so bile včeraj občinske volitve, ki so pa v bistvu pokazale enake rezultate in enako udeležbo kakor prejšnje. Udeležba je bila zelo malenkostna in se ni skoraj nikjer dvignila nad tretjino volilnih upravičencev. V vseh krajih so bile postavljene izključno liste pristašev dr. Mačka, le nekaj list je bilo, ki jih je vodstvo Mačkove stranke proglasilo za odpadniške, vendar so bile kljub temu ponekod deležne zaupanja voli Icev. Jugoslovansko radijsko razstavo so včeraj odprli pod pokroviteljstvom poštnega ministra dr. Kaludjerčiča v Belgradu. Novo otroško kliniko v Belgradu začno graditi. Včeraj so blagoslovili temeljni kamen v prisotnosti dvora in dostojanstvenikov. Združena opozicija je zborovala včeraj v Banjaluki. Zbor je imel manifestacijski značaj. Na zboru je govoril voditelj bivše srbske zemljorad-niške stranke Joca Jovanovič, v imenu bivših radikalov Miloš Bobič, vodja bivših demokratov Da-vidovič pa zaradi bolezni ni mogel priti in so prebrali samo njegovo pismo. Dr. Mačka je zastopal dr. Filip čondrič. Na velikem rboru JRZ v Tuzli, ki se je vršil ob blagoslovitvi temeljnega kamna za novi občinski dom, je govoril dr. Spaho, ki je dejal, da mu je žal, da v delu vlade ne sodelujejo tudi bratje Hrvatje. Vlada se bo trudila, da jim bo dokazala, da je mogoče hrvatske želje uresničiti samo v ve-I liki in močni Jugoslaviji Kako pa bomo uredili državo in njena notranja vprašanja, o tem so vsak trenutek možni razgovori. Poslancc ni državni uslužbenec v smislu določil ustave in ne more odgovarjati pred zakonom kot državni uslužbenec. — Tako jo razsodil stol sodmorice v zadovi dr. Nikiča, kjer natančno določi, kakšen je zakoniti položaj narodnega poslanca pred kazenskim zakonom. Proces proti morilcu poslanca Brkljačiča se prične danes zjutraj v Ogulinu. Kakor je znano, je Srb Stevan Pejnovič letos o veliki noči *jj?il bivšega poslanca HSS Karla Brkljačiča. Balkanska olimpijada v Atenah, katere se Fink je poročal o smotrcnein in hvalevrednem j udeležujejo tudi jugoslovanski atleti, nam je letos službenih borznih časopisov je sedelo 87% Židov. Ni torej čuda, da se je nac. socializem s taiko silo zagnal v ta problem in ga že precej rešil. Po- i misliti je treba namreč, da je Židov v Nemčiji bilo j le 600.000, to rei 1% celotnega prebivalstvi!, zavzemali so pa povprečno 50% najvišjih položajev. Zanimiv ie tudi diagram, ki kaže zaposlitev židov j v vodečih ter neodvisnih poklicih in v zaposlitvi . Židov kot delavcev in nižjih na slavljence v. Dočim je bilo n pr. v Berlinu 49.4% Židov v prvih potkli- ; cih, jih je bilo med delavci in nižjimi nastavljena : le 2.4%. V Frankfurtu ob Maini v prvih poklicih i 48.9%, v drugih 1.9%; v Kolnu v prvih 49.6%, v drugih 2.9%, v Breslavi v prvih 57.1%, v drugih 1.8%. Tako zvano preganjanje židovsitva v Nemčiji se pač v inozemstvu na različne načine komentira. — Pri tem pa ne smemo prezreti nečesa: pri reševanju tega v pm sanja v Nemčiji so bili prizadeti po zakonu iz 7. aprila 1933. le tasti Židje, ki so se naselili v Nemčiji po 1. avgustu 1914. leta. Od teh so še izvzeti oni Židje, ki so se v svetovni vojni bojevali za Nemčijo in tisti, čijih očetje ali sinovi so v svetovni vojni padli (§ 3. cit. zakona). Pomisliti je treba namreč, da je med in po svetovni vojni prišlo ogromno židov iz vseh delov sveta, posebno iz Poljske, v Nemčijo. Naj kdo gleda ta problem tako ali tako; radikalnejše bi ga gotovo reševal, če bi ga občutil z vso pezo na lastni koži. In dejstvo je, da ga je Nemčija temeljito občutila. Ni čuda, da gre ta radikalizem tako daleč, da se bore celo proti ravnim streham v arhitekturi, ker je to židovski slog. Sistematičen boj proti židovsivu je dobro organiziran. Tako ima n. pr. vsak nemški trgovec, obrtnik itd. pri vhodu in v izložbah tablico s kluka-stim križem in z napisom »nemški trgovec« ali »nemšikii obrtnik« itd. Na la način žc vsak od daleč vidi, kdo je nemški trgovec, kdo Žid. Trgovine, ki niso nemške, a tudi ne židovske (n. pr. ame-nikanske, angleške) imaio posebne znake. — Ob priliki kongresa v Niirnbergu sem opazoval, kako od zjutraj do večera stoje pred židovskimi trgovinami zastopnice »Zveze nemških žena« in vsakega mimoidočega ljubeznivo opozore, da naj niti iie pogleda v izložbo, ker ie to židovsko podjetje. V veliki množini, ki se preliva po mestu, bi se lahko kdo zmotil, prezrl znak in zašel v židovsko trgovino. Priznati je treba, da se Nemci v izvedbi svojega programa, podrobni, dosledni in predvsem požrtvovalni. Zanimanje za Jugoslavijo Posebno zanimanje kažejo Nemci za Jugoslavijo. Vse govori o dinarski rasi, ki jc arijski najbližja. Povsod pa sem slišal zatrjevati, da nima in ne jm>re imeti nova Nemčija nobenih ambicij po prejšnji politiki germanizacije. To politiko, zatrjujejo, že samo po sebi izključuje nac. socialističen svetovni nazor, ki je osnovan na rasi | in krvi! In res nisem videl na nobeni zemljepisni karti nac. socialistične organizacije našega ozem- Dr. Z. F. vodstvu šole in o nameravani reorganizaciji šole. Ravnatelj g. Jerič je podal poročilo gospodarja. Nato je ravnatelj g. Sancin poročal o cilju zavoda in bodočem delu. Zahvalil se je vsem, ki so šolo na kakršenkoli način podpirali, posebno se je še zahvalil mestni občini, banovini ter ministrstvu prosvete. Omenja, da se je v teku minulega šolskega leta vpisalo 155 gojencev in gojenk, ob koncu leta jih je ostalo še 140. Gojenci in gojenke so obiskovali posamezne orkestralne instrumente poleg klavirja, teorijo, sluhovne vaje ter vež-be v orkestralnem skupnem igranju kot pripravi za orkester in solopetje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Milan Orožen, v odbor pa še gg. župan Mihelčič, ravnatelj Jerič, šol. uprav Iv. Zupančičeva, ravnatelj Turnšek, dr. J. Krašovec, dr. St. Rajh in pi;of. Fink. to potrebno. Za njim pa je govoril ravnatelj Cirilove tiskarne g. Franc Hrastelj, ki je v vznesenih besedal pokazal na pomen in poslansivo naše pesmi in našega petja. — Danes dopoldne so mariborski poštarji na kolodvoru slovesno sprejeli tovariše iz Ljubljane, ki so prispeli na proslavo »Poštnega roga«. Na kolodvoru so jih pričakovali s svojo godbo. Ljubljančani so prispeli s svojo društveno zastavo, ki sta jo pozdravili na kolodvoru tudi zastavi. Slov. pevskega društva »Maribora« in »Nanosa«. S kolodvora so se podali gostje in njihovi mariborski tovariši s prapori na čelu po mestnih ulicah do društvenih prostorov v Stolni ulici, od tam pa v stolnico, kjer je bila spominska služba božja za vse umrle člane društva Pri sv. maši ie prepeval ubrano »Poštni rog«. Popoldne ob 15 so priredila pevska društva Ipavčeve pevske župe v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 pevski koncert, potem pa se je vršila uspeal družabna zabava. V. jubilejni pohorski tek KRASNA ZMAGA SSK MARATONA Maribor, 4. oktobra. Na pohorskih vrhovih se je vršila danes dopoldne zanimiva športna prireditev — Pohorski gozdni tek —, ki ga prireja SSK Maraton vsako leto ter je letos slavil že jubilej V. zaporedne prireditve. Tek se vrši v treh skupinah, tekmujejo moštva, lahkoatleti in zimski športniki, ter predstavlja nekak zaključek lahkoatletske in uvod v zimsKO-sportno sezono. Letos je bil ta tek posebej dobro obiskan ter se je vršil v znamenju ostre konkurence med SSK Maratonom in SK Železničarjem, končal pa se je s prepričevalno zmago Maratona. Start je bil točno ob 11 pri Ruški koči, 5 km dolga tekmovalna proga pa je vodila po zložnem gozdnem terenu po grebenu do Pohorskega doma, kjer se je nahajal cilj. Prvi je pritekel na cilj Maratonec Stefan Stefančič, ki je rabil za progo 15:24 min., sledili so: Kangler (2) 15:47, Podpečan (Ž) 15:51, Štrucl (M) 16:07, Hoš (M) 16:29, Herič (Ž) 16:33, Dasko (M) 17:43, Gril (M) 17:58, Rahle (M) 18:05, šapec (M) 18:12. Skupno je startalo 20 atletov. — Kot moštvo je zmagal Maraton v postavi: Štefančič, Štrucl, Hoš (10 točk), drugi je Železničar: Kangler, Podpečan, Hirič (11 točk), tretje je moštvo Maratona '*TI. V lahkoatletski skupini je prvi Štefančič (M), drugi Kangler (Z). Presenetila je v tej skupini zmaga Štefančiča nad visokim favoritom Kanglerjem. V zimsko-sportni skupini je zasedel prvo mesto Hoš (M), drurri je Herič (Ž), ire‘ji Šapec (M). Zmagovalno moštvo je prejelo prehodni pokal zadruge Pohorski dom, zmagovalca v lahkoatletski in zimsko-sportni skupini pa vsak lep pokal. prinesla precejšnje razočaranje. Za drugo mesto, ki nam je bilo na vsaki balkanijadi več kakor zagotovljeno, se bomo morali boriti z Romuni. — Slovenca Bručan in Krevs, ki sta se vsa leta odlikovala na dolgih progah in žela pohvale, sta letos zaostala in prepustila vsa prva mesta Grkom in Romuijpm. Zdravniški sindikat je imel včeraj svoje zborovanje v Novem Sadil. Preko sedemdeset delegatov vseh zdravniških društev Be ga je udeležilo. Zopet so stopila na dan stara nasprotstva med dvema strujama v zdravniškem sindikatu, na-sprotstva, ki se pojavljajo že več let. Opozicija je imela to pot uspeh in je njena lista v celoti prodrla. Za predsednika je bil izvoljen belgrajski zdravnik dr. Svetislav Zivkovič. V Brčkem v Bosni sta dva kmeta izmenjala svoji ženi. Kmet Kapič je nekoliko let obiskoval ženo svojega soseda Radoševiča. Ko je mož zvedel za nezvestobo svoje žene, je neprestano oprezoval okoli svoje hiše, da bi skrivnega obiskovalca zalotil na delu. Zadeva se je razvozljal tako. da je Kapič, zaloten na obisku, pobegnil s sosedovo ženo, svojo pravo pa je pognal iz hiše. Pregnana žona pa se je hotela maščevati le na ta način, da je pobegnila k Radoševiču. S tem se je spor iz-gladil in ni bilo med sosedoma več prepirov. Tako je trajalo leto dni. Radoševiču pa se je stožilo po pravi ženi in je vedno mislil, kako bi jo zopet spravil nazaj v svoj dom. Odvedel je svojo drugo ženo s seboj pred Kapičovo hišo in ga prosil, naj svojo ženo sprejme nazaj, njemu pa vrne pravo. Tudi Kapič se je naveličal sadov svoje avanture in je odvedeno ženo izpustil. Brez hujših posledic se je spor poravnal. V soboto *večer je Mano Novakovič na policijski upravi v Zagrebu na hodniku z nožem zabodel natakarico Marijo Krnjak ravno v srce. Moji lec je bil nekaj mesecov natakar v nekem zagrebškem nočne mlokalu, kjer se je spoznal z Marijo. Poslej je zanemarjal svojo službo, vendar v ljubezni ni imel sreče. Ko sta se še razumela, ga je Marija nagovorila, naj zapusti službo z njo vred, da si bosta z njenimi prihranki uredila svojo gostilno. Na žalost pa je moral kmalu ugotoviti, da se mu je v vsem nalagala, povrh pa živi zelo nemoralno in zapravljivo. V soboto sta se zopet našla in ponovno sprla Oditi sta morala na policijo, ker sta se preglasno prepirala, Tam so ju hoteli vtakniti v luknjo, da se popolnoma iztre-znita, toda Mane je policijo prehitel in na hod-hodniku svojo ljubimko zaiiodel z nožem v srce. Zagrebška policija si v zadnjih dneh mnogo prizadeva, da bi spravila z dnevnega reda vedno nove primere lajne prostitucije in vlačugarstva. Vsakih štirinajst dni odredi racije po kotiščih in beznicah mesta. Ker pa kljub temu ni imela zadovoljivega uspeha, bo sedaj nekaj časa neprestano nadzirala legla te kuge in strogo kaznovala vse pospeševatelje in izkoriščevalce. Klub koroških Slovcncev v Ljubljani se je včeraj na žalnem zborovanju spomnil našega narodnega mučenika Mihe Habiha, ki je padel kot žrtev sovraštva do Slovencev in zaradi ljubezni do naše narodne pesmi. Državni pravobranilec dr. Luka Kravina je imel spominski govor. Ob tej priliki je razgrnil vso bolečino trpljenja našega i naroda onstran Karavank in brezpravnost, v l je tam. Toda na željo rdečih gostiteljev se je peljal k polurnemu sprejemu v Generalidad, da je tanko v Londonu poročal o tem, kako v Barceloni »življenje teče normalno in brez nereda; pomanjkanja in nasilja ni nikjer opaziti.« A takrat je na ploščadi Sv. Helene za montansko kasarno oddelek španskih lovcev — bilo jih je trideset, edini, ki se niso pridružili nacionalistom — sprožil salvo v tri svoje častnike in v deseterico nepoznanih ljudi, moških in žensk, ki so »Sirili alarmantne vesti: C. N. T. je častnikom ponudila pomiloščenje, če prevzamejo organizacijsko delo v milici. Vsi trije «o se obrnili v zid in zavpili »Arriba Espana«; njihov smrtni krik je odmeval dalje kakor zamolkli rezget pušk, kii so jim bruhnile ajjenj v hrbet. V Kataloniji vlada red in se ustvarjajo oblike za nov družabni red Saj poznate to formulo, ki jo vse noči trobi v svet Radio Catalunya. Zanimivo je, če spoznate še dejstva, ki jih bi rada ta formula za uspavanje meščanov zakrila. V soboto, 19. septembra, se napoti črna legija na rekvizicijo živine v barcelonsko okolico. Poveljnik Črne legije je Diaz Manuel Garido, ki ga je francosko okrožno sodišče za departement Basses-Pyrčnees obsodilo 28. februarja 1929 zaradi ropanja na 15 let prisilnega dela. Tik pred revolucijo jc po zaslugi rdečega upravnika jetnišnice ušel. Upravnik je vedel, da domovina potrebuje prav Garida. Ekspedicijska kolona krene proti Sabadellu. V Madridu in v Barceloni ni mesa — brez rekvizicij ga ne da noben kmet več. Spotoma zažge Črna legija nekaj znamenj ob poti. Njeni predniki so iz njih že prej pometali vso vsebino. Vsakega človeka, ki ga dobe na zapuščenih kmetijah, vzamejo s seboj kot ujetnika. Zlasti ženske. Pot je enolična in legija hoče zabave. Reve gredo iz rok v roke, potem jih junaki revolucije napol mrtve puste kje na polju, deset ali dvajset kilometrov od domače vasi. Tiste, ki se branijo pred pohotnim nasiljem, ne morejo nič. Z bajoneti jim razklepajo roke in noge. Toda da njihov upor proti apostolom revolucije ne ostane brez kazni, jih po uporabi za šalo pomečejo pod kolesa drvečih tovornih avtomobilov. Nekaterim porežejo pnsa, drugim lase, da bodo tovariši pri prihodnji ekspediciji vedeli, katere so že imele opravka z junaško Črno legijo. Kmetom, ki nimajo čmordečih zastav, zažgo strehe. Na tistih domačijah, ki so okrašene z barvami, katere je spTavila v modo revolucija, se odigra drug prizor. »Koliko govedi, ovac, konj, prašičev?« Kmet pove število. »Izborno. Danes ti jih vzamemo samo pol.« Plačajo z boni, ki jih izdaja neki Gospodarski svet v Barceloni, ki jih pa nikdar ne izplača v gotovim. Kdor navede napačne podatke, je na mestu mrtev. Plenijo iudi čevlje in odeje. Teh hočejo imeli miličniki na frontah. Ves bombaž, do katerega pridejo, zaplenijo in ga pošljejo v barcelonske orožarne, služil bo za izdelavo razstreliva. Na neki domačiji v Tarrasi, kjer so vsi domači odšli na polje, planejo miličniki nad nosno deklo; toda ker ne dobe od nje nič, jo vržejo v vodnjak. Na postelji v hiši dobe božjastnega človeka. Videl je vse in drhti. Zato mu pogrejejo noge z likalnikom, da ima v hipu vse podplate mehurjaste. Ni čudno, da brž izda, kje ima gospodar denar. Deset tisoč pezet v zlatu! Kmetje sknva o zlalo. Izdajalci! Začne se lov po poliu. Kmalu imajo ducat kmetov v rokah. Med njimi so iri ženske in štirje otroci. _ ■ Odvedo jih v stajo. Poveljnik Gavido jih da Stari in novi angleški lordmayor, sir Vincent in sir Broadbridge, na desni žezlonosec. postaviti z obrazom ob z'.d. Nato se umakne nekaj korakov nazaj in poskusi, če zna še tako merili, kakor pred leti, ko je streljal v obroče na avtomobilih boratih trgovcev, da so se rajši ustavili. Lastnoročno postreli štiri sovražnike republike, najmlajši ima tri leta. Za ostale se pozanimajo črni legijonarji... Tarrasa je napol izumrla. Tam je star francoski samostan, ki je prestal že sto divjosti. Menihi so pobegnili, ničesar ni, s čemer hi se legija lahko v imenu revolucije pozabavala. Se enkrat polijejo z bencinom osmojeno zidoviie samostanske kapele in vtaknejo v razpoke nekaj dinamil-nih patron. Potem gre ekspedicija dalie. Dober kilometer naprej nalele na bebastega pastirja. »Kam greš«, vpraša Garido. Pastir je od strahu čisto neumen; kje bi mogel spraviti besedo iz sebe. »Čakaj. Na, da se ti bo razvezal jezik,« zavpije Garido. . S hladnim gibom mu prestreli glavo, da brizgnejo možgani iz nje. V nedeljo so legijonarji po junaško dovršenem pohodu vračajo v Barcelono. Pred seboj ženo živino, rekvirirano v imenu revolucije. Vračajo se po cesti iz Martorolia. Ob njej je polno znamenj, ki jih rušijo z dinamitom, kakor da pokajo možnarji zaporedoma pri tej živinski procesiji. Ko bodo poročali F. A. 1. o teh junaških delih, bo sklenila, naij s kamenjem iz teh porušenih znamenj grade šole. Pokopališče v Martoroliju je podobno vsem španskim pokopališčem: dva visoka zidova, v katerih so vdolbine, kamor denejo krsto in jo pokrijejo s kamenom. Pokopališče je tako podobno uljnaku z več vrstami panjev, ki so zloženi drug vrh drugega. Za slovo od vasi veli Garido, naj potaknejo nekaj dinamita v prazne vdolbine. Ko so miličniki konec vasi, slišijo zamolkel trušč. Mrtvi v grobovih so v sipinah pokopališča našli smrt v drugič. Mimogrede pogledajo še na kmetijo, kjer so redili bike za borbe. To vzgajališče, ganaderia, je seveda že davno prazno. Drugi so šli tod mimo pred vami,« pravi kmet. »Ni mi ostalo nič razen zidov.« »Lažeš. 2enal Vzamemo njo!« ... Rop je postal zakon Garridova Črna legija ni edina, ki se bavi z rekviziicijami. Na fronti pri Huesci opravlja podobne patrio-tione roparske pohode legija Durruti. Ime ima po svojem poveljniku, človeku, ki je bil v barcelonski kitajski četrti lastnik najbolj propadlih nočnih lokalov, kjer se zbirajo preoblečenoi. Durruti je bil svoje čase zaradi umazanih poslov s človeškim mesom osebni sovražnik barcelonskega policijskega upravnika. Zares ie bil zvest član F. A. I. Prvo dejanje njegove legije je bil umot g. An-drieua, dolgoleinega policijskega načelnika v Barceloni. V Geroni, drugi prestolnici Katalonije, vrši eksekucije Baikuninov odred. Tam je ludi Kropoi-kinova ter Sacco in Vanzettijeva legija. Da ne bi zaostajali za anarhisti, so morali seveda tudi komunisti in trockisti osnovati svoje kazenske odrede. Kakšno je razmerje med njimi in med anarhističnimi kolonami? Ena sama podrobnost pove vse: edino anarhistične legije in kolone so oborožene s strojnicami in z dinamitom. Drugi morajo biti zadovoljni z revolverji in s puškami. Niti pri ropu in pri morjenju si sovražni bratje več ne zaupajo. In vse kolone, razen anarhističnih, bodo poslali taikoj na fronto, brž, ko bo končan vojaški pouk novih legijonarjev. To se bo zgo-, dilo s komunistično, trockistično legijo ter celo z oddelki, ki sta jih oborožili Glavna delavska zveza ter katalonska levica, katero vodi predsed-nik-talec Linis Companvs. čiščenje v noiranjosti je delo, ki spada izključno v področje čistih ... Neposredna okolica Barcelone je razdeljena na odseke, ki po njih divjajo oddelki milice, ki imajo nalog, pleniti denar, blago, živež in zapirati ljudi. Ropajo kmetije, samostane, cerkve. Izpraznujejo skednje, hleve, staje. Udirajo vrata, pobijajo vse tiste, ki skušajo braniti svoje imetje in življenje. Zenske, ki zavračajo zahteve teh revolucionarnih zločincev, so sirote: čakajo jih muke, dokler ne umro z razparanim trebuhom. In rdeče miličnice, ki se nabirajo iz kitajske četrti v Barceloni, dajejo poguma svojim tovari- min m Angleški letalec Swain po svojem višinskem rekordu z letalom. Dosegel je višino 15.230 metrov, šem, naj buržujske prašiče nauče z bajoneti, kaj je ljubezen in kaj je svoboda. Na zahtevo žensk, ki so pustile svojo obrt v barcelonskih nočeh, odkar ni več tujih mornarjev v mesto, je vrhovni pravni svet katalonske vlade Hnodificirak katalonsko uredbo o ločitvi zakona. Odzdaj naprej ni treba drugega, kakor da eden od zakoncev pred ljudskim sodnikom izjavi, da se hoče ločiti in zakon je takoj razdružen. Barcelonske vlačuge, ki se zbirajo v tem velikem pristanišču iz vse Evrope in Afrike, so dosegle, da so padle vezi, katerih njim ni bilo nikdar usojeno nositi, vezi, na katere so bile ponosne vse katalonske ženske. Niti sam predsednik Companys, ki je odredbo podpisal, ni maral drugačne žene, kakor take, ki Jje podobna večini kata-lonk: zveste. Njeno čast in čast vseh poštenih žensk je žrtvoval z enim podpisom — Veneram barcelonskega podzemlja ... Ker je vsak odp<>r brez koristi in neumesten, se ljudje oborožujejo s potrpljenjem in čakajo. Čakajo zmage nacionalistov, čeprav vedo, da bo prvi sunek belih čet proti Barceloni zažgal dvesto ali tristo ton dinamita pod mestnimi temelji. — F. A. I. je odločena, da ne pusti od_ Barcelone za sabo drugega kakor kamenje in puščavo. Kdor more, beži v gore, kakor so bežali pred razdejanjem iz Jeruzalema, ljudje beže iz Barcelone, iz vasi, s polja, skušajo se rešiti v plašču teme z nekaj skorjami kruha in z nekaj cunjami na hrbtu. Zasledujejo jih, kakor divjačino. Da bi se mogli vojskovati so anarhokomunisti dobesedno oropali muzeje, cerkve, palače. Sami priznavajo, da javna zbirka za milico ni dala niti tretjine tistega, kar so pričakovali. Nabrali so komaj milijon pezet, z zaplembo dragocenosti in pa umetnin iz zlata ter srebra, katere so prelili v palice in jih prodali v inozemstvo,, 60 dobili skoraj 80 milijonov pezet. V teh osemdesetih milijonih je uničenega večina dragocenega umetniškega blaga, ki ga je katalonski narod nakopičil po cerkvah in palačah v stoletjih zatiranja in bojev. Rdeči iščejo za vse to izgovor, da mora Barcelona podpirati Madrid, ki bi se brez tega ne mogel držati niti Osem dni. Barcelona pošilja v Madrid, do katerega ni pred revolucijo čutila drugega kakor sovraštvo, vse kar more: ljudi, miličnice v tolažbo ljudem, živež, strelivo vseh vrst, oklopne avtomobile, traktorje in celo avtomobilske cisterne za najto, s katero polivajo v Casa del Čampo napol žive žrtvo revolucije, preden jih zažgo. Ni čuda, da Katalonci godrnjajo, ko morajo za revolucijo oddajati vse, celo bombaževinasto obleko, da iz nje izdelujejo razstreliva Toda kdor ne razume tega, se mora sprijazniti s potjo na Montjuich, kjer anarhisti in komunisti zdaj še složno streljajo tiste, ki revolucije ne morejo razumeti. Toda kaj bo jutri, ko bodo v vedno večji stiski bruhnila na dan načelna, osnovna nasprotja med morilci črno-rdeče revolucije? Tedaj bodo barcelonske Ramble doživele krvavo komedijo, kakor je še niso videle. Tulila bo zver, edino resnična, najstrašnejša, da bosta krik in kri vstajala do neba. Ali bo v strahotni himni dinamita, smradu iz osmojenega mesa in bencinskih plamenov katalonski radio tudi tedaj javljal svojo stereotipno polnočno vest, da »ni na bojiščih nič novega, v Barceloni in Kataloniji vlada red revolucije in ustvarjajo se oblike za nov družabni red ...« Jean Rochard (Konec.) 67 Zeleni pekel Radovedno sem jezdil bliže in zagledal svetel sad v obliki bisera, ki je rastel na robu kaktusovega poganjka. Pognal sem mezga čisto blizu do kaktusa, se vzpel v stremenih ter mahnil s sekiro za sadom. Toda sad je visel previsoko in moral sem metati vanj nož, preden je padel. To je bila kaktusova smokva, ki mi je čudovito dišala. Meso je bilo svetlosivo in na-pikano z drobnimi črnimi zrnci. Osvežilo me je tako, da sem bil takoj živahen in bister. Raziskoval sem džunglo še naprej, da bi dobil novih smokev, ki so mi tako izborno dišale. Jezdil sem dalje in kmalu sem imel vse žepe polne sadja. Ravno sem si slikal veselje, ki ga bodo kazali obrazi mojih tovarišev, ko bom pri kosilu izvlekel iz žepov svoj krasni plen, tedaj sem pa nenadno zaslišal, da je daleč pred menoj zabrlizgala piščalka na vso moč. Enkrat, dvakrat, trikrat je zažvižgalo ostro in rezko. Potisnil sem mezgu ostroge v boke ter drvel skokoma po cesti. Do zdaj se to znamenje še ni nikdar oglasilo, toda že pred davnim časom smo tako v Gaibi sklenili med seboj, da pomenijo trije žvižgi nevarnost. Po divji ježi sem naletel na malo četico, ki se je držala silovito resno in stala sredi poti. Tigrovec je pogledal. »Pred nekaj trenutki sem opazil tri gole Indijance,« je dejal. »Ostali bomo skupaj.« Pokazal je na dvojico stopinj v peščenih tleh. Stopinje so bile plitve in niso kazale nič sledu o peti na podplatu. Slutnja nevarnosti nas je streznila, zato smo se uredili v vrsto ter polagoma jahali naprej. Služabnike smo vzeli v sredo, ker nismo vedeli, ali bodo v primeru napada vzdržali. Od te ure dalje je bil Tigrovec naš voditelj. Mirno in samoposebi umevno je prevzel to službo, ki je imel do nje pravico zaradi štirinajstletnih izkušenj v Maltogrosso. Nikdar nam ni prišlo na misel, da bi dvomili o njegovi sposobnosti in moči. Živahni, do-brovoljni, zabavni filozof od tabornega ognja je izginil, izginil je pa tudi hkratu s tem smeh v Tigrovčevih očeh. Do skrajnosti je napel svoj čudoviti sluh ter sedel v sedlu visoko zravnan, pozoren in poln moči. Klobuk je podjetno potisnil na tilnik in vsa drža njegovega telesa je govorila o neupogljivi volji. Kljub njegovi negibnosti smo vsi čutili, da bo on ostal gospodar položaja, pa naj pride, kar hoče. <■ Ko sem videl, kako je položil svojo pu-: ško počez čez sedlo in jo napel, me je pre-| letelo lahno drhtenje. To je bil čuden obču- tek. Jahal sem kot zadnji v vrsti in pri srcu mi je bilo, kakor da gori v moji srajci na hrbtu luknja. Ne da bi kaj vedel, sem se praskal z vejo, toda mučni občutek je ostal. Kar po nekakem nagonu sem se obrnil v sedlu. Niti 50 metrov za menoj nas je zasledovala četa čisto nagih Indijancev. Potuhnjeno so se oziralo okrog in skakali od debla do debla, da bi lahko takoj izginili v grmovju. Napeti pogled iz njihovih oči me je prisilil, da sem se obrnil. Le mimogrede sem videl divje strahotne obraze, z lasmi, ki so v neredu viseli na rame. Potem pa so Indijanci lakoj izginili. »He, Tigrovec,« sem poklical. »Ali je morda slučajno kak misijonar tu v bližini?« Tigrovec se za šalo ni zmenil in mi je zavpil nazaj: »Ali je vaša puška nabita?« »Da.« »Revolver napet in pripravljen?« »Da.« »Dobro, bodite pripravljeni, toda ne streljajte, če nas ne napadejo. Morda so samo radovedni. Brž, ko bodo pa možakarji po-, skusili, da bi nas obkrožili, goteir. pa nikar ne odlašajte.« Preteklo je pol ure. Zdaj pa zdaj smo se ozrli nazaj, ker smo se zavedali, da šte- vilo naših preganjalcev raste. Toda bili so bojazljivi in so se skrivali v drevesni senci. Kljub temu, da so bili tako na slabem glasu, vendar nismo streljali, največ na ljubo Tigrovčevemu čutu za pravičnost. Cisto lahko bi nam bilo, če bi jih bili hoteli to popoldne postreliti kakega pol ducata. Toda, kakor je povdarjal Tigrovec, nam Indijanci do zdaj niso prizadeli še nič hudega, in poročila o njihovih grozovitostih so prihajala k nam iz drugih ust. Po ostrem ovinku smo dospeli na mesto, ki ga je omenil postiljon. To je bil velik gol krog. Stotine bosih nog so razhodile in raz-mečkale rumeni pesek. V skrajnem kotu se je dvigala velika indijanska koča, wigwam, postavljena iz brun, ki so jih na koncu vezali usnjati jermeni. Koča je bila prazna in nič črna od dima. Pot v Santa Cruz je zapirala nizka trnjeva meja. Z vzklikom začudenja se je hotel zavihteti Adolpho iz sedla. »Ostani kjer si,« sem mu zapovedal ostro ter ponovil, kar je poštar poročal Tigrovcu. Tigrovec je zamišljeno ogledoval wigwam. »Stanovanjska koča to ni,« je dejal, »in tudi ne ogrodje, da bi na njem sušili meso. Najbrž so jo Indijanci postavili samo zato tukaj, da bi vzbujali v ljudeh radovednost in jih pripravili do tega, da stopijo s konj in | kočo pregledajo.« "»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva alica 6/111. Telefon »M in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. »Slovenski Telefon 2992- Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek.