~—^ Edini slovenski dnevnik | <▼ Zedinjenih državah. Velja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, jjj The only Slovenian daily ffl in the United States Issued every day except -: Sundays and Holidays :-3i - lE TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO 122. — STEV. 122. NEW YORK, MONDAY, MAY 25, 1914. — PONEDELJEK, 25. MAJA, 1914. VOLUME XXII — LETNIK X Armada generala Ville je opustila zasledovanje federalcev na begu. a : . VRNILA SE JE V TORREON, KAMOR JE DOSPELA V SOBOTO Z VLAKOM. V MEXICO CITY SO RAZKRILI ZAROTO PROTI DIKTATORJU HUERTI. — USTAŠI SO PRI VERA CRUZU IZKRCALI SVOJE ČETE. Poprava železnice. FEDERALCI HOČEJO ZOPET POPRAVITI ŽELEZNICO MED MEXICO CITY IN VERA CRUZOM, KATERO SO RAZDEJALI V ČASU, KO SO AMERIKANCI IZKRCALI SVOJE ČETE. E1 Paso, TVx., 24. maja. — Iz-vxem»i eno brigado, katero so pustili v Saltillo kot jx>sadko, se je vrnila cela armtula generala. Ville v Torreon, kamor je do*pela v soboto v sedemnajstih vlakih. To izvamvdno gibanje ustaške armade, o kateri je vsakdo domneval, da !k> korakala naprej proti San Luin Potosi, da zasleduje In-žeee federalce pod poveljstvom gt-nerala Maas, je pojasnil danes Villa sam s tem, da namerava najprvo zavzeti Zacatecas. Te postojanke ,ki ima 4000 mož federalne posadke, ne more trpeti za svojim hrbtom. Razdalja med Torreonom in Za-cateeas zna*a 267 milj, vendar pa so ustaii prepričani, da je železniška proga ae v precej dobrem stanju ter da bodo mogli dobro napredovati. Se pred koncem tega tedna hočejo zavzeti federalno postojanko. Carranza je objavil danes, da so konstitucijonalisti pripravljeni plačati odškodnino za one, ki ho ae fouenrečili pri katastrofi v Cumbre predoru, ko j** našlo smrt ft) Amenkaiicev in drugih potnikov. Hauditi pod poveljstvom Maxima Častili«, ki so sedaj v rokah Združenih držnv so takrat zažgali predor, ko j** zapeljal vanj vlak. Preživele ponesrečenih se je pozvalo .naj prijavijo svoje od-škodnin»ke zahteve. Mexico City, Mehika, 24. maja. Poroča se, da je tajna policija razkrila zaroto, naperjeno proti lluertj. Diktatorja naj bi se umorilo, ko bi šel v neki restavrant v mestu. Odpuščen je bil generalni inšpektor policije, ker ni bil prišel zaroti na sled. Vera Orux, Mehika, 24. maja- Od strani federalcev se je dane« baje oddalo strele na aeroplan ameriškega a vi jat i ka. poročnika Bellingerja. Ameriške prednje straže niso vrnile strelov, ki niso napravili nobene škode. Zdravstveno stanje ameriških čet je v ffplošii^m zadovoljivo. Pripeti o se je le par slučajev lahke disenterije. Mehiški železniški uradniki iz Mexico City so stopili v pogajanja z generalom Funstonom v a\ rho zopetn*- poprave dela želez-ce, katerega so federalci razdejali ko so zasedle ameriške čete Ve- ra Cruz. Uradniki so izjavili, da imajo od Huerte potrebne polno-moči. General Ponston je dobil iz Washingtona privatna poročila, glasom kojih je vlada v Washing-tonu prepričana, da se bo posredovalnim poslanikom (posrečilo doseči eliminacijo, odstraniti diktatorja Huerto ter uvesti v Mehiki do rednih volitev začasno vlado. Amerikanci bodo držali Vera Cruz, dokler ne bodo končane volitve. Washington, D. €., 24. maja. Tritisoč mož broječa ustaška armada, ki je dospela iz Tampica s parnikom "Yucatan", se je izkrcala v državi Vera Cruz, 50 do GO milj severno od pristanišča Vera Cruz. Izkrcalna točka ustašev leži v smeri Jalapa, Vera Cruz ter se domneva, da je prvo imenovano mesto cilj ustašev. Španski poslanik je dobil od mehiškega ministra za zunanje zadeve tozadevno brzojavko, v kateri se glasi, da se bodo gibanja federalnih čet, ki se pričnejo sedaj, obračala proti tem 3000 kon-stitucijonalistom, ne pa proti Amerikaneem. Mehiška vlada želi dati to pojasnilo, da ne bodo nastala nesporszumljenja. Mesto Jalapa leži ob T.'tfjrocpa-nic železniški črti, ki vodi iz Mexico Citv v Vera ( ruz. To je edi-■ta železnica, ki se še nahaja v rokah federalcev. Predsednik Wilson je dobil de-finitivno poročilo, da ne bodo odposlali Carranza in konstitucijonalisti nikakih, niti oficijelnih, niti neofieijelnih zastopnikov k posredovalnm pogajanjem v Niagara Falls. Stališče konstitucijonalistov je umljivo, ker si ohranijo s tem popolnoma prosto roko za svoje vojaške orperacije proti federalcem. Razventega pa je povsem upravičena domneva, da je vlada v Washington!! na skrivnem zadovoljna s politiko ustašev. Predsednik in njegovi svetovalci so že spočetka stavili vse svoje upanje na vojaške uspehe konstitucijonalistov, ki naj bi razvozljali zamotani položaj v Mehiki. Cararnza jo dal baje vedeti predsedniku Wilsonu, da bo v vsakem slučaju upošteval sklepe posredovalne konference. Volitve v Belgiji. Bruselj, Belgija, 24. maja. — V provincah Gittich. Limhurg, Hai-naut in OstfUnderu so se vršile državnozborske volitve. Izvoljenih je bilo 88 kandidatov; od teh je 41 klerikalcev. 20 liberalcev: 26 socialistov in 1 krščanski demokrat. Kot leta 1912. je bila tudi letos velika agitacija za splošno volilno pravico. »L1-*.. 1 **-- Vrnitev iz zapora. Helsingfors, Finsko, 24. maja. -Danes so izpustili iz zapora šestnajst sodnikov nadsodišča v Wi-borgu, ki so bili svoj čas obsojeni na osemmesečno ječo. Zaprli so jih zato, ker se niso ozirali na postavo, katera določa, da morajo imeti Ru"i na Finskem ravnotake pravice kot Finci. Tozadevno postavo je sprejela duma, finski senat jo pa ni hotel sprejeti. Sodni-~ no pozdravila veli-občinstva. Zaprti Nemiri v Depew-u. Buffalo, X. Y.„ 24. maja. — V Ijaneasteru pri Depewu, kjer že dolgo časa stavkajo železolivarji in mašinisti Gould Coopler Works so se vršili včeraj zopet resni nemiri. 321etni krčmar Joseph Pe-trello je bil ubit, več drugih pa težko ranjenih. Okrajni šerifi so aretirali kakih trideset štrajkar-jev. Beckerjev zagovornik bo vložil priziv. V slučaju, da bi sodišče ne dovolilo še enega procesa, upa, da ga bo governer Glynn pomilostil. OKRAJNI PRAVDNIK. —o— Značilna izjava zagovornika Man-tona. Nove določbe. Becker in časnikarski poročevalci. —o— Charles lieeker še vedno ni izgubil upanja in kakor kaže, ga še ne bodo tiiko hitro posadili na električni stolec. Neprestano nagovarja svojega odvetnika, da naj vloži priziv. Če najvišje sodišče ne. razveljavi obsodbe, mu preostaja edina pot: pomiloščenje po go-vernerju. Toda to se mora zgoditi še letošnje leto, ker je kaj lahko, da postane governer države New York sedanji okrajni pravilnik Whitman, in če se to zgodi, je Beekerjeva usoda zapečačena. Včeraj sta odšla iz mesta okrajni pravdnik in zagovornik Man-ton, da se malo odpočijeta od naporov zadnjih treh tednov. — Malo se moram odpočiti — je. rekel Manton — toda takoj, ko se vrnem, bom začel z vsemi silami delati v korist svojega klijenta. Vložil boni odločen protest proti postopanju predsednika sodišča in okrajnega pravdnika. Pravni poduk, katerega je bil dal sodnik porotnikom, je bil pristranski in kot tak nepravilen. Priziv ne bo prav hitro rešen, posebno zaradštega ne, ker so stopile v veljavo nove določbe. Prej se je poslalo vrhovnemu sodišču samo nekak izvleček iz protokola, sedaj se pa mora predložiti celi stenografični zapisnik. — Predno ga sodniki prečita jo, preštudirajo in ustvarijo o celi stvari svoje mnenje, lahko preteče več mesecev. Mrs. Flavelle se je obrnilo na boljše. Flcrenca, Italija, 24. maja. — Po mnenju zdravnikov bo ostala Amerikanka Mrs. Mary E. Flavelle, katero je napadel v vlaku dijak Pietro Rossi, pri življenju. Včeraj se je zavedla in hotela nekaj govoriti, pa so- ji zdravniki prepovedali. Dr. Bernstein. Providence, R. I., 24. maja. — Zdravstvena oblast države Rhode Island je imenovala dr. Henry S. Bernstein a, sedanjega ravnatelja Bender higieničnega laboratorija v Albany. N. Y., za bakteriologa in patologa države Rhode Island. Caruso v areoplanu. London, Anglija, 24. maja. — Enrico Caruso, slavni tenorist, se je dvignil danes z avijatikom Claude Graham White prvič v zrak. Polet se je vršil na Hendom aedronu ter je trajal 15 minut. Kclizija na nad cestni železnici. Včeraj se je ob enajsti uri dopoldan zadel na posiaji nadcestne železnice Court in Fulton St. v Brooklynu vlak City črte v vlak Brighton Beach črte. Kolizija je bila malenkostna, oba vlaka sta ostala nepoškodovana. Med ljudmi je nastala panika in nekateri izmed njih so hoteli skočiti celo skozi okno, kar so pa k sreči preprečili konduktorji. 231etnega G. Mattendorfa so prenesli v bolnišnico, ker se je nekoliko porezal na rokah in glavi. Stradalna stavka.. Morilec Peter Rebucci, kateri bo plačal 22. junija svoj zločin na električnem stolcu je včeraj prenehal s stradalno stavko. Kakih pet dni ni hotel ničesar zavžiti. .. Velikanski zakladi petroleja. London, Anglija, 24. maja. — Danes se je objavilo natančnejša poročila o načrtu angleške admi-ralitete, da dobi kontrolo nad Au-glo Persian Oil Co. in sicer potom konskripcije $110,000,000 svežega kapitala za korporacijo, ki ima petrolejsko koncesijo za skoro celo Perzijo. "Daily Mail" poroča, da so vladni izvedenci prepričani, da bo mogla dobavljati družba mornarici vsako leto en in pol milijona ton petroleja. Ozemlje, v katerem ima družba svoje kon7 cesije, obsega celo pogorje seve-rozapadnega Kavkaza v razdalji 800 milj do Laristana. V tem o-zemlju se je ugotovilo trideset do štirideset popolnih petrolejskih polj. maja. — jutri pred 1)0 najbrž vsi ostali, poročnik Obtoženi milicarji j [bodo najbrž oproščeni. Ves potek razprav vojneg-a sodišča v Coloradu kaže, da bodo milicarji najbrž oproščeni. UGOTOVITVE. Dosedaj se je procesiralo štiri častnike in deset prostakov-mili-čarjev. —o— Denver, ('olo., 24. Proces, ki s,» prične vojnim sodiščem s<-konča! tako kot so se Pred sodiščem bo stal K. K. LindertVlt, ki je obtožen, da je zaukazal zažgati šotori£če pri Ludlow-u ter povzročil s tem smrt mnogo žensk in otrok. Raz-ventega s<* ga ilolži, da je mučil in umoril grški ga stavkarskega voditelja Louis Tikasa potem ko ga je dobil v svojo oblast. Na vesti ima pa ta LindertVlt še druge gro-zovitosti. Predsednica ženske mirovne lige, A Ima Laffertv iz' Denver-ja, je dobila poziv, naj pride pred vojno sodišče ter izpove proti poročniku. Xe ve se še, ali bo sle-lila pozivu ali ne. Mrs. Laffertv sini na jasnem glede polnomoči vojnega sodišča ter je mnenja, daje njena dolžnost nastopiti kot priča 1« pred rednim sodiščem, ne pa preti vojnim. Miličarjem se je dosedaj [posrečilo oprati se vsake krivde pri umoru številnih žensk in otrok. Dosedaj se je procesiralo štiri častnike in deset prostakov. Sodbo vojnega sodišča se bo proglasilo šele tedaj, ko jo bo potrdil governer Amnions. Slednji se mudi sedaj na počitnicah ter se še ne ve, kedaj se bo vrnil. Splošni potek obravnav, ki so se vršile dosedaj, je pokazal, da so se znali miličarji kaj dobro zagovarjati ter da jim je posrečilo zvaliti vso krivdo na stavkarje. Glede smrti stavkarskega voditelja Tikasa, ki je bil splošno priljubljen, niso mogli ničesar izpovedati, dasiravno je javna skrivnost, da je LindertVlt dobesedno pobil Tikasa ter da je še oskrunil mrtvo truplo. Istotako niso hoteli ničesar vedeti o smrti linijskih tajnikov James Fiver in Frank Rubino. Trgovci v vseh večjih mestih države so imeli v zadnjih dveh dneh posvetovanja o tem, kako bi se moglo čimpreje mogoče končati stavko. Komitej zakonodaje, ki je dobil nalog, da preišče vzroke stavke, je sporočil danes, da se je veliko lastnikov rovov izreklo za to, da sodelujejo pri preiskavi. Ni se pa ničesar objavilo, če so ti gospodje tudi pripravljeni pogajati se z unijo. Miloščina Rockefellerja. Vlada ne sme sprejeti od njega nobenega denarja v poljedelske svrhe. Ostri napadi. Washington, D. ('.. 24. maja. Ob priliki obravnav v zveznem senatu gh-de poljedelskih dovolil je prišlo včeraj do ostrih napadov proti Andrew Carnegie-ju in Rockefeller-ju. Posvetovalo se je glede amendments senatorja West iz (Jeorgi-je, naj se črta klavzulo, s katero se prepoveduje poljedelskemu ministru še naprej jemati denar od Rockefeller General Education Board ali pa osebno od Roekefel-ler-ja, Carnegie-j a in drugih bogatili privatnikov. Senator West je podpiral svoj predlog s tem, da bi se »dalo spar milijoni na jugu uničiti bombažnega hrošča, kar bi pomenilo za državo Georgije $60,000.000 do $70,000,000 večje letne produkcije. Pred očmi je. treba imeti po mnenju senatorja West a vrednost in korist denarja ter ni treba veliko govoriti o krvavem denarju. Senator Martin je dal nasprotno izraza upanju, da ne bodo sprejele Združene države miloščine od Rockefellerja in sličnih. Ako se ne more bombažnega hrošča iztrebiti na kak drug način kot- s krvavim denarjem Rockefellerja. i? boljše, da gre k vragu celi pridelek bombaža. V enakem smislu so se izrazili tudi drugi senatorji. Senator Smith je priše konečno na pametno misel, da je boj proti bombažnemu hrošču stvar države. West je moral konečno umakniti svoj predlog in sprejelo se je lovolilni zakon v znesku 20 milijonov dolarjev. Umor deklice. Carlisle, Pa., 24. maja. V kleti majhne hišice v tukajšnem mestu so našli včeraj truplo 18-letne Hazel Meyers, hčerke nekega Parker Meyersa. Truplo se je že razpadalo ter je na vsak način ležalo v kleti že par dni. Pred par dnevi je preiskala policija hišo, v kateri je živela deklica nemoralno življenje, ter našla v njej veliko črncev in Indijancev/ Neka ženska se spominja, da je slišala v sredo zvečer klice na pomoč. — Coroner je uvedel preiskavo. Novi železniški škandal. Washington, D. C., 24. maja. Medd ržavna prometna komisija bo začela prihodnje dni s preiskavo Cincinnati, Hamilton & Dayton železnice. Pri tej družbi so nastale zadnji čas baje silne ne-rednosti. Stavka na " Vaterlardu"? Strežaji in kurjači najnovejšega parnika-orjaka 44 Vaterlanda' ki bo odpotoval jutri iz New Yor-ka, so izjavili včeraj zvečer, da nočejo delati naprej pod sedanjimi pogoji. Hočejo primerne plače ter bodo zastavkali, ako se ne ugodi ijjihovim željam. Samomor slepega starca. V svoji pralnici na Uniomport Road, Bronx, si je vzel včeraj 66 letni slepi Edward Koenig življenje s tem, da je udihaval plin. Njegova žena in sin sta šla popoldne na neko pokopališče. V njihovi odsotnosti je zaprl vrata in okna ter odprl plin. Našla ga je njegova omožena hči ter poklicala zdravnika, ki pa je mogel kon-jstatirati le smrt. Koenig je osle-Jpel pred tremi leti ter je bil zad-Inje čase zelo pobit. M Oropan v veži Včeraj zvečer je napadel neki neznanec v veži hiše štv. 84, Box Str., Brooklyn, Josepha Orloffa. Pobil ga je na tla in mu vzel $10. Zločinec je pobegnil, pozneje so ga pa prijeli in ga identificirali za 40-letnega Johna Kopsicka. — Pred sodiščem se bo moral zagovarjati zaradi roparskega napada. Nesreča. Mexico City, Mehika, 24. maja. Blizu Vera Cruza je skočil s tira osebni vlak. Strojevodja in šest pasažirjev je lahko ranjenih. — Promet je bil kakih pet ur popolnoma ustavljen. Lekarnar postavljen pod varščino. Sodišče je postavilo newyorske-ga lekarnarja Johna Coghlan.« pod varščino $500 in ga pridržalo' v zaporu. Pregrešil se je s tem, ker je prodajal morfij in druga prepovedana sredstva. Proč s petelini! Philadelphia, Pa., 24. maja. — Državni department za poljedelstvo v Pennsvlvaniji je započel z akcijo, da bi se dne 1. junija poklalo vse peteline. Svoj predlog utemeljuje s tem, da bi postalo ne le meso, temveč predvsem jajca cenejša. Peteline smatrajo za konsumente, ki ne proizvajajo ničesar ter s svojim ljubimkova-njem motijo kokoši. Raditega jim je treba napovedati neizprosen boj! Zares prav amerikanska ideja, vredna, da se ovekoveči ime onega, v kojega glavi se je porodila! Angleške sufragetke. Pogreb cesarice-vdove. Gospa Pankhurst se nahaja zopet na varnem. Pocestna druhal navalila na govorniško tribuno. "DOLI Ž NJO!" Nemiri v cerkvi. Čudni običaji pri japonskem pogrebu. Dar predsednika Združenih držav. Lcndcn, Anglija, 24. maja. — Londonske sufragetke delajo policiji velike preglavice. Danes so aretirali general-sufragetko Silvi jo Pankhurst in petnajst njenih tovarišic. Po mestu so se vršili spopadi med možkimi in ženskami. V Hamstead Heath je navalila cestna druhal na govorniško tribuno in začela kričati: '"Doli z govornico! Mi ne dopustimo, da bi se žalilo kralja! Kam bi prišli, če bi smele take furije voliti!" I'o dolgem prizadevanju se je policiji posrečilo spraviti govornice v varno zavetje. Včeraj so se tudi po cerkvah vršile demonstracije. V Newcastle katedrali so sufragetke namesto litanij molile za gospo Pankhurstovo, protestirale proti duhovnom in z medklici motile pridigo. Ko je škof govoril o ljubezni do svojega bližnjega, je ena izmed njih zakričala: "Kako za-morete dopustiti, da mučijo ženske po zaporih? Kdo nas ima pravico poditi iz hiše Gospodove?" Tokio, Japonsko, 24. maja. — Danes so pokopali cesarico-vdovo, ki je umrla pred šestimi tedni. Po mestu je gorelo več kakor milijon plamenic in svetilk. V mrtvaški voz so bili vpreženi beli voli. Ker ne sme noben Japonec videti s kakega višje ležečega prostora člana cesarske rodbine, so bila vsa okna do prvega nadstropja zagrnjena. V mesto je prišlo na tisoče in tisoče radovednih tujcev. Ameriški predsednik je poslal cesarju srebrn križ. zastopniki drugih držav so pa položili na krsto veliko množino cvetja. ■s^sr - Gozdni požar na Japonskem. Tokio, 23. maja. V Kitami okraju je izbruhnil velikanski gozdni požar. Kot poročajo, gori 360 angleških kvadratnih milj gozda. Pretep. Včeraj sta se sprla na Coney Islandu zaradi nekega dekleta 35-letni Crescinzo Cicarello in 27-ietni Giovani Panieo. Zadnji je Cicarella dodobra pretepel, nato pa skušal pobegniti; stražnik gaje nekaj časa klical, ker se pa ni hotel vstaviti, ga je ustrelil v roko. Ranjenca so prepeljali v bolnico. odtam bosta pa romala v zapor" S strupom in plinom. 17-letna služkinja E. Scliuch-mann, stanujoča v Bronxu, se je zaklenila v svojo sobo, izpila veliko dozo lisola in odprla plin. Ko so jo domači dobili, je bila se pri življenju. Poklicali so zdravnika, kateri ji je izpral želodec in jo dal prepeljati v bolnico. — Kot se čuje, ji bodo rešili življenje. Samomor zidarja. V Bronxu se- je včeraj zastrupil s plinom 66-letni zidar Edward Koenig. Mož ni imel že več mesecev nobenega dela. Albanski knez Viljem je zapustil Drač, Pristaši pregnanega vojnega ministra Essad paše. Avstrija in Italija nameravata intervenirati. REVOLUCIJA. Viljem I. si je poiskal zavetja na italjanski bojni ladiji. Silno razburjenje na Dunaju. Pulj, Istra, 2:5. maja. — Brezžična brzojavka iz Drača naznanja, da so začeli pristaši pregnanega prejšnjega vojnega ministra Essad paše streljati na avstrijsko križarko "Szigetvar", ki leži v tamošnjem pristanišču. . .Drač, Albanija. 23. maja. — Danes popoldan ob peti uri so se ustaši čisto približali mestu. Knez Viljem je s svojo družino pobegnil na neko italjansko bojno la-dijo. (lani mednarodne nadzoroval ne komisije so se začeli pogajati z voditelji ustašev. Zadnji so rekli, da bi radi videli kneza, nakar je prišel v spremstvu dveh italjanskih generalov zopet na suho. Ustaši so vjeli štiri holan-deske častnike in jih pod nobenim pogojem nočejo izpustiti na prosto. London, Anglija, 23. maja. — V Tiranu, vzhodno od Drača, je izbruhnila revolucija; vladne čete so bile popolnoma poražene. Ce ne bo v najkrajšem času konec nemirov, bosta morali Avstrija in Ttalija posredovati. Dunaj, Avstrija, 23. maja. — Brzojavke iz Drača so povzročile tukaj silno razburjenje. Po mnenju tukajšnjega časopisja, so nemiri v Albaniji posledica ruskih intrig. Rim, Italija, 24. maja. — 'Tribuna je dobila brzojavko, da se je knez Viljem odpovedal presto-•u. Vest še ni oficielno potrjena, fstaši so v hudem boju premagali holandsko žandarmerijo; Avstrija in Italija sta poslali nadalj-ne bojne ladije pred Drač. Drač, Albanija, 24. maja. — Albanski knez se je zopet vrnil nazaj v svojo palačo; straži ga močan oddelek italjanskih vojakov. London, Anglija, 25. maja. — Avstrijska oklopnjača "Sankt Georg" je dobila povelje takoj odpluti v drasko pristanišče. Stavka pristaniških delavcev. Rotterdam, Nizozemsko, 24. maja. — Ilolandska unija pristaniških delavcev je proklamirala danes generalno stavko pristaniških uslužbencev Holland-America črte. Denarje v staro domovino pošiljamo: Grozna eksplozija. Dueren na Ruhri, Nemčija, 23. maja. V tukajšnji tovarni za stre-ljiva se je pripetila včeraj silna eksplozija. Šest oseb je bilo mrtvih, 25 pa težko ranjenih. Dva delavca pogrešajo. Kjer je stala malo prej krasna in moderno urejena tovarna, je sedaj le še kup razvalin. Pok je bil tako močan, da ga je bilo čuti v tri ure oddaljena mesta. V mestu ni skoraj hiše, ki bi imela cela okna. K\. $ K. $ 5.... 1.10 130... . 2G.65 10.... 2.15 140... . 28.70 15---- 3.15 150... . 30.75 20.... 4.20 160... . 32.80 '25---- T..20 170... . 34.85 30.... C. 25 180 .. . 36.90 35---- 7 30 190... . 38.95 40.... 8.30 200... . 41.00 45---- 9.35 2M)... . 51.25 50.... 10 35 300... . 61.50 55.... 11.35 350... . 71.75 60____ 12 40 400... . 82.00 Co.... 13.40 450... . 92.20 70____ 14.45 500... . 102.50 75____ 15.45 600... . 123.'» 80____ IG 50 700... . 143.00 85____ 17 50 800... . 164.00 90.... 18.50 900... . 184.00 100____ 2O.50 1000... . 204.00 110.... 22.55 2000... . 408.00 120.... 24.60 5000... .1018.00 Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSER, ' 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. B. Cleveland, O. „kj GTiAS NARODA, 25. MAJA 1914 "GLAS NARODA" (Sicvenic Daily.) . ^ r__Owned and published by tbe SI oveni c Publishing Co. (a corporation.) i*&ANK SAKSER, President. JANKO PLESKO. Secretary. LOUIS BEN'EDIK, Treasurer Lep in visok je cilj. za katerim stremi predsednik Wilson. Vendar pa je še vedno resničen rek, da "charity begins at home", da je za Združene države tudi dobro, kar bi bilo za Mehiko umestno. Tudi pri nas je najti gospode, mirno: "Ali verjameš govoričenju On mu tudi res ni verjel ter je bil vesel in zadovoljen kakor kak paša. In zato so mu dali ljudje ostudni priimek. Bil je pač tak ubožec in kot tak ni storil nikomur nič žalega. Ce I __j lie. Tudi tu se stremi za tem, da Plačo of Puainess of the corporation and . bi mogli ti mogotci neovirano iz- •ddr-^ S of above officers : ^ sesavati narod, od katerega so do-•31 * ortlanut btrcet. borough of Mao- . - -m T , i • hattan. New York City, N. V. jbj'1 bogastvo m moe. i udi tu bi , , . . . bilo treba novega reda stvari, ki celo leto \v. ju ust za Ameriko in „, ... , ,. . Canado........................$S.(>0 .1,1 temeljil na eloveski svobodi m loveškili pravicah. " pol leta....................... 1.50 " itto za metsto New York........ 4.00 2.00 4.50 2.r<5 M gol leta za mesto New York 2£vropu za vse lete........ pol leta .. četrt leta 1.70 ' GLAS NARODA" izhaja vsak dan _ iiviemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** t ''Voice o* the People"; t««(j«o every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly mogočnike, ki izrabljajo to boga-i bi mu bili dali najjasnejše doka-to «ležt'lo v svoje samopašne svr-ize, bi bil vendar rekel, da to ni resnica. Sicer pa — in morebiti je bila to posledica materine kletve — Venera ni bila njegovemu srcu več tako blizu kakor preje; in ker je tekom celega tedna delal na polju in jo je videl samo ob sobotah, je postala tudi ona napram njemu hladna in neprijazna — kratko, mož in žena se več nista ljubila. In če nam kaka stvar ne ugaja, se nam zdi, da se tudi Socijalna reforma se mora pri-«-1 i v lastni deželi. Colorado nas uči. da je tukaj prav tako potrebna kot v Mehiki, k.j<-r si hoče raz- Ad»«rtUcrpfnt on acreemenl. Dof. >»i bre* pudpna in oaobocčti tf pe priobčujejo. Daaar naj blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri ■pretfn-mbi kraja naročnikov pro aj r.c da -e nam tudi prejšrv* blvaliiče naznani, da hitrejt najdemo naslovnika. JDopiiiotn in pošiljatvam naredit** ta oubIuv: -Ci-AS NARODA- ° 82 Cortlandt St.. New York City. Telefon Cortlandt. ASSOciAfioff' Pentolaccia Spisal Giovanni Verga. Wilson kot reformator. ventega narod sam pomagati terjdrugi ne menijo za njo, in ne bri-bo hvaležno odklonil vsako zuna-'gamo se. če se zanima za njo ta njo pomoč, katero bi se mu even- ali oni. O ljubosumnosti torej pri t m ino ponudilo. njem ni moglo biti govora, in ka--- - --------darkoli je zahtevala njegova žena. je poklical zdravnika dona Liboria. — Don Liborio je bil njegov drug, kajti imela sta skupen j pašnik, skupaj sta redila kakih i trideset ovac, dajala delo nekate-j rim pastirjem, in don Liborio je Pentolaccia (lonec) je bil eu- j govoril za Pentolaeeio, kadar se lak, eden onih neumnih ljudi, ki jt- Šl0 za kredit, in podpisoval po-lelajo bas nasprotno kakor vsi j godbe pri notarju. Pentolaccia dobri krščanski ljudje, kateri soj mu je prinašal prvence s svojih J navajeni pov/iti svoj kruli v miru polj, mu cepil drva in obdeloval vinograd. Zato pa Liborio ni pripusti!, da bi mu česa manjkalo, niti pšenice, niti vina ali olja. Njegova žr-na Venera, bela in rdeča kakor jabolko, je vedno nosila nove čeveljčke in svilnate robce, don Liborio si ni dal plačevati svojih obiskov in je tudi kumoval j Venerinemu otroku. Kratko, u-eden jstanovila sta si skupno domač- in pokoju Ce bi hoteli govoriti o vseh va->čanih, ki so imeli na sebi kaj nenavadnega. ni nikakor mogoče izpustiti Pentolaccie, kajti o njem je povedati zelo mnogo in nikakor kaj lepega, kar se lahko raz-vidi že iz priimka, katerega so mu dali. Znano je, da imamo vsi d. ke, lioee »eijalinga cilj si je vprašanj«* ha preje, j rine zem- Mai >r T Ze •»e moral čati prt vtoin, ki pri tej i Ijaj j vel nieuu r« •»anja bi proti ten Vmešava reformo vanja inl teiuveč ii je živel vedno v glupem pokoju, ne da bi videl, kaj se godi na nje-govi desnici in levici, tedaj strmimo, ee ta izjemni človek naenkrat postane divji kakor bik rae-j»i p' oni, ki ne, ko prieno poganjati, ki pa n i p; oduk- nam pozneje služi v to, da z njim I je, ter ne grizemo kruh. lu naš čudak je ' • hi si grizel tako dobro, da je dobil o- k J' : r s tem bilen trebuh, podoben trebuhu ka-' m!a M- ' • I - K t pove-' sto, kaže svoje nogavice." Stari : n, ,.l.o «.,. u-iljuje|razumejo te stvari boljše nego mi i na tlu k--; reforma-.in če hočemo, da nam bode šlo I dobro, se moramo pokoriti njiho-ije v Mehiki .vira besedam. nehiški narod Toda on je vedno videl pred se-ie.'i up'-ri, ki so div-Jboj le nožice in oči, ki so žarele, i tleželi in divjajo kakor da iščejo moža. Zato jo je so pf-l.-diea in izraz vzel kakor je bila, ne da bi po-ija lo.i mehiškega naro- slušal svojo mater, ki je morala •> / 'inlje, o katerem zapustiti hišo, v kateri je bivala l .- iii | i svoji volji. j trideset let, kajti če sta tašča in ustaš. v bodo brez dvo-(sinaha skupaj, sta enaki dvema >> litij j> >sp, ;i!e rešitev I mulama pred skupnimi jasli. Si--M vprašanja v Mehiki inaha je znala s svojimi medenimi k-:.ko \ m« šavanje Wilso-Juati govoriti tako sladke besede kitle Združenih držav. j in Pentolacciji tako zaviti vrat, vanje naše vlade v mehi-jda se je morala stara, godrnjava ljinko reformo je nedo- mati umakniti, da uinrje samotna ' iz tega vzroka, ker bi,v zamazani vlažni koči. In med i l-eforiaa deloma obra-| možem in ženo je prišlo A-edno do i a .i-riškim kapitali- nesoglasja, kadar je nesel ob kon-so poM-bno interesirani cu meseca stari materi par gro-r< i or mi. Ilearsti, Ročke- šev. In ko je sin nekega dne čul, i < - nggenheinii predstav-, da je prejela mati sveto posled-,»on; >t v Mehiki in res- nje olje, je stekel naravnost k nji lorrna zemljiškega vpra-.ter prišel baš še prav, da ji je za-> • morala obračati ravno tisnil oči. Kdo ve, kaj vse je ime-i mehiškim kapitalistom, la stara mati še na srcu, kar bi n.)«- ameriške vlade v to bila rada povedala sinu pred pa bi ne pomenilo varo- smrtjo! ' s>v mehiških peon o v, i Kdor ne spoštuje starišev, temu no i)rizadetih. ameriških se slabo godi. kd tega j vp din | več, drugi manj — napako, tla nost. Pentolaccia je nazival dona mho ljubosumni, da ljubosumnost j Liborio "svojega ljubega kuma" _ j«' etdo činitelj, ki povzroča, da se j in vestno skrbel za to, da je nju-;« '!• napihujejo petelini, še predno jim no skupno gospodarstvo cvetelo •Saturday dt>bro zraste greben, in spodbada j in uspevalo. In tako so bili zado-:i v kate- mule. da brcajo v lilevu. Toda če voljni vsi trije, kajti hudič ni ve-■'!»»k svo- kdo ni imel nikdar te napake in dno tako ostuden, kakor ga slikajo. Tedaj pa se je zgodilo, da se ta angel jski mir naenkrat iz pre menil v peklenski trušč. Ko so imeli kmetje iz vasi delo na prostem in počivali v senci ter se pogovarjali, so govorili slučajno o življenju Pentolaccie in njegove žene, ne da bi opazili, da Pentolaccia, ki je spal za nekim grmom, posluša njihov pogovor. Ako ješ, pravi pregovor, zapri usta, in ako govoriš, se ozri okolu sebe. Hudič si je tedaj prizadeval in slučaj hotel, da so prišle Pentolacciji na ušesa vse grde stvari, katere so govorili o njem, in da je naenkrat začutil v srcu bodalo. — "JVnto-laceia, ta zeba", so rekli, ima v svoji hiši dona Liboria ter zato je in pije na njegove stroške in postane skoro kakor pitano prase." Tedaj je skočil kviško in dirjal slep od besnosti, naravnost proti vasi in zdelo se mu je, da sta trava in kamenje pod njegovimi nogami rdeča. Na pragu svoje hiše je srečal dona Liboria, ki je mirno odhajal in si s slamnikom pah-ljal obraz. "Čujte, gospod kuni", mu je rekel, "če vas še enkrat najdem v svoji hiši, vam zavijem vrat, kakor gotovo je Bog v nebesih!" Don Liborio ga je gledal začudeno, kakor da ga ne razume, in storil, kakor da ima opraviti z obsedencem ; zdelo se mu je namreč nemogoče, da bi se Pentolaccie tako naenkrat polastila ljubosumnost. ko je imel tako dolgo zaprte oči in je bil najboljši mož, ki si ga je možno misliti pod božjim soln-cem. "Kaj vam je vendar danes?" ga vpraša. "Ponavljam vam samo, ee vas še enkrat najdem tukaj, da vam zapustim spomin, kakor gotovo živim!" Don Liborio je zmajal z ramami in smehljaje odšel svojo pot. Pentolaccia pa je zmedenih oči stopil v hišo in rekel svoji ženi: "Ce še enkrat najdem tukaj dona liboria, se mu ne bode godilo dobro!" Venera je vprla roke ob boke ter ga pričela obsipati s psovkami. On pa je ves čas samo zmajeval z glavo, naslonjen na steno, kakor besen bik, katerega ni mogoče spraviti k razumu. Otroci so Ko ga je videla njegova žena prihajati mnogo pred običajno uro in brez denarja, ga je obsula s psovkami ter ga hotela napotiti, da bi šel po denar. On pa ni več hotel zapustiti kuhinje in je držal med koleni svoje otročice, ki so bili čisto tiho, kajti silno so se bali strašnega očetovega obraza. Venera je bila vsled jeze vsa iz sebe, in črna kokoš je kvocala neprestano, znamenje, da se pripravlja nekaj hudega. Don Liborio je imel navado, da je po solnčnem zahodu, predno je šel v krčmo, prihajal k Pentolacciji igrat tresette; in Venera je hotela, naj ji potiplje žilo, rekši, da ima silno groznieo in strašno ščegetanje v grlu. Pentolaccia ni rekel niti besedice in je mirno ostal na svojem prostoru. Toda ko začuje na cesti počasne zdravnikove korake, ki se je truden od obiskov bližal liisi in si s slamnikom pahljai pred obrazom, vzame kolec, s katerim mu je prej pretila njegova žena, in se skrije za vrata. K nesreči Venera ničesar ne opazi, kajti pravkar je odšla v kuhinjo, da priloži na ogenj. Ko stopi don Liborio čez prag, dvigne Pentolaccia kolec in udari z njim po glavi zdravnikovi, ki pade mrtev na tla. In tako se je zgodilo, da je Pentolaccia končal na galeji. Razne zanimivosti. —o— Žrtev zapuščene neveste. V cerkvi samostana pri 14 svetnikih v Wnrzburgu na Nemškem se je pripetil čuden slučaj. Pred oltar sta stopila dva mlada novoporočenca hišina Ilamelstei-nova in njen ženin Spaet Predno je izvršil duhovnik poročno opravilo, je začelo razgrajati v cerkvi dekle, kateri je ženin pred časom obljubil zakon, in je zmerjala novoporočenca z najrazličnejšimi psovkami. Nevesta je dobila vsled jez.* in žalosti srčne krče in se je zgrudila nezavestna na stopnjice pred oltarjem. Odpeljali so jo domov. kjer je še isto noč vsled srčne kapi umrla.- Napadalko so aretirali in so jo poslali v isti noči v opazovalnico tamošnje blaznice. Mož pa se je odpeljal takoj drugo jutro iz mesta, dii si poišče drugje službo. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam svojega brata in Ivana Pogačniku, čeravno ne vem, kje se nahaja. New York, 23. maja 1!>14. Frank Lakota. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance v Waukegan in North Chicago, 111., posebno pa one. ki so me spremili na kolodvor. Z Rogom do svidenja! New York, 23. maja 1014. Franc Pungerčer. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno Cezar Scapelinija v Lorain, O., ter kličem vsem skupaj: Z Bogom do svidenja! New York, 23. maja 1!)14. Josip Kkapin. Pred odhodom v stari kraj št1 enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno družino Franetič. Franka Gabrenja. Andreja liombača in Franka Miku-ša v Johnstown, Pa. Na veselo svidenje! Now York, 23. maja 1014. Jernej Ilreščak. t-npELiEina n.jut r,- I i; ,kV '«•/. ALCOH3L1 -2 ?\>^"WJEHifcj i» -newyosk ' #14. Terezija Ahčin. Predno se podam čez širni ocean. pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje, posebno pa rodbino Slabe, brata Franka in Ivana, Ivano Klobučar, Antona, Ivana in Marijo Lunka. New York, 23. maja 1914. Jakob Klobučar. Pred odhodo mv staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelji« in znance širom Amerike, posebno pa svojega soproga Alojzija Langenfus v Clevelandu, O., in kličem vsem skupaj: Na srečno in veselo svidenje! New York, 'Si. maja 1914. Marija Langenfus. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. SJ5 Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Ea*t Ohio St., [MUgheny] N. S. Pittsbar?, Pa. Nasproti "Hotel Pavlinac ". -- Kare tev. 1. 2, 3 in •! voiijo ranetr.o moje Pismi. Najboljša Slovensko-angleška stavnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakscr 6104 St. Clair Ave., N. E. Pre.l odhodom v stari kraj pozdravljam v s t* prijatelje iu znance širom Amerike. posebno pa družino Justin v Lorain, Ohio. Zdravstvujte do svidenja! New York, 2:5. maja 1914. Jožef Skopiu. IŠČEM krojaškega pomočnika. Delo stalno. dobra plača, hrana v hiši, ali pa se sam hrani. Pišite na: Andrew Čnfer, 1661 Grand Ave., St. Paul, Minn. (2o-27—5) NA PRODAJ TRGOVIN* A z vsakovrstnim Wagom in grocerijo na debelo v slovenski naselbini se proda radi odhoda. Po podrobnosti pišite na : Trgovina, '", Glas Naroda. Cortlandt St., New York Git v. (22-26—5) Kadar potujete v stari kraj ali kadar 9te na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 V/ashinjion St., NEW YORK, N. Y. Comer Cei!ar St. Tu boste v vsakem času. podnevi in pono.'i, najboljše in najce-še postrežem. Izvrstna domara kuhinja. Ciste in urejene sobe •nej zh spav&nje. Obed (tri jeJila) 25 crnlov. Z velespoštovanjem Spnanje 25 cenrov. JANKO TUŠiCAN, lastnik. Najmanj 5000 dol. v par letih in dobro življenje. TO JE, KAR SI MCE STE PEIDOEITI, AKO KDPITE FARMO TER SE NASELITE V NAŠIH SLOVENSKIH NASELBINAH. vrjam«r*t». da si rrorete to pridobiti! Pi;ite po nas li-t "Good's ColoRist' in citajte, kako do.-ežejo to \a.-i rojaki, ;.*t*ri so kupili zemljo cd ris ter se naselil, na svoji zemlji. Ako s«, mo^rli to dc.-eč-i oni. dos< žete lahlto tudi vi. Ni vam treba imeti tis.v" dolar ev za začetek, d* dcsežeie t >. IValo uenara začetek, m.do volje za delo, malo vstrajnosti, m.i:0 potroljenja in dru^-o b t rišlo s unoposebi. ' I'o-Jjite mm svoj naslov, pa vam Do>ljrmo vse Številke "ticod's Colonist", katere horemo d:.li nr. svttio to U-io. Pošlji-mo li-t br^plaT-no v keiru, .'e /Mi kopiti larmoali ne, t itali boate, kako delajo tamkaj slnvei^ki in hrvaSki i'ar-Tnerji, !: n. k o ie treba gospodari; 3 in kai.o življenje na farmi j«- tukaj. V^ak «itatelj '•(.ias Norela'" naj nam pi^e To vas !«• en\ent /a dopisnico, a nokafe vam m<>rda rof do boljše beviočnosti, sreC-, bia o^tar.j« in zadoioijstva." Ne kupite farme, dokler ne sj»oznate, kakšno pr liko imate tukaj. Nealovite vsa pisma takole: THE JAMES W. GOOD COMPANY D-Pt. 54 Ashland, Wis. Predno se podani v stari kraj, še enkrat pozdravljam vse sorodnike, znance in prijatelje, posebno pa one, ki so me spremili na kolodvor. New York, 23. maja 1914. Mike Balantič. Na obali širnega Atlantika pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno pa družino Podgoršek, Terezijo Kancler, E. Taein-gar. M. Loncarič, F. Kertina in F. Sedmineka. Pozdrav tudi onim. ki so me spremili na kolodvor. New York, 23. maja 1914. Družina Vinkler. ROJAKI POZOR! Kje sla ANTON TRTNKEL in JANEZ VE NONE .■ Iiila sta v Newburgh-Cleveland, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ker mi še nekaj dolgujeta. Najboljše je za nju, da se sama javita. John Terlep, 243 Sider St., Manistique, Micli. _(23-26—5) Dosti zemlje Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v največji slovcaski ftrmartki nueJbini-Wil'arda v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje'za vsakega Xe bodite VI aaJnji! Vsa pojasnila daje ; LEO ZAKRAJŠEK. državni naselniški zastopnik za Wisconsin, nasel-nišici zastopnik za Soo Line železnico ter za F. N. E. železnic in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 -5H. Street. Milwaukee. WU. 49» C* i i Q&b rg^a, & A ¥ 43 Po znižani ceni! Amerika in Amerikaiici. I Spisal Rov. J. IVI. Trunk ^ je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- ' zana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, j $ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. c^, c,^. {= Predno se podam v stari kraj, pozdravljam še enkrat vse sorodnike in znance širom Amerike. New York, 23. maja 1914. Mihael Kmetic. rboga starka je umrla vsled j kričali, videč nenavadni prizor, in Venera je končno pograbila kolec ter pretila Pentolacciji, da ga pretepe, če ne odide iz hiše, kajti ona je gospodarica, ki stori in pusti, kapitalistov in ravno v ''i ,m! ' • v n. » i\;inj. od fctra- gnjeva in srčnih boli, da si je vzel ni VV.Kuua, naravnost škodljivo njen sin za ženo tako slabo bitje. 1,1 j r' | Komaj je bila tašča mrtva, že VViU j«» i/javil, da so obra- je vzela Venera kot edina ženska eajo d- - J.| 11 a ga m* reforme v hiši vajeti ter delala, kar se jijkar se ji poljubi. **diiiult |j ' ■ liidiilgotu", Iju- je poljubilo, neda bi se njen mož! Pentolaccia ni več mogel delati j da " Predno stopim na parnik, še enkrat pozdravim vse prijatelje v Clevelandu in sploh vse rojake širom Amerike. New York, 23. maja 1914. Frank Planinšek. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa sestro Julijo in družino Vipavec. New York, 23. maja 1914. Janez Pernat. Pred odhodom v stari kraj po- t«-r a!o in tudi takoj zaračunalo, ganiziranih delavcev, je prisilil Kakor je pravičen protest proti j Rotmana, da mora tožiti delavce, nesorazmernemu povišanju in Hočeš, nočeš, moraš, je res vložil proti uvedbi takega davka sploh. Rotman tožbo zoper nekatere de-vendar tak protest od liberalne lavee, o katerih je mislil, da se ali pa klerikalne strani ne more bodo ustrašili tožbe in da bodo imeti pomena, ker Ji* prav prista- preklicali, kar so izpovedali pri š. m obeh strank ljub ta greh in'protokolih. Ker pa ni šlo z grož-prav mnogo hišnih, posestnikov njo, sta poizkušala Rotman in na- oruaj <•; kalo, da se je ponudila prilika, ob kateri z izgovorom na zvišane davke store lahko tudi nekaj zase. Zato je pri hišnih gospodarjih zvišanje doklad večinoma čelnik doseči s šikaniranjem. In res se je pričela pravcata gonja na delavee. Pošiljala sta jih na delo iz kraja v kraj, od onega konca proge na drugega; ker vse prav prijeten dogodek. Zvišanje|to ni-nič pomagalo, so jih prestav-stanarine obremeni le delovne slo- ljali. Sod rug Petrovič je bil pre-je, konsamente, in le ti lahko z u- stavljen v Zagorje ob Savi, so-pravičenostjo in odkrit osrenostjo j drug Stermšek najprej v Grobel-pi .»testirajo proti temu obdavče-Jno, potem v Št. Jur ob J. žel, po-nju. tem še na Štore. Ker z vsem tem Nenadoma obolel je v Treb-jniso nič opravili, so rekli Sterm-njem dekan Xagode. Išku, da ostane njegov domicil v pcaaX. l>ne 30. aprila ob 2. zju-, Poljčanah in da bode moral iti t raj je izbruhnil ogenj v leseni J povsod, kjer ga bodo potrebovali hiši posestnika Franca Temelja v jod Štor do Slov. Bistrice, en dan Si ar« vasi pri Zireh. Hiša je v, tukaj, en dan tam. To je bilo so-dveti urah pogorela. Zgorela jejdrugu Stermšku preveč in je pu-tudi vsa oprava, obleka itd. Tekstil raje železniško službo, kakor melj se je s svojo rodbino komaj da bi ga še nadalje preganjali. K regit iz goreče hiš< Mrtveca so Mili. Dne 2. maja ■k tiaali v nekem gozdu blizu Glo-||jk ga pri Radovljici že popol- obravnavi so nagnali 21 prič, ker so mislili, da bodo vendar izkopali R-otmana iz zagate in da bodo delavci obsojeni, ki bi morali pla- mu, ki je izjavil, da je Ljubej še za kakšno laliko službo sposoben. In res je uprava južne železnice odredila, da naj se Ljubej predstavi predstojniku sekcije v Celju Flugu. Flug je našel pot, da oškoduje Ljubeja za par kronic. Nemudoma mu pošlje službeni dekret. Nastavil ga je za čuvaja pri oznanjanju vlakov. Ljubej je bil zadovoljen. Ampak stanovanje bi bil imel ubogi siromak skoraj eno uro hoda od službenega prostora. Pa to bi bil Ljubej še vse pretrpel, če bi le ne bilo stanovanje skrajno zanikerno. V čuvajnici rasto gobe, tako je mokro stanovanje. V tem stanovanju ni mogel obstati in je izgubil siromak službo. Če ne bi bil dal podreti Flug lansko leto čuvajnico, katera bi se bila potrebovala, bi bil imel Ljubej lahko blizo stanovanje in bi bil še lahko opravljal službo. Ljubej je prišel z vso družino in vsem pohištvom iz Rimskih Toplic na Ponikvo ter je bil v hudem mrazu in dežju brez stanovanja. Velik človekoljub je Flug! Pa še en primer. Južna železnica je upeljala neke zaupne V može, katere izvolijo delavci iz vsake sekcije. Izvoljeni so bili sami sodrugi v tisti odbor, in sicer Stermšek, Vidmajer in Rumež, p katerimi bi bilo moralo imeti predstojništvo najmanj tri seje vsako leto in vzeti na znanje vse pritožbe. Ker se pa Flug boji socialista kot hudič kadila, pa nalašč ne skliče nobene seje s pripombo, da ljudje preveč vedo. ker so organizirani. V Grobelnem je stanoval v čuvajniski hiši so-drug Cretnik. Se predno je prišel v čuvajnico, je bila pri oknu Čuvajnice razbita šipa, kar je dotič-ni uradnik vzel takrat na znanje. Ko pa se je Cretnik preselil iz hiše, ga je sekeijski načelnik Flug terjal za tisto šipo in po preteku enega leta je bilo Čretniku odteguj en i h 37 v za šipo. PRIMORSKO. Umrla je Frančiška Klun, soproga hišnega posestnika A. Klu-na v Gorici. Umrla je 29. aprila po daljšem bolehanju v cvetoči dobi 32 let. Zapušča dve hčerki in razžaloščenega soproga. Promocija. Na c. kr. staroslavni Karel Ferdinandovi univerzi v Pragi je bil 30. aprila promoviran doktorjem prava Jos. Goljevšček iz Sežane, odvetniški koncipijent v Tolminu. Stavka v "Adriawerke" v Tržiču je končana. Delavci so dosegli popolen uspeh. Z Dunaja se je pripeljal generalni direktor, kateremu je sodrug Mihevc raztol-mačil zahteve delavcev. Delavci so zahtevali predvsem, da odpokliče vodstvo žandarmerijo iz tovarne. Direktor Sehad izjavi, da napravi to le pod pogojem, če dobi potrebne garancije, da se to izvrši mirno. Ko je dobil to zagotovilo, je odšlo orožništvo iz tovarne. Nato so se začala prava pogajanja. Direktorju Schadu ni šlo v glavo, da bi izboljšal delavcem plačo, češ, da so tudi leni vmes. katerim ne more nič izboljšati. Res, čudno, da ni že davno odslovila direkcija "lenih" delavcev, ampak se je šele sedaj, ko je treba izboljšati mezdo, spomnila nanje. Nadalje je obljuboval ravnatelj. da pride izboljšanje, če si tovarna pridobi zunanji trg, izvoz iz Avstrije. To je bil seveda lim, na katerega se pa niso vjeli delavski zastopniki. Končno izjavi ravnatelj, da je pripravljen plače nekoliko zvišati le pod pogojem, če se pogodba podpiše na dve leti. Tudi to zahtevo so odklonili delavski zastopniki in zahtevali pogodbo za tri mesece, ker tovarna še ni v polnem teku in je zato nemogoče sklepati tako dolgotrajne pogodbe. Končno je prišlo do kompromisa. Pogodba se je sklenila za 6 mesecev in delavci, ki so zaposleni v nepretrganem šihtu dobe povišano plačo za 10 Po- To velja za vse delavce v delavnicah in na dvorišču. 5. Profesio-nisti in tisti, ki delajovna dvorišču in imajo lOurni delavni čas, dobe za čezurno delo: Od 6. do 8. zvečer 20 odstotkov več; od 8. do 6. zjutraj 40 odst. več; ob nedeljah 50 odst. več; to je popolnoma nova pridobitev. 6. Izplačilo zaslužka je petega vsakega meseca, in sicer tako, da je plačilni dan vedno v soboto. Vsako soboto se pa izplača predujem. Ves ostali zaslužek, kakor za čezurno in nedeljsko delo, se izplača koncem vsakega meseca. Ako dobi kdo premalo vsled pomote, . se mora tekom dveh dni pri svojem predstojniku zglasiti Ako se pozneje pritoži, se njegova pritožba ne u-pošteva. 7. Definitivni delavni red se izda šele čez nekaj mesecev, ko bo tovarna v teku. 8. Zaupniki organizacije se priznajo. 9. Pogodba velja za 6 mesecev, in si-« ;?er do 30. oktobra 1914. Dela v-' stvo je pa priznalo to pogodbo šele potem, ko je vzelo vodstvo zopet na delo onih 42 delavcev, ki so bili odpuščeni. Vzgledna občina. Občinski za-stop v Prvačini se je bavil v svoji zadnji seji z znanimi dogodki tia Revollelli v Trstu in vseuči-iiščnim vprašanjem ter sklenil o-ster protest proti znanim dogodkom. Navdušeno sprejet. Poročali smo, da se je župan mesta Split v Dalmaciji dr. Katalinič 1. maja nagovarjal pred sodiščem v Celovcu radi ''veleizdaje", a je bil o-proščen. Ko se je Katalinič vrnil v Split, je bil od tisočglave množice navdušeno sprejet ter v slovesnem sprevodu z godbo sprem-jan na svoj doni. Za brigadirja v Gorici je ime-lovan polkovnik I. Fernengel; pred leti je služil kot podpolkovnik pri 47. polku v Gorici. KOROŠKO. Gozdni požar na Magdalen-skem hribu pri Celovcu je nastal vsled tega, ker so se vneli odpadki in del pripravljenega lesa na posestvu Leopolda Zweiga. Ogenj se je z naglico razširil na ploskve 10 joliov. Najbrže je nastal ogenj vsled tega, ker so v bližini pasli pastirji živino ter si zanetili mal >genj. Domačini in požarna hramba iz St. Mihela so omejili in konečno pogasili ogenj. Škoda je precejšnja. Svojega mojstra je okradel 27. aprila dimnikarski pomočnik Rudolf Mandie. Ukradel mu je 230 kron ter pobegnil. V Celovcu so prijeli v neki bezniei Mandiča, ki pa od ukradenega denarja ni imel več pri sebi kakor 6 K 38 v. Man-dič pravi, da je ostali denar zapravil na ta način, da se je večkrat peljal z izvoščkom ter da je v družbi drugih zapil denar. Mandiča so izročili sodišču. ZASTONJ. Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih raz glednic zastonj. Pišite na: Pescia & Co., 1328 Broadway, New York City (29-4—29-5) sfc Potk ŽEL0DČ BILEZ Revmatizem LtlXlff;. J a ln bolezni, zguba moško amURMii "e#rvoz"°8tf gubitok ilvljenskcga ooUa, ^r^«««. . "strupljena kri, naložena ali podedovano, mpetenoa, trlpor, nočni gubitek, atrofija, strikers vflri.-nr«i« 7Z Vml trajaa tdravlje, pišite Se dsnes po to dragoceno knjižico. ' acseSii 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku, P"fektno zdra trije, moč in krepost s pomočjo te ,?.lofa je: vsebuje rarno tiste stvari, katere bi moral zuati vsak i?' °-2Cn]ea al1 "J*"' bogat reven- Ako »te bolni in nimo?ni za deio, ta knjižica je za vas viedna stotine dolarjev. u je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil 2-ecijelno samo moške spolne ooiezni. Zdravi je več kot 25.000 mož. Pomislite kai tolika - ^ ste nezadovoljni in ne morete delati ter uIiv.U liiljen^ ako hrtfetc hit-o in Korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih ^ m°Ž: ak° hoČetC močno telo, jasno misel In treme živce, izpolnite *a danes kupon spodaj in poftljita ga nam. Kupon za Brezplačno Knjižico. NAZNANILO. Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeče Claret je še v sa-logi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedocenih nebroj rojakov. Naročila: ' H. Johns & Bro., Hermann, Mo. Iz prijaznosti: F. Gram, Naylor, Mo. (20-5—20-7 t 2 d) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Mr. Alojzij Gregorin, stanujoč v lirooklynu, X. Y.. 20 Judge Št., mi je vezal več knjig v vso mojo zadovoljnost. Priinerjaje eene njegove vezave ter delo drugih knjigovezov, moram reči, da je njegovo delo dobro in ceno. Zato ga vsem rojakom, ki potrebujejo enako delo, toplo priporočam. Forest City, Pa., 1!>. maja 1014. Rev. Josip Tomšič. (23-26—5) POZOR FARMERJI! Slovenec, star 2S let. želi dobiti stalno službo na farmi; spoKoben je za vsa dela, bodisi poljedelstvo, vrtnarstvo ali sadjerejstvo. sploh vsa dela. Naslov je: John Drašček, 319 Jefferson Št.. Brooklyn, N. Y. (23-25-) Rada bi zvedela za naslov svojega sina JOŽEFA SITAR lO. Doma je iz Semič a na Dolenjskem in sedaj se nahaja nekje v Californiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi svoji materi: Neža Sitarič, 89 Adams Ave.. Eve-leth, Minn. (20-28—5) NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X61/a, vse ograjeno. Sola na vogalu. Svet je ravan, v dolini. zelo rodoviten. I aker gozda. S milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po .$35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) POZOR ROJAKI! Ivedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotiene osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo rni tu sem brezplačno. Ivedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, s B New York, N. Y. m mm m PODRUŽNICA: ■ ■ a ■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. ? I-5ŽB Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parebrodnili družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. T3 yV tf V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. H 01,AS NARODA, 25. MAJA 1914 Skrivnosti Pariza. ■LIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) "Zagleilav.ši nož, za kri e i otrok: 'Milost, gospod! Usmiljenje! Ne zakoljite me!*' "L" kriči, 1«- krt i. Ti hudičji rep. Saj dplgo ne boš več", odgovori Razstkaj sirovo, a vendar se dokaj gladko. "Zlata niulia, unilia zlata, priili mi na pomoč!" zakriei otrok iia vso nioe zmislivAi si* svojih hanj. "Pajek me hoče!" "Oho, — up — Ti — up — mi — mi — pra — up — praviš pa — paj« k — uj>*se zazpleta jezik Razsekaju. "Za — to in — — ra — di dru — up — drugih re — či mo — ra.š po — gi — »»i — up ni — ti. si ra — up — ra — zu — up — zumelf Ali ne — z mo — up — jo — ro — ko, ker — ker — ker — bi — me — oh — up — obglavili — up —- po — potmi —jeclja in se guglje Kaz&rkaj zdaj nem, zdaj tja. "Tu, Gargiisa'', zakliee Razsekaj opici, ki reža je gledala zdaj gospodarja, zdaj uhogegn dečka. Na — up — naredi takole — up vidiš — up — takole", in okrutnež potegne z britvijo parkrat po otrokovem vratu. "Opira j« bila tako premetena in zlobna, da je namah uganila, kaj hoc«- nj-n gos poti. To mu je tudi pokazala na sami sebi. Z levico se je prijela /.a jKxibradek napnila glavo in z desno taco uaredila tako, kakor bi si prerezala vrat. "l'ravilno, (iargusa, — up — pra — up — pravilno ', zajee-lja Razaekaj, zamiži naj»ol in se opoteee tako mok'no,