Poštnin« plačan« v gotovini.
PoMntna številka atam 1*15 Dia.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; z« inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po dogovoru.
SOCIALIST
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nsfrankiraha in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sadež uredništva Ml uprava Ljubljana, šeienburgova ulica štev. 6, H. nadstropje.
OlasUo socialistične stranke Jugoslavije
Štev. 13.
LJabyaiia, dne 14. aprila 1904.
Oilllo
Stlii
IX. leto.
Po volitvah I Italiji.
Z* poznavate« sedanjih političnih razmer v lteliji. ni bil rezultat nedeij-»kili državnozborskih volitev nobeno presenečenje. Vsaj so bile volitve razpisom na podlagi takega volilnega reda, da se je moglo kandidate nacionalno fašistovske liste smatrati že vnaprej za izvoljene. Volilni red določa namreč, da dobi tri četrtine vseh mandatov ona lista, ki dobi vsaj eno četrtino vseh glasov. Ce se k temu Se prišteje jo, da razpolaga fašistična stranka z državnim aparatom, z posebno strogo organizirano narodno milico, skoro z vsem upliv-nejšim buržuaznim tiskom ter z jakimi formacijami »lumpenproletariata<, ki neprestano demonstrirajo in strahujejo, vdirajo v privatna stanovanja, požigajo in ubijajo, — tedaj je očito, da je mogla vlada z gotovostjo računati, da bo njena kandidatna lista dobila vsaj polovico vseh glasov. Intenzivna šovinistično-nacionalna agitacija, ki predstavlja fašistično vlado kot vlado narodne veličine in ekonomskega preporoda, je vrhu vsega pomagala ustvariti zlasti v kmečkih, politično nerazvitih slojih primemo razpoloženje. Število glasov, ki jih je dobila vladna lista, nam torej ne more biti glasno pri presoji sedanjega političnega položaja v Italiji. Vse bolj nas mora zanimati, kako italijanski proletariat prestal to prvo večjo javno bitko po zmagi fašizma.
Najprej treba pribiti nenavadno okolnost, da preživlja italijanski proletariat vse faze najhujše protirevolucije, ne da bi bil prej izvedel revolucije in prevzel oblast v svoje roke. Protirevolucija je pzraznovala svoje orgije, iu jih še praznuje, na Ogrskem, na Bavarskem, na Finskem itd., toda v teh deželah je bil proletariat, za krajšo ali daljšo dobo, vsaj v obliki proletarske diktature, sam svoj zakonodajalec in izvršitelj svoje volje. V Italiji pa do pravega političnega prevrata ni prišlo, in ni prišlo iz razlogov, ki so bili močnejši od Mussolinijeve protiakcije. Mussolinijeva trditev, da je on rešil Italijo pred revolucijo, se ne vjema.
Dejstvo je, da je bil italijanski socialistični proletariat še koncem leta 1921) absolutni gospodar Italije od severnih Alp do Sredozemskega morja.
Ce se vzlic temu preobrat ni vršil, je to pripisati predvsem geografskemu m gospodarskemu polažaju Apeninskega polutoka. Italija je namreč navezana na uvoz najnujnejših surovin, zlasti premoga in železa ter nekaterih poljedelskih pridelkov. Preudarnejši voditelji italijanskega delavskega pokreta so prav ocenjevali situacijo, ki so trdili, da bi se v slučaju čiste proletarske vlade v Italiji, pričela izdajati od strani kapitalističnih držav, zlasti Francije in Anglije, gospodarski bojkot, ki bi bil italijanski narod kmalu izstradal.
Vsled tega, so se pojavile v ondot-nem delavskem pokretu močne diference v pogledu pojmovanja socialistične taktike in možnosti delavskega političnega udejstvovanja. Desno krilo stranke, kojega socialistična duševnost je sicer mnogo čistejša in doslednejša nego je to slučaj pri marsikateri ekstremni struji v drugih državah, je bilo po okupaciji tovarn od strani proletariata, mišljenja, da bi bilo treba prevzeti oblast vsaj v družbi z demokratskimi in naprednimi elementi, če je že z ozirom na noložaj Italije nemogoče, oa bi prevzeli delavci vso oblast sami. — Komunistično krilo stranke pa je zahtevalo radikalno izvršitev revolucije in proglasitev diktature za vsako ceno, pa naj naslane karkoli. Pričeli so se neiz-
bežno hudi notranji boji ravno v trenutku, ko je bilo treba nagle odločitve.
Socialistični stranki Italije treba namreč priznati, da se ni niti ob izbruhu vojne, niti kasneje izneverila programu iu ciljem mednarodnega socializma. Bila je dosledno proti vojni. Italijanska socialistična stranka se je razvila v zelo težkih razmerah, pretrpela dolgo dobo hude reakcije — med italijanskimi delavskimi voditelji najdeš težko voditelja, ki ne bi bil presedel nekaj let po zaporih — ter zato vzgajala krepke značaje iu gojila uajčistejšo socialistično ideologjjo v najvišji meri-Socialistična duševnost zdravega dela italijanskega delavskega pokreta je gotovo ena najjačjih in najčistejših. V to stranko je pa priletelo — kakor tudi drugod — po vojni toliko socialistično nevzgojnega in neusmerjenega ljudstva, da se je mogla stranka težko gibati ravno v času, ko je potrebovala največ agilnosti in prevdarnosti.
To slabost stranke je poznal najbolje Mussolini, ki je bil sam dolgoletni član starnke in ki je še v letu 1920 razvijal zelo radikalne socialne nazore.
Pričel je organizirati nacionalistično bi nezadovoljneže iz delavskih vrst. Kolikor bolj so bili drugi preudarni in obzirni, toliko bolj je bil on neobziren. Podpirali so ga veleagrarci in industrij-ci, policija iu del vojaštva. Oborožen denarno iu dejansko, mu je bilo pač la-liko nagnati nerazsodno nacionalistično mladino in »lumpenproletariaU proti delavstvu. Toda tudi to njegovo junaško delo bi bilo ostalo brezuspešno, da se ni pojavila po dveh letih povojne visoko industrijske konjukture, nenadna, huda gospodarska kriza, ki je kmalu pognala ua tisoče in tisoče najboljših industrijskih delavcev na cesto. Ti delavci so v nepričakovani težki skrbi za svoj obstanek kmalu izgubili svojo bojevitost. Ostalo je napravila nacionalna ideologija, ki ni hotela priznati, da bi bilo pol milijona najboljših italijanskih sinov padlo zastonj v svetovni vojni. Od strani delavskega pokreta je bila gotovo velika taktična pogreška, da se ni dovolj uvaževalo to razumljivo nacionalno razpolženje nekaterih ljudskih slojev.
Ko je Mussolini marširal na Rim, so bili pravzaprav že podani vsi pogoji za njegov uspeh. A te pogoje so v glavnem ustvarile vse druge okolnosti. Mussolini je zmagal, ker je bilo nujno najti izhoda iz težke situacije in ker je bil tedaj izhod na levo nemogoč.
Z Mussolinijem je šla ledaj tudi vsa nerazsodna, socialisUčuo nevzgojena masa. Zdravi del socialističnega pokreta pa ni klonil. Fašisti so požigali, ubijali in zapirali. To delajo še danes. Vendar so nedeljske volitve, ki so se vršile v razmerah, kako si jih moremo le težko predstavljati (socialistične stranke niso mogle sklicati niti enega javnega shoda, agitatorje in kandidate se je pretepalo s kolom in ubijalo), so pokazale, da je razredna zavest socialistično vzgojenega delavstva tako močna, da je ne more spraviti iz sveta niti najHuj-ša reakcija. D asi so vse tri delavske stranke — desničarji, levičarji in komunisti — šli točeno v volilno l>orbo, so vendar v teh skrajno težkih razmerah dobile skupno nad 1 milijon in 100 tisoč glasov! Oko!it fega zdravega jedra se bodo kmalu zbrale sile, ki bodo premagale fašistično reakcijo in socialno preoorodile Italijo.
Kajti povsem zgrešena bi bila misel, da bi se mogel fašizem trajno držati. Nasprotno. Vsa ona nerazsodna in ne-
zadovoljna povojna masa, ki je prej predstavljata glavno slabost italijanske stranke, je prešla k fašistom, ki mu bo, tcer nima lastne višje ideologije, še bolj škodovala nego je delavskemu pokretu. iiaisproti notranje slabemu fašizmu stoji odslej uotrauji čist in jak delavski pokret, jasno opredeljen in silno bogat na izkustvih.
Zafto predstavlja po naših marksističnih poffttfiii italijanski fašizem le fazo v revolucionarnem pokretu italijanskega proletariat#. Fašizem more ustvariti polagoma neke v rete konservativne strauke, vendar pa po vsem svojem početju ustvarja vse pogoje za vlado demokracije in socializma, kajti ravno to njegovo početje dokazuje, da niti reakcionarno nasilje ne pusti priti države
Politični pregled:
do mini m blagostanja. 2 njim bo skjca-hirala misel diktature v vseh smereh. Načelo socializma, da je le v svobodi možnost razvoja, kulture in miru, pa bo končno zmagalo.
Niti fašistično zlo ni bilo in ne bo zaman.
Z izidom nedeljskih vplitev m. italijanski parlament, je Lahko zadovoljen ves mednarodni proletariat.
Italijansko delavstvo je prestalo svojo najtragičnejso uro z uspehom. Tudi pot revolucije je vijugasta. Po fašistični fazi mora priti doba nje svobodnega in zmagovitega udejstvovanja. Rogat na drago plačanih izkustvih in očiščen v svojih vrstah, more italijanski proletariat gledati z največ,jim zaupanjem v bližnjo bodočnost, sp V ; / . Fort
Pašie vnovič demisioniral.
V soboto, dne 12. t. m. je podala Pa-šičeva vlada — nenadoma zopet demi-sijo.
Po poročilih vladnega časopisja je bilo soditi, da bo skupščina preko praznikov odgodena, nato pa razpuščena. Prišlo pa je drugače. Kralj je dal opoziciji besedo, da bodo radičevski mandati verificirani — in zahteva od vlade, da to obljubo izpolni.
Vlada je nazuanila svoj odstop z naslednjim komunikejem:
Kraljevska vlada je dala ostavko v nameri in želji, da stori od svoje strani vse, da bi se razčistila politična in par-lamentarična situacija, ki je nastala vsled tega, da so poedine grupe in po-edini poslanci spremenili svoj program, na osnovi katerega so se dali voliti od naroda, a niso prej zahtevali in dobili zato odobrenja svojih volilcev. Ta neparlamentarni pojav se more razčistiti po njenem uverjenju samo na novih volitvah narodnih poslančev. Z odloženjem skupščinskih sej je dana možnost, da se prouče vsestransko stvarne in notranje pravilne možnosti za rešitev.
Formelnost. Pašičeva vlada je Saje iz povsem formalnih razlogov napovedala demisijo. Kakor potrjuje Jutro, je gotovo, da bo sestavil vlado zopet Pa-šič in dobil s tem v roke volilni mandat. Ljudstvo naj to upošteva: vlada jugoslovanska ne rešava invalidskega zakona, ne rešava uradniškega vprašanja, ne razpravlja o brezposelnosti, gospodarskih krizah. Ona rešava formalni postu-pak.
Proti osemurnemu delavniku se je
izrekel tudi zastopnik ministra dr. Križmana na kongresu industrijcev v Beogradu. Pobahal se je ta človek v imenu ministra demokrata, da je treba to edino delavsko pridobitev spraviti s sveta, ldustrijci so mu ploskali. To je novi kurs, ki pravi, da hoče napredek in blagor — vsemu narodu.
Maedoealdova vlada.
Ker vlada v spodnji zbornici ni dobila večine za predlog zakona o stanovanjski zaščiti brezposelnih najemnikov, je ves svet pričakoval in upal, da bo Macdonald podal demisijo. Macdo-nald pa je nasprotno napovedal, da bo skušal kljub temu uveljaviti isti osnutek. Zelja buržoazije se torej za enkrat še ne bo izpolnila.
Štrajk tipograf* v Monakovem.
V	Monakovem je izbruhnila nted tehničnim osobjem tamošnjih tiskaren stavka, tako, da je ostalo Monakovo brez časopisja.
Delavska zmaga v Avstraliji.
V	Avstraliji so volitve izpadle v korist delavske stranke, ki bo prevzela sestavo nove vlade.
Krha se. Kakor vedo povedati meščanski, državotvorni krogi in njih glasila, se naše prijateljstvo z Romuni krha. Baje so nam postali nezvesti dru-govi. Še za časa naših medsebojnih tesnih vezi koketirajo baje za našim hrbtom z Bolgari. Da pa to ne dopade našim v Beogradu, je naravna stvar. Ja, ja, diplomacija koketira, paktira, intri-gira, uaša nas pa vrhu vsega pred svetom še diskreditira in blamira. —
Nemški veleindustrije** Hugon Stin-nes je v petek umrl. Stinnes je bil kralj nemške industrije, ki z valutnimi špekulacijami oropal ne le Nemčije, marveč tudi ostali, zlasti v vojrti premagani svet. Z njim je izginil najznačilnejši tip kapitalističnega izkoriščevalca človeške družbe današnjega veka.
Zmaga socialistov na Danskem.
Kodanj, 12. aprila. Po volitvaji v danski deželni zbor so socialisti znatno napredovali. Mesto 48 poslancev, ki so jih imeli v prejšnji zbornici, jih imajo sedaj 55. Pri razcepljenosti meščanskih strank je verjetno, da pride enako kot v Angliji do manjšinskega socialističnega kabineta.
Radičevi dokumenti. Radikalsko časopisje je pisalo o avdijenci Koroščevi pri drugem ustavnem faktorju: Kralj je pokazal Koroščcu tudi dokumente, ki izpričujejo, da je dobival Radič boljševiš-ke denarce iz Moskve. Sedaj izjavlja Radič: Pozi vi jam javno gospodo v Beogradu. ki operira s temi dokumenti, da jih objavi. Če tega ne napravi, so prosli lupeži in lažnjivci. Besedo ima sedaj gosp. Pašič.
Kumunske - italijanski spor. Rumun-ska vlada je odredila bojkot italijanske robe, italijanska vlada pa je odgovorila s splošnim gospodarskim bojkotom. Vrhu tega je napravila italijanska vlada s svojo mornarico demonstracijo. Gre za 8 milijonov zlatih lir, ki jih dolgujejo rumunski kapitalisti svojim italijanskim bratcem.
Alkoholna prepoved v Turčiji ukinjena.
Narodna skupščina je sklenila, ukiniti alkoholno prepoved, obenem pa je početvorila dosedanje takse na točenje alkoholnih pijač, Kedaj? bodo meščanske vlade prišle do spoznanja, da je uživanje alkohola —bolezen, ki se ne zdravi z visokimi taksami, kakor se tudi druge bolezni ne zdravijo z dragimi zdravili?
SUan 2.
>s O C I A L I 8 T«
'	■	I ........M
Na volitve!
Naj se zasuče položaj v parlamentu kakorkoli, vendar je za razčiščenje situacije le ena pot in to so — volitve. Borba med obema velikima parlamentarnima blokoma (Pašičev in Davidovičev) se vrši le še zato, kateri bo imel v rokah volilno vlado, dočim v delazinož-i:ost sedanjega parlamenta nihče več ne \-eruje.	^ ?	• ■
— To «e zanesljiva	znamenja, da stoji-
mo pred volitvami, ki se lwdo vršile mogoče že ‘v najkrajšem času. na vsak način'pa še letos
Za delavstvo nastaja vprašanje: Ali bomo pri teh volitvah nastopili enotni kot delavski razred, ali pa bomo šli v volitve razcepljeni v eelo vrsto sekt, ki se bodo med	seboj	grizle	in razdrle	še
to, kar je do	sedaj	ostalo	enotnega?
Pomena izida teh volitev gotovo ne smemo precenjevati, na drugi strani bi pa tudi vsaka lahkomišljenost silno oškodovala delavske interese. Zavedati se je treba, da si bosta stali v volilnem boju nasproti dve skoro enako močne politične skupine. (Pašič — Pribičevič in na drugi strani Davidovič, Korošec, Spaho in Radič.)
Kakor ne moremo prerokovati izida teh volitev, vendar je gotovo, da nobena izmed obeh skupin ne dobi pretežne večine, temveč bo mogoče le za par poslancev jačja, kot njena nasprotnica.
V	takem položaju bi bila delavska delegacija v parlamentu jeziček na teh-
nici, ki bi s premišljeno iti dobro zasnovano taktiko delavskemu razredu marsikaj pridobila. Zlasti pri socialni l>olitiki bi »e dalo marsikaj popraviti, kar je buržuazija zadnja leta pokvarila. Zakon o zaščiti delavcev, ki še do danes nima pravilnika, bi še moral pričeti izvajati. Osemurno delo. katerega danes gazijo, bi se moralo u posta viti, plače železničarjem, monopolskim delavcem, uradnikom itd. bi se morale izboljšati. Pa koliko je še drUzega, kar bi se dalo pridobiti, če delavstvo energično nastopi kot delavski razred.
Naša stranka bo dokazala, da se zaveda silne važnosti položaja in bo storila vse, da se delavske moči združijo k enotnemu zamahu.
Naša stranka se zaveda, da je volilna doba tista, ki zbudi tudi največje zaspance k političnemu udejstvovanju.
To dobo povečanega udejstvovanja hoče porabiti naša stranka v to, da združi vse dosedaj razcepljene socialistične sile v — rdeč veletok. Nudila se nam bo prilika, da dokažemo to, kar smo celo leto govorili, da se ne bojujemo za poslanska koritca, temveč za enotnost delavskega razred?.
In v imenu te enotnosti prehajamo v volilni boj s parolo:	Za	pobratimijo
delavskega razreda!
Za rdeč veletok!
Srednji vek v Ljubljani.
To se je zgodilo v Ljubljani, meseca marca 1924 leta.
Tam za Bežigradom živi nesrečni rod. To so tisti, ki so morali tekom vojne in po vojni zapustiti svoje domove ter po obupnem tekanju širom Avstrije in Slovenije našli > zavetišče« v onih sto in toliko vagonih, ki se že nekaj let nepremično vrste na polju ob cesti na Posavje. To vam je ona nesrečna kolonija »vagenarjev«, katerih življenje in trpljenje bi bilo vredno obširnejše popisati v naših listih. To bi vam bila slika o naši »kulturi« in o naši ljubezni do vseh sinov »matere domovine«!
V	enem tistih razpadlih vagonih je stanoval tudi Alojzij Pirjevec, nadvse nesrečni dvanajstletni deček, ki je moral žrtvovati svoje življenje, da nam pokaže, kaj je vse v »kulturnic Sloveniji mogoče. Poslušajte, in spomnite se njegove usode vsi, ki vam ni srce oka-menelo.
Mali Pirjevec je obiskoval 4. razred ljudske šole v šiški. Nekega dne pa je prišla v šolo neka žena in se pritožila, da ji je menda nekaj zmanjkalo ter osumila nesrečnega dečka. Deček je talil. Pa je bil njegov učitelj k nesreči tak »pedagog«, da bi bilo treba najmanj spoditi ga takoj iz šole. Pa ga je ta odlični vzgojitelj razžalil pred vsemi so učenci tako, kakor to stori le človek brez srca in brez vzgoje. Pa tudi ravnatelj tiste šole ni bil nič boljši. Mučiti sta ga hotela oba do inkvizitorske popolnosti. Ravnatelj je dal prignati k se-
bi nesrečnega otroka in ga spremljal in strahoval na način, ki mu ne najdemo primerne kvililikacije. Med drugim mu je tudi rekel, da če Pirjevec storjenega ne prizna, pride njegov oče ob službo. To je vbogega dečka še najbolj vžalostilo. Še njegov oče naj tipi! Ali tisti dan ni bilo njegovega trpljenja še konec. Blagodejne vzgojne posledice omenjenih dveh slavnih »pedagogov« so imele svoj plemeniti učinek tudi med dečkovimi sošolci. Ti so namreč počakali, da se ubogi deček povrne iz ravnateljeve sobe, kjer se je moralo zgoditi nekaj, kar je ubogega otroka že napotilo, da izvrši svojo tragično misel. Komaj je deček stopal po šolskih stopnicah, že je šel za njim in pred njim strašen krik zbrane otročadi:	»Tat«,
»tat«, »tat«! Vzgoja omenjenih dveh plemenitih pedagogov je bila pač take vrste.
Dečko je prišel domov tako, kakor more priti tisti, ki je s svojimi mislimi na drugem svetu. Povedal Je mamici kratko, kaj se mu je zgodilo, kaj sta delala ž njim razrednik in ravnatelj in otroci. Nato. ko se je mamica podala k oni sosedi, ki je otroka ovadila, je šel, pribil v strop nad štedilnikom majhen žebelj, privezal nanj kratko vrvico, na koncu katere je bil pripravil malo zanj-ko, vtaknil vanjo glavico in se obesil! Ko se je mama malo na to povrnila, je bil že mrtev.
Tako se zgodilo. Niti oni slavni razrednik, niti šolski ravnatelj nista si prišla ogledat vlMjge žrtve. Ali jih je kaj
ib	Golgota.
Rdeči fes.
i
Vojaki so se razdelili v gruče. Pred vsako gručo suhih in raztnršenih postav se je postavil podčastnik. Rezki, poveljujoči glasovi so v hipu pretresli okolico in se kakor dve rezajoči se ostrini skrhali ter nerazumljivo onemeli. Noge so krepko udarile ob tla in gruče so se razpršile na vse strani.
Tik ob vojašnici je vadil mlad narednik četo raztrganih in napol oblečenih novincev. Orni, od trpljenja zaznamovani obrazi. — Dolge in suhe postave so bile v teh prevelikih in premajhnih cunjah, podobnim raztrganim haljam, kakor skrivnostne in grozepolne prikazni noči. Dvigale so se in padale, nato zopet vzravnale, kakor da hi hotele zadeti v modro nebo in zakriti s svojimi mršavimi obrazi solnce, ki je neusmiljeno peklo njihova že zagorela lica. Nato so vzeli puške z ramen in, kakor da bi se hoteli zavrteti okoli teh mrzlih cevi, so jih povprek položili na hrbet. Koke so se oprijele obeh koncev, telo se je zvilo v polkrog, iz prs so sto
pekia vest? Prvi je učencem celo prepovedal, da bi ga Sli kropit. Ali se je bal, da bi se pri tem še marsikaj izvedelo?
Pa če mislite, da je bilo s tem kraj trpljenju, se motile.
Ubogega dečka je bilo treba pokopati. In ker so starši verni ljudje, so želeli, da ga pokoplje duhovnik, toda duhovnik se je protlvil. Samomorilca ni hotel pokopati. In tu se je začel za vbo-ge stari še drug križev pot. Oče je šel do samega knezoškofa in ga prosil, da se. vbogega otroka cerkveno pokoplje. Pa je našel zopet trdo srce. Škof ni hotel dati dovoljenja, da se vrši cerkveni obred in da se dečka pokoplje Ha skupnem pokopališču. Oče je rotil in rotil in plakal, vse zastonj. Njegove obupne prošnje so končno rodile ta uspeh: Škof je bil pripravljen dati dovoljenje, samo
če se mu prinese zdravniško potrdilo, da je bil deček duševno bolan! Iu tako se je	zgodilo, da	je	mogel	deček najti
večni	pokoj pred	človeško	brezsrčnost-
jo šele potem, ko	si	je vzel	življenje in
ko so	povrb rekli	in	napisali, da je bil
duševno bolan. O svet, o krščanski, usmiljeni in velikodušni sveti
Vse to,se je zgodilo v kulturni Sloveniji, v. letu Gospodovem 1924. Pa govorijo in pišejo o barbarstvu Srbije in Srbov. Kanalijel Take stvari so mogoče samo pri nas. V zadnjem selu najjužnejšega Balkana bi bilo to mogoče.
Da ni več med živimi naš Ivan Cankar, da bi s svojo toplo besedo povzdignil do nebes nesrečno dvanajstletno žrtev naše surovosti iu hinavščine in- potisnil v pekel tiste, ki so ga v življenju in po smrti tako kruto razžalili!
J. Meznarič, voj. inv.
Beračenje Jugoslovanskih invalidov.
V	resen preudarek prizadetim!
Dosti resno, trezno in upravičeno smo že tolikokrat, v milem pa zopet V ostrejšem tonu povzdigovali svoj glas za vojne žrtve, invalide, vdove in sirote. Zavedali smo se, da s tem delom izvršujemo samo svojo dolžnost. Brezdvom-no je bila dolžnost vseh vlad, ki so bile dosedaj, da bi brez odlašanja rešile invalidsko vprašanje. Tega do danes ni nobena dosedanja jugoslovanska vlada storila in tudi do danes še ni nobena konkretno izjavila, zakaj ga ni rešila in sploh, kdaj ga misli — ne površno ampak resno in smiselno rešiti.
Dolg, katerega dolguje dfiava državnim borcem, bi moral biti že pri prvi vladi rešen in poravnan. Svetovno klanje je bila nacionalnopolitična gnipacija za zaščito pridobljenega kapitala. Iri ta kapital je državni kapital, — kapital, katerega je in ga tudi v naprej, narod »ljudstvo« daje državi, da z njim sanira vsa financijska vprašanja za državo. Med tem kapitalom je tudi del za narodne borce in kljub temu ga zadnji ne dobe. Dobe, sicer pa toliko, da si ne morejo revne žrtve s tem prav nič pomagati. Din 7.50, 30, ali 60. ni niti za en dan. Ce primerjamo to k % delane-7možnosti, tedaj vemo. da je ta delane-zmožnost ostala na bojiščih in vendar odgovorni ne priznavajo pravilno odstotno povračilo.
Svetovno klanje je bilo klanje — v katerem je milijone in milijone zdravih ljudi poginilo, milijone in milijone pa pohabilo. Poginulih danes ni več, ti ne rabijo danes državne pomoči. Spominja-
mo se jih samo, britko pa občutijo oni, kateri jih v svoji sredini pogrešajo.
Živi ljudje, pohabljeni, delanezmož-ni, katera delanezmožnost je različna, vojni invalidi so potisnjeni povsem v ozadje javnega življenja. Nikdo ne čuti z njimi, nikdo ne pozna njih bolečine, katere trpe duševno in telesno. Jugoslovanska vlada, ki vrši svoje politične posle ravno na onih tleh, za katere so dale rečene žrtVe vse svoje — svojo človeško kri — ne reagira na obupne klice pomoči in žene stvar do skrajnosti.
O	življenskih potežkočah nam ja ni potreba še kaj posebej na tem prostoru omenjati, ker smo že vsi okusili gren-kosti sedanjih, odnosno povojnih razmer. Gre nam pa vendar za resno vprašanje. -- Ali smemo sploh dopuščati, da pojdejo narodni borci v naši domovini, od hiše do hiše beračit, ali se pa hočemo enkrat za vselej postaviti na edino pravično in opravičeno stališče, da mora država tem bednim že enkrat z zakonom vseskozi pošteno pomoč nuditi. Da bi narodni borci — ker jih država ni voljna podpreti — hodili beračiti, to ne smemo pod nobeno ceno dopustiti. Sram nas mora biti na zunaj in znotraj države, če nismo kos prehraniti in eksistenčno preskrbeti one ljudi, katere smo sami pohabili. — Vojaki (kot narodni borci) niso vršili dela v tovarnah za zaslužek ampak so delali za domovino, državo .1 ngoslavijo brezplačno in če so se le ti na bojiščih — ponesrečili, tedaj veleva nacionalna dolžnost te ljudi z lastnimi (državnimi) sredstvi vzdrževati, nikakor pa se jih izogibati.
Obrtnliko
Na obrtniškem zborovanju v Ptuju so sprejeli tudi sledečo resolucijo:
Opozarjamo vlado in posebno ministrstvo za socialno politiko na škodljivi pojav med obrtniškim vajeništvom, ki se organizira pod vplivom komunizma in socializma in sklicuje shode, na katerih se hujska zoper učne mojstre in zastruplja obrtniška mladina, da postaja revolucionarna, protidržavna in dela-
zborovanje.
mržna. Da se preprečijo škodljive posledice takega početja, je potrebno y.a-braniti obrtniškim vajencem vstopanje v politične organizacije in prirejanje sestankov’ in protestnih shodov ter odrediti strogo kaznovanje oseb, katere obrtniške vajence navajajo k temu početju.
Torej tako!
Gospodi obrtniki hočejo imeti pri vajencih proste roke in ne marajo, da
pile kosti, kakor da bi hotele prebosti kožo in cunje. Počasi je štel narednik razdeljeni korak. Postave so se zgibale kakor papirnate lutke sedaj na to — sedaj na drugo stran. Noga, ki je stala na zemlji, se je šibila in tresla bolj kakor ona. ki se je neenakomerno zibala v zraku. Počasi so se navadila telesa stati na eni nogi in krepko suvati drugo pred se. V zadnji vrsti je stala mršava postava novinca muslimana. Glava še je bila pokrita z rdečim fesom. Majhno, izsušeno truplo je tičalo na drobnih in zaokroženih nogah, ki se niso hotele pokoravati narednikovemu povelju. Noga je udarila ob tla. še predno se je zaslišalo povelje.
»Ti, musliman! —« Narednik mu je zagrozil. Obledel bi bil obraz od te grožnje, toda, Bog ve, kako dolgo že ni bilo rdečice na licih'.
Narednik je poveljeval dalje. Vrste so se premikale naprej. Kakor mak sredi žarečega žita. ki ga ziblje veter, se je dvigal in padal med temi vrstami rdeči fes, včasih se celo nagnil kakor utrujena glava, ki išče mehkega vzglavja.
Narednik je štel naprej. Postave so
sople in usta so lovila zrak. Po brazdah brezličnih lobanj je tekel pot kakor na njivi voda ob dežju. Narednik pa je štel in njegovo povelje je bila včasih kletev. Toda rdeči fes ni slišal več njegovega štetja in korakal je po svoje. Noga je krepko udarjala ob tla in njen udar je bil kakor tuj akord>, ki se je pomešal med ubrane glasove in raztrgal harmo-uijo. Narednik je zaklel in vrste so se ustavile.
»Ti prokleti rdeči fes!«
Vrste so stale sklonjene in se niso smejale. Rdeči fes pa je stopil na povelje naprej in se postavil pred narednika. Vse telo je trepetalo v nekem brezmejnem strahu, toda glava je stala pokonci.
»Napred marš! .ledan, dva — —«
Na čelu so se zbrale gube in zarezale globoke brazde v rjavi koži. Premišljeni so bili prvi gibi. toda počasi so postajale noge uporne, dvigi so bili previsoki in noga je padla naglo ob tla. še predno je narednik doštel.
»Stoj!« so se zadrla velika slinasta usta in rdeči fes se je ustavil. Kakor zver na svoj plen se je nagnilo naredni-
kovo telo pred njega in sline, smrdeče po vinu, so mu oškropile obraz.
»Ali boš znal že enkrat, ali ne — ti prokleti Mohamed!« Vrste so strepetale od tega krika, zganil se je človek pred narednikom, ki je kakor pobesnela hijena bulil v njega. Na očeh se Je pojavila solza za solzo in se razlila po vseli brazdah na lini, da se je zasvetil obraz v žgočih solnčnib žarkih.	Ena	sama
prošnja je bil tedaj ta suhi in koščeni obraz.
»Ne mogu, — brate!« —
Kakor da ni bil glas, samo proseča misel, iztisnjena od trpljenja m boli, so bile te besede. Narednikov obraz pa se je spačil in kakor rjovenje pobesnelega leva je bilo njegovo krohotanje, še predno so se vrste stresle od tega glasu, se je dvignila njegova debela desnica in nevidno zamahnila.	Telo	se je
skrivilo, nagnilo — zrak je	presunil težak vzdih — in butnilo ob	tla.
Ne daleč od čete je stal poročnik, mlad in lep, z lepo zvenečimi ostrogami in si prižgal cigareto. Pred okamenelo vrsto pa je obležal rdeči, od znoja napojeni fes. —
»SOCIALIST«
Stran S.
bi »e kdo brigal za interese vajeniškega naraščaja. 7m svojo politiko proste roke predlagajo in sklepajo take 1 bedaste. obenem za uesrame in izzivajoče resolucije........
Ministrstvo za socialno politiko ju policijo kličejo obenem na pomoč. Obrtniki so tako predrzni, da kličejo na pomoč ministrstvo za socialno politiko, to je ono ministrstvo, ki že potom svojih organov inšpekcij dela ugotovilo:	da
postopajo obrtniki s svojimi vajenci naravnost zverinsko in ugotovilo, da so Vajenci za mojstre objekt nesramnega, brezmejnega izkoriščanja.
Poročila ministrskih orgauov so dala Jugosloveuskemu zdravniškemu društvu pobudo, da je postavilo na dnevni red svoje V. letne skupščine, ki se je vršila v mesecu septembru 1923 v. Subotici tudi referat o zaščiti vajencev in nedoletnih delavcev.
Poročilo, ki ga je podal na tej skupščini dr. Bogič je v celoti najhujša obtožba obrtnikov, ki zaposlujejo v svoji obrti vajence. Obenem pa je to poročilo glasen memeuto delavskim organizacijam, da so se doslej za vprašanje vajencev še veliko premalo brigale, zanimale in da bodo morale delavske organizacije vajencem 'in obrtniškemu početju posvetiti še vse večjo pažnjo m pozornost.
Odveč je izgubljati vsako besedo. Vsaj so tukaj uradna poročila, ki nam prihranjajo, da bi tudi s svoje strani iznesli dokaže o nečloveškem, nečuve-nem postopanju obrtnikov z vajenci.
Tako pravi poročilo državne beograjske zaščite dece in mladine: Preveliko delo in neurejeno življenje; pretirano izkoriščanje s strani delodajalca; pomanjkanje zdrave zabave, gimnastike itd. je vzrok, da mnogi vajenci v zgodnji mladosti propadajo telesno in duševno.
Pa pojdimo naprej! Dr. Bojič je na podlagi uradne statistike dokazal, da tvorijo v Bosni in Hercegovini mladostni delavci pod 14 leti 40 odstotkov vseh zaposlenih mladostnih delavcev do 10 leta. Zakonski minimum pa je dovršeno štirinajsto leto!
l	a tudi to še ni vse! Po poročilu Inšpekcije dela v Skoplju, torej po uradnem poročilu je bilo zaposlenih v letu 1921 14 odstotkov vajencev celo pod 12 leti. In na podlagi poročil vseh inšpekcij dela v državi pravi osrednja inšpekcija dela — da ne pozabite gospodje obrtniki, tudi državni urad! — v svojem poročilu zn leto 1920: mladostni delavci pod 14 leti in slabe fizične konstitucije so prenašali tovore težke 1.0—80 in še več kilogramov.
Pa tudi to »e ni vse! Inšpekcija dela v Novem Sadu pravi: Trinajstletna, slabotna deklica je opravljata posle kurjača in je nakladala premog.
Morda bodo gospodje obrtniki kljub gornjim navedbam rekli: Raj to! to ni
nič hudega! Zato povemo tudi še, kako sodi o obrtnikih dr. Bogič: Obrtniki zaposlujejo prerano vajence vsled svoje nenasitnosti (sloveuski požrešnosti), ker si oskrbe na ta način čim uajcenejšo delovno silo. V oklepaju dostavlja dalje dr. Bogič: precej delodajalcev tudi takih, ki odpuščajo po 2—‘5 leti h učne dobe svoje vajence neizučene, pa najemajo zopet nove, samo da bi prišli do skoro zastonjske delovne sile.
Pa tudi Ljubljanska inšpekcija dela ve povedati o kavalirskem postopanju slovenskih obrtnikov. Za leto 1920 poroča na primer: Mladoletni natakarski vajenec je bil nepretrgoma zaposlen od 7 ure zjutraj do ene ure ponoči; to jo nič več in nič manj kot 18 ur na dan. Posledica tega je bila, da je vajenec zbolel na tuberkulozi. — Z nekako de-šignacijo pravi ljubljanska inšpekcija dela v letu 1921.: ZaposLitev vajencev po 10 do 12 ur na dan je pogostna!
Pa tudi o tem, kako se vajenci pri mojstrih uče, je govoril dr. Bogič: Zelo majhno je število vajencev, ki bi delali samo v delaynici. — Večinoma so zaj poslenj 'v mojstrovem hišnem gospodarstvu, (pestujejo mojstrove nebogljenčke, pometajo, perejo) — raznašajo stvari in izdelke kupcem, skratka opravljajo posle, za katere bi moral mojster najeti sicer plačano delovno silo.
O kulturi naših obrtnikov pravi inšpekcija dela v Ljubljani: V letu 1922 je bilo več pritožb zaradi surovega (da, surovega) postopanja mojstrov itd.
Za konec še o stanovanjih, prebivališčih, delomrznih! in revolucionarnih vajencev.
V	Velikem Bečkereku je imelo 4% pregledanih industrijskih in obrtnih podjetij za vajence urejena stanovali-šča. — V 96% so ležali vajenci na tleh, na klopeh, stružnicah itd. — Mojster, vprašan, zakaj spi kovinarski vajenec
v	hlevu, je odgovoril: da ne bi ozebel; (zmrznil), sem ga dal v hlev! —
Še in še bi laliko navedli. Pa že to zadošča, da predlagamo inTv stilu obrtnikov sledečo resolucijo:
Opozarjamo vlado in posebno ministrstvo za socialno politiko na škodljivi pojav med obrtniškim vajenštvom ki se kaže v tem, da jih mojstri nečloveško izkoriščajo. Da se preprečijo škodljive posledice takega početja, je potrebno, zabraniti vsem onim mojstrom, ki tako postopajo z vajenci, še nadalje sprejemati vajence. Ministrstvo za socialno politiko mora odrediti strogo kaznovanje oseb, katere tako postopajo z vajenci
Tako se je zgodilo. Niti oni slavni raz-ška resolucija pa je nesramno varanje
in laganje.
Sela ljubljanskega obilnskaga sveta.
V	sredo 10. t. m. se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta, ki ni dovršila dnevnega reda. Zavlekli sta razprave zlasti dve vprašanji in to »predavanje« občinskega svetnika dr. Vidmarja o elektrifikaciji mesta Ljubljane iu pa vprašanje glede pravnega vprašanja med Sokolom 1 v Ljubljani in mestno občino ljubljansko glede znanega trga »Tabora«, ki ga je občina pred leti prodala na podlagi pogodbe Sokolu, ki pa pogodbe v določenem roku ni izpolnil.
Občinski svetnik dr. Vidmar je udeleženec »Elektre«. Govoril je na shodu v Unionski dvorani o elektrifikaciji Ljubljane. Govor pa po mnenju občinstva ni bil strokovnjaški, marveč demokratsko političen proti občini in županu s. Periču. Zaradi tega je moral tudi občinski svet odgovarjati na to »predavanje«. Važna sta dva momenta v tem vprašanju. Prvič ima v mestu edino občina pravico do inštalacije elektrike, občina ima torej monopol. Dr. Vidmar pa zagovarja stališče, da se mora električna sila prepustiti privatni špekulaciji; on torej zagovarja kot občinski svetnik interese kapitalistov proti interesom občine. Vidmarjeva »FJektra« je pa tudi že položila nekaj kablov po mestnem svetu, dasi ima do tega pravico le občina. Nedvomno ima občinski svet dolžnost, da nastopi proti takemu motenju posesti in s. Tokan je imel po-
pa Sokolu iz pogodbe, ki se ni izvršila ter je že potekla. Občina ima pravico in dolžnost, da dožene, kakšne pravice ji gredo iz pogodbe. Ako bi demokrati imeti z zgradbo sokolskega doma resno voljo, bi se bolj potrudili, bi žrtvovali in ko je sedaj potekla pogodba, nastane enostavno vprašanje, ali naj občina izvaja posledice iz neizvršilve pogodite ali ne. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da je treba spraviti stvar na jasno. Drugo vprašanje je pa, ali občina potem podaljša pogodbo, ali napravi novo, ali pa zopet kupi zemljišče, do katerega ima v zmislu (»godbe pravico. Nikakor pa ne gre, da bi stvar ostala nerešena, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi tista podrtija na Taboru stala Se dvajset ali pa trideset let proti volji občinskega sveta in proti jasnim določbam mestnega stavbnega reda Idr tudi kljub ob sklepanju pogodbe predloženim načrtom. V tem vprašanju ne
gre za nagajivost, ne gre za nasilje, ampak za pravico in za ingerenco občine na podarjeno zemljišče, ki jo hoče sedaj nasprotna politična struja izigrati proti občini’ in v škodo občine.
Tak je položaj v tem vprašanju in pravno čuteče občinstvo in ono, ki ima interese občine pred očmi, ne more zavzemati drugačnega stališča. Občina mora tu ugotoviti svojo pravico, ker je bila že itak z odstopom tega zemljišča dovolj oškodovana in estetika mesta pokvarjena. Najprej se mora ugotoviti to pravilo razmerje, potem bomo govorili o stvari dalje.
*
S. Celešnik Rado je odložil mandat občinskega sveta, ker se je izselil iz mesta; na njegovo mesto je bil poklican s. Caks. — Prihodnja seja občinskega sveta (nadaljevanje) bo danes zvečer.
Tedenske vesti.
polnoma prav v svojem temperamentnem govoru, če je rekel, da »Elektra« na tistem kvadratnem metru zemlje, ki bi bil njegov, nima pravice vrtati ne na vrhu in magari tja doli do pekla ne. Ljubljanski občinski svet se že nekaj časa bavi s projektom, da napravi lastno hidro-električno centralo kje na Sa-
vi	in to Vidmarju ni prav, češ, podpreti se mora domači kapital In domača podjetja. To so lepe besede; občina nima denarja in Vidmarjevi) kapitalisti za vse to prav dobro vedo, denarja pa ne dajo in niti niso pripravljeni skleniti pametne pogodbe z mestno občino. Občina mora poiskati sredstva za novo lastno električno centralo po ugodnih pogojih; kje in s kom sklene pogodbo je postranskega pomena, ker monopola mestna občina v lem primeru ne sme nikomur prodati, pa če ima še tako lepe oči in še tako sladak jezik. Občinski svet in njegovi člani z županom vred imajo dolžnost varovati interese občine, zlasti pa monopole občine.
Drugo važno vprašanje, ki je razburjalo zadnjo sejo občinskega sveta, je bilo vprašanje trga »Tabora«. Ta stvar je že tako znana, da čivkajo o njej celo vrabci na strehi. Župan je namreč na tej seji predlagal, da se sestavi komisija pravnikov in sodnikov, ki naj preštudira vprašanje, ali je Tabor, kjer so Sokoli izkopali nekaj lukenj, zazidan ali ne in kakšne pravice gredo občini ali
NAROČNIKOM IN ČTTATELJEM!
Mnogo naročnikov in prijateljev nam k- že poročalo, da bi jim bilo ljubše, če bi prejemali »Socialista« že v soboto. Z ozirom na te želje, bo izhajal v bodoče »Socialist« vsak petek, da dobe naročniki naš list že v soboto. —
V	zadnjem času opažamo, da zanimanje za naš list jako lepo narašča ter mu hočemo s tem korakom le pripomoči do lepšega razmaha.
Ljubljanska policija. Ljubljanska policija je izgubila kredit povsod. Po zadnjem umoru na Vodovodni cesti, ko je bilo treba ugotoviti morilca, jo je tudi meščansko časopisje prijelo pošteno za ušesa in ji povedalo, da ni piškavega oreha vredna. — Dejansko pa je stvar ta: ko gre za to, da se razganjajo delavske organizacije,, da se izvohajo državi nevarni elementi , da se onemogočujejo delavske prireditve, takrat je policija na svojem mestu in vrši svoje posle nad vse zaslužno in čisto policajsko. Kadar pa gre za družbi nevarne elemente, tatove, ubijalce, vlomilce, celo pa, kadar gre za te vrste ljudi iz boljših krogov, takrat pa policija ne funkcionira in šepa. Tozadevno imamo mi v svoji »Kriminalni razvidniek, kamor zapisujemo v3e zaslužne čine naše policije precej postavk. Štritofov umor, — docela nepojasnjen. Aretacija C. Pollaka — je tudi nepojasnjena. In znano nam je, da je končala preiskava o atentatu, ki so ga iuscenirali za časa rudarske stavke v Trbovljah, ki jo je vodila ljubljanska (»olicija s tem, da je nastopil šef-krimi-nalist službo pri Trboveljski družbi. — Naj nam policija vsaj v tem slučaju natoči čiste vode.
Jerovšek eksplodira.
Vodja mariborskih batinaških patrov je v silni zadregi, ker so volitve pred vrati, pa nima nobenega aduta v rokah. Da bi bil vsaj Korošec kaj prinesel iz Beograda. Toda ne. Tigri pridejo med svoje ovce precej rejeni nazaj, toda praznih rok. Avtonomijo so tam prodajali Pašiču za vsako ceno, pa je ni hotel, ker je ni rabil. In ravno to je vzrok, da se klerosi tako krčevito love za blok, ki jih naj reši pred potopom. Klerikalci niso nikoli v mariborskem občinskem svetu stavili nobeaega iniciativnega predloga, ki bi šel za tem, da bi se karkoli storilo za reveže, kvečjemu, ko se je šlo za podporo samostanu ali pa kakemu njihovemu pristašu. Vsi iniciativni predlogi glede raznih akcij na socialnem polju, so prišli iz socialističnega kluba. Precej teh je bilo sprejetih, če tudi je bil v raznih odsekih luid boj, vendar se je črnim in rumenim socialistom posrečilo marsikaj preprečiti. Toda sedaj bo treba račun dajati. Ge ne bi ti vražji delavci imeli volilne pravice, bi bila lahka stvar, tako pa ni. Bahunov predlog, naj se iz-venmariborsko pivo obdavči za 0.50 dinarja pri litru više, izkupiček (približno 80.000 Din) pa se naj porabi zato, da dobe brezposelni hrano v občinski kuhinji, je oslal g. Jerovškuv v želodcu. Klewsi so mislili, da bomo mi molčali o njihovi demagogiji, ('e je bil nas predlog — katerega sta Jerovšek in Roglič pokopala — demagogija, zakaj
pa sta ga tedaj preprečila? Bila bi morala samo glasovati pa bi bil predlog sprejet in stvar bi se lahko že izvajala. Tako pa sta zahtevala »študiranje« in preiskovanje, poizvedovanje, samo, da se stvar prepreči. To kar »Straža« trdi tozadevno, je vse podla laž in hinavščina, pa naj prihaja od žegnane ali ne-žegnane roke. Glede Jerovšekovega predloga o 33.000 Din pa smo že rekli, da je grda in preračunana nesramnost, ki je ne bi mogel menda nikdo drug napraviti kot klerikalec. Referent je imel in ima še tisti predlog pripravljen, toda Jerovšek ga je prehitel, da l)o zgledalo, da je to klerikalna zasluga. Pfej jezuiti, farizeji, imeli ste cela leta priliko, pa bi bili lahko mnogo storili za ubogo ljudstvo in vam ne bi bilo treba se puliti za to, kar so že drugi storili. Zakaj ne pridete s samostojnimi predlogi, saj imate prilike dovolj! Ampak vi igrate raje kukavico, ki čaka na drugo ptico, da ji bo mlade valila, ker je sama prelena. Povemo pa vam, da bomo vsako vašo demagogijo razkrinkali. Volitve bodo tokrat jalov-ne. Niti Korošec niti Jerovšek nimata kaj pokazati. Vsaka sila do vremena!
PTUJSKA KRONIKA.
Za prvi Maj. V nedeljo, 6. t. ni. se
je vršil dobro obiskan zaupniški sestanek, na katerem se je med drugim razpravljalo in sklepalo glede proslave prvega maja. V majniški odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Šegula, Rozman, Vodovnik za železničarje; Štefa-nifi, VVeisbacher, Bezjak za usnjarje; Šprah za živilske delavce; Pavlič za mestne delavee in Hdnigsmann ter Frankovič za »Svobodo«. Sodrugi naj se glede praznovanja prvega maja obračajo na navedene sodruge.
Pomožna akcija za gladujoče v Nemčiji. Na omenjenem sestanku so zaupniki razpravljali tudi o pom. akciji za Nemčijo in je bil odl>or predlagan od krajevnega političnega odbora potrjen.
V	tem odboru, ki se bo po potrebi razširil so sledeči sodrugi: Šegula, Horvat, Podbreznik iu Hdnigsman. Ta akcija se vrši sporazumno z mariborskimi sodrugi, oziroma ondotnim odborom.
Društvo stanov, najemnikov je imelo dne 29. marca redni občni zbor. Po poročilu starega odbora in referatu predsednika starega odbora v Ljubljani Vencajza, se je izvolil nov odbor. — Sledila je na to debata, med katero je prišlo do incidenta vsled nastopa okr. tajnika g. Puca, ki je govoril proti zu-konu o zaščiti najemnikov ter zastopal stališče hišnih posestnikov bolje, kot katerikoli kapitalist. Gospod Puc je dobil seveda zaslužen odgovor in malo je manjkalo, da ni zletel iz dvorane. Čujemo, da je omenjeni gospod spisal načrt za odpravo stanov, bede, ki ga je predložil odboru stanov, najemnikov, da ga »prouči« in — vrže v koš! Zvedeli smo, da omenja g. Puc v svojem »elaboratu socialistične m bojševi^ke fraze, ki so po njegovem mnenju padale pri debati na občnem zboru stanov, najemnikov. Zato si dovoljujemo temu gospodu povedati, da za poznati »socialistične« fraze ne zadostuje nositi or-junski znak. Za take stvari se mora inieti kaj druzega. predvsem pa neko-
Strun 4.
»SOCIALIST«   .........
liko več soli pod klobukom. D« gospod	najemnikov, kjer »e >je	pošteno	blanii-
Pue teh kvalifikacij nima, je dokazal	ral s svojini načrtom za	odpravo	stano-
na občiretfl zboru drufitva stanovanjskih	vanjske bede. Pika.
Dopisi.
Mest«. Dne 6. aprila zjutraj se je smrtno ponesrečil v naši tovarni sodr. Anton Habjan. Postal je žrtev nespodobnega vodstva naše tovarne. Nasprotno pa trdi razglas vodstva naše tovarne, ki je bil izdan takoj po smrtni nesreči. Ta razglas se glasi:
2 ozirom na zadnji slučaj nezgode *e je ugotovilo, ko se fa po lastni neprevidnosti ponesrečil io izgubil mlado življenje delavec, edino vsled tega, ker se ni ravnal po predpisih službujočega mojstra. Z ozirom na to, da je prekoračil odkazani mu delokrog, se vse delavce kem. tov. opozarja, da se za v bodoče vsatf delavec, ki se ne bo ravnal po ukazih in navodilih svojega mojstra, če ima prestopek kake posledice ali ne, kaznoval s takojšnjim odpustom.
Ing. Resman., uprav. Candoliui.
Odgovor:
1. Ni resnica, da se je že imenovani ponesrečil po lastni n^re^idnosti.
2. Ni res, da bi se ne ravnal po navodilih službujočega mojstra, ni res, da bi bil prekoračil mu odkftzani delokrog.
3. Resnica pa je, da ji nforal napraviti deio, ki je tfflb po jfttijfiki d8&-nesti
NaS pokret.
Seja pokrajinskega načelstva SSJ.
V nedeljo dne 30. marca t. 1. se je vršila v Celju seja pokrajinskega načelstva SSJ.
Seja je vzela poročilo o občnem /.boru Konzumnega društva za Slovenijo na znanje in je sklenila, da se imajo predlogi, katere so zastopali strankini somišljeniki na občnem zboru, v popolnem obsegu izvesti. Stranka pa ima podpreti to našo največjo gospodarsko zadrugo z vsemi svojimi moralnimi silami.
Prizadevanja za zopetno ujedinjenje z Bernotovo 9kupino se imajo z vso silo in za ceno vsakoršnih žrtev nadaljevati.
Bernotovemu laganju po >Napreju< je postaviti v našem časopisju nasproti resnico.
Glede taktike pri eventuelnih volit vah v oblastne, državnozborske in občinske zastope se je doseglo popolno s< glasje in sklenilo zastaviti vse sile v tej smeri, da bo stopilo socialistično delavstvo v volitve enotno.
Gospodarstvo.
Zadružni izlet. — Zveza gospodarskih zadrug priredi od 1. do 10. junija podučni zadružni izlet v Gradec, Dunaj, Brno, Moravsko Ostrovo in Prago v svrho ogleda ondotnih velikih zadružnih naprav. Podrobnosti • tem prinesemo prihodnjič.
Poročilo Zveze gospodarskih zadrug *a Slovenijo. Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo je izdala ob priliki svojega občnega zbora izčrpno in pod-učno poročilo o stanju zveze do donca leta 1923. Poročilo je zelo zanimivo ne samo za včlanjene zadruge, nego tudi za vse zadružno misleče delavce. Iz poročila posnemamo, da se je ta naša
zadružna matica v zadnjem času močno razvila. Pristopilo je več novih zadrug, zlasti produktivnih in denarnih. Nekaj novih zadrug se pa ob sodelovanju Zveze pravkar ustanavlja. Dokaz, da se naš pokret dviga ne samo politično, strokovno in kulturno, nego tudi gospodarsko.
Zveza je izvršila v tem času tudi mnogo zadružno vzgojnega dela. Vsem sodrugom, ki se bavijo z zadružnim delom, priporočamo, da si to lično brošuro nabavijo. Zveza gospodarskih zadrug razpošilja brošuro brezplačno vsem, ki se interesirajo za naš delavski in zadružni pbftfet.
RUM
t
l
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in ugodni za nositi.
Prvovrstni Iroos
(drože) razpošilja tvrdka
M. ŽIGON
v ŠKOFJI LOKI
po dnevrii tovarniški ceni na vse strani.
Ud iMt
uil u*TB
Torej resniea je, da Je moral napravi# delo, katero je spadalo v njegov delokrog.
Javnost naj razsodi ail ne povzroča naš g. Candolini zopet z njegovim razglasom nove nesreče v naši tovarni.
Zatorej vztrajamo piri JuihtevS, da se slučaj ali nesreča potom tozadevne komisije preišče, zasliši zaupnik dejstva in delavstvo istega dela, ki je za čaSr nesreče in je še zaposleno.
Zaposleni delavci.
»j.,p v.
Naša delegacija v socialnih zavodih se je pooblastila, da čuva v teh zavodih po svoji previdnosti interese delavstva.
Prvi maj sklene praznovati stranka samostojno.
U. O. R.
Dnevni red naj obsega te-le točke:
1. Citanje zapisnika.
2. Poročila funkcijonarjev.
S. Določitev dela za bodoči mesec ali teden.
Na sejah poroča:
1. adjutantu došli korespondenci, daje v vednost načrte, program dela in statistike.
2. blagajnik navede stanje prejemkov in izdatkov od zadnje seje. Poroča imena članov, ki niso poravnali prispevkov.
3. Intendant poroča o stanju tehničnih predmetov in zalogi hrane in drugih potrebščin.
4. T e h n i č n i vaditelj poroča o tehničnih petoricah in njenih potrebah in spremembah.
Naznanilo.
Slavnemu občinstva naznanjam, da sem otvortla na novo preurejeno brivnico v Florjanski ulisrf Stev. 10.
Točna in higijenična postrežba. Cenjenemu občinstvu se priporočam za mnogobrojen obisk.
Godnov.
Izdajatelj:	j
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. > Odgovorni urednik:	i
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
MMMNNNNNNI
MERKUR
trcl (ND. d. o. LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA UL. 13
TELEFON ŠtfeV. 592. se priporoča
za naročila všeh v nieno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. IzvrSitev točna in solidna!
Prva Ovna a
Izdatkov
r. i. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica Stev. 4.
lzdelovalnka moSklh in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrše
Vsedelnvski zlet
o Ljubljani!
Tvrdka
Peter Mer
UiibOaiui, Vldovdimslni cesta 2
priporoča za ta Izlet: Celotna kroja kot tudi posamezne delo a« U. O. R. — Vso telovadne potrebi Ine i majce telovadne hlače, čelje, dalje za moSki in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 11 Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni I dobavitelj potrebščin U. D. R.
Prva mariborska
delavska pekarna
r. z. z o. z. v Mariboru, TržaSka cesta St 37 -38, telefon Stev. 324. Ustanovljeno leta 1898. - Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polm teži. Pecivo se dostavi/* tudi na dom.
itampille
iz kovine in gumija Izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 13
1.1.1 §. I.
izvršuje vsa kovinostiskarska, kleparska, kotlarska in ključavničarska dela.
Tožna postrežba.	Solidno	delo.
Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 18.
Kromu in krojači«!
fcizpolKjam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muStre) za dame in gospode. — KNAFELJ ALOJZU, strokovni učitelj za krojaStvo, LJUBLJANA, levnlska ulica Stev. 2, I. nadstropje.
Trgovina z železnino
SPECIALNA DELAVNICA ZA 0RT0-PBDI«tii APARATE
umetnih udov, vseh vret bandaž, trebušnih pasov, obvez, vložkov za plošč-nate noge, ravnctdržalcev in vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje in sprejema v popravilo in po konkurenčnih cenah. — Se vljudno priporoča
STANISLAV PONIKVAR, Ljubljana, Gosposka ul. 4, dvorišče.
Ljubljana
po konkurenčnih cenah vsa-kuhinjsko posodo, tehtnice,
fospodinjske Mu gospodarske potreb-čine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železnlnsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega portland cementa in karbida.
Produktivna zadruga
krojačev
r. z. z o. z. v Mariboru, RuSka c. 5.
Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moSke in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu-in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene.	Točna postrežba.
Sie^el Sz d.ru.g'
d. z O. 2.
ticsLlacLlca, plsutneasuegr©' “tooxDQ.“ba,žao.eg,«L Tolsigra,
Ljubljana, Dunajska c. 31
Svitavv
U- S. R )
Wien
(Nem. Avstr.)