UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (trekarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ;sprejemajo. : t NAROČNINA: celoletna po pošti ali e pošiljanjem na dom za Avstro-in Bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za 5 ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : t Posamezne številke po 8 vin. PIPII E £ *š H U pr ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenhurgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ———— Reklamacijo lista so poštnine proste. -------------------— Štev. 842. V Ljubljani, v soboto dne 27. julija 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. ^ar^a ‘zhaja vsak dan ob 11. dopoldne In stane naročnina r«i«i ^ avstro-ogrske kraje: a................. K 2160 Polletna . . 10 80 cetrtietna.................................„5 40 mesečna......................................180 ral«« * Za Nemčijo: 2?"«........................ K 26 40 &tna..................................... 13 20 mi e na.................................... 660 mesečna.................................... 220 in 0sta,° Inozemstvo celoletno 36 kron rnx '.Cer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Na-Cnmo je pošiljati naprej, in * ^0samezna številka 8 vin. v administraciji ,n tobakarnah: n s * i1lr°fnina se pošilja pod naslovom: Uprav- ^tvo ,Zarje» v Ljubljani. Narobe politika. toitrT0^^3 ’n gospodarstvo sta neločljiva men’- ^saka politika ima gospodarske na-terps 'n Zast°Pa kakršnekoli gospodarske in-ali . , °*'tična stranka, ki to taji, je hinavska Dolirt 0n^uzna če misli, da je mogoče ločiti daj . gospdarskih načel in stremljenj, tele i n^eno duševno uboštvo tako veliko, da 6oii 9!?s!anek Popolnoma neopravičen, in iu resniCnih interesov dela le napotje. Ce pa teni p- Se grad* vsaka politika na gospodarskih na pa *° resnico, tedaj ima zahrbtne »mene in je nepoštena. Vse kulturne obleke, katerimi so odete razne stranke, verske in narodne, filozofične in prosvetne, so samo obleke; kar tiči v njih, so pa vedno gospodarji interesi. Včasi je odeja naravna, telesu primerna, takorekoč zrasla na njem, kakor raste "revo iz zemlje, kakor raste vsa civilizacija !n kultura iz dela; včasi pa je obleka lažniva in lnia le skriti pravo obliko telesa. Mogočni razvoj gospodarskih razmer, zlasti vse jasneje se kažoča gospodarska nasprotja vplivajo na to, da morajo stranke tudi gospodarskem oziru boljinbolj kazati pravo nela«0, Marsikatera ne stori tega rada, ker ji je koristna in ker bi z očitnim prizna* zvesti ipV PreP°dila pristaše, ki ji ostajajo Mihove to’ ker mis,iJo> da lahko varuje so prem * rese’ *ako kakor trd»- Ali dejstva trajno „ na> da bi mogla neodkritosrčnpst klijem |:Sp.evati. Silneje od vseh besed učin-^PodaVi1^ in sk°da. Razvrstitev strank po Vse boli načelih napreduje nevzdržema in Vsi ijUcj- Se bližamo tisti stopnji, ko bodo esih I«* ,Samo po svojih gospodarskih inter- Ali e+n' v strank'. V ali Šaljiv- ' v tem razvoju s° včasi komični skern v , |D°menti; ravno sedaj je na.Kranj-litičnih ce|k°ma zelo resnih in ne veselih po-Barve azrnerah nekaj prav humorističnega: Pq g]avj Pomešane in meščanska politika hodi celIeno^eia*Ile stranke po vsem svetu, par ex-tleh ,llleščanske stranke, so se razvile na kot J‘10tdernega. kapitalističnega gospodarstva ^ vstopnice buržvaznih interesov. Bivstvo EMILE ZOLAf Pri o’dvcdel °doktn^f^mkardinal Boccanera izrekla nekoliko besS ’ sta tiha pasova Doktor, ki je bil sam vil gesto premaganega n Sebe’ie napra" ttenco^nl fo da' hn'lPrav-it‘ moram Vašo emi- Kr uo^kb,rnauri vse taiano- neda?« * oIezen je enaka kakor pri Gallu, kajneda? °dgovoril, temuč trepetaje r v ~tran, Je dodal: OiSiiS’ {"a,ezIjiva mrzlica?« hteva knrfiinal n*™? dobro razumel, kaj za- na r0s°al vefn- Ho,tel je’ da mo,či’ reKa »lasu nieeove pokopan za-radi doletu ni moglo biti večje, nič m mogi0 izražati Vetno3’ llagič?ej!e5-Veliča"stva kakor ta še |etnUt,POk0^1 /Zu.,šeni sedemdeset- 4ul>Ovno i* n' h,° . ’ ■ l pr°padla njegova vleku a. družina, kakor m trpel, da bi se za- nein k,njegova človeška družina po neizogib- večen a u senzačnega procesa. Ne, ne! Molk, pozabi. *k, v katerem vse počiva in se vse blagim,1^ se je nazadnje poklonil s svojim »Da, 0v, no molčečnim obrazom, vaša eniinen -° nalezljiva mrzlica, kakor je n Zopet so°c POvsem Prav opazil.« . °ccanere 71 - Prikazale velike solze v očeh •> zopet -/rt l' ko ie obvaroval božanstvo, trosil j ^vave!o njegovo človeško srce. .nai Poizk Ie-Z avnika’ naJ poizkusi še zadnje, Ja* 2 glavn' Ve^ neg0 ie m°goče. Ali ta je ma-5ftaj°Čim; 10 Pokazal s svojimi ubogimi, tre-S eta, zn rokaini na bolnika. Za svojega • rt ie h;,v°lo .mater ne bi mogel več storiti. p,niil umira- "e^ogibna. Cernu bi trudil in tr-°^e^ine? n, ^ povečal njegove Ker se je kardinal v očigled bližnle liberalizma je takozvana gospodarska svoboda; »kar kdo more«, je njegovo načelo, svobodna konkurenca je njegov nauk. Naš namen ni, da dokažemo, kako nesvoboden, resnični svobodi naravnost sovražen je ta nauk, ki popolnoma prezira dejstvo, da je sedanja neenakost ljudi — ne naravna, temveč umetno ustvarjena gospodarska neenakost — največja ovira resnične svobode. Zanima nas liberalizem, tak kakršen je po svoji doktrini. Kot dete kapitalističnega gospodarstva smatra njegovo pot za svojo in hoče z nje odstraniti vse ovire. Industrialnost in z njo spojeno kupčevalstvo je duša liberalizma; nič ga ne karakterizira tako kakor podjetnost in špe-kulativnost. Izkoriščanje ni nič drugega kakor logična, neizogibna posledica teh elementov. Liberalizem ljubi velik slog; malenkosti niso po njegovem okusu, in le tedaj najdejo milost v njegovih očeh, če jih smatra le za začetek, iz katerega se razvije še kaj velikga. Kakor ustvarja liberalizem ogromna bogastva, tako povzroča tudi velikanske polome in krize. Previdnost ima zanj le do neke meje veljavo, nikakor pa ji ne priznava toliko pravice, da bi mu smela ugrabiti kakšen četudi riskiran pretit. Na drugi strani stoje konservativne stranke, neprenehoma svareče pred naglico, osredoto-čujoče vse v namenu, da se kolikor mogoče neizpremenjeno ohrani to, kar je. Konservativnost je po svoji naravi sovražna špekulaciji, zlasti pa vsaki nezanesljivi špekulaciji. Vsaka novotarija ji je sumljiva. Ščititi hoče »male eksistence«, predvsem srednje sloje, pa preklinja zaraditega veliki kapitalizem in zatira delavsko gibanje. »Previdnost« mu je vsaka tretja beseda, in neprenehoma svari in svari. Konservativne stranke so večinoma tudi klerikalne. Tako je povsod, kjer se oblike vjemajo z načeli in kjer se razmere normalno razvijajo. Pri naš pa . . . no, pri nas je skoraj narobe, in to je najboljši dokaz, da živimo v nenormaU nih, vsled tega tudi nevzdržnih razmerah. Vzemimo le en slučaj, ki je tako značilen da osvetljuje ves položaj. Ta teden je dva dni Zaseda! kranjski deželni zbor. Povsem nedvomno je bi! sklican zaradi zadrug, katerim hoče dežela nakloniti svoje jamstvo, v konkretnem slučaju zaradi klerikalnih zadrug, ki potrebujejo umetne podpore kakor slepec palice, in ker ne bi klerikalci niti vzdihnili, če bi vse socialistične in liberalne zadruge čez noč slana vzela. 2e ta zakon o zadrugah in o deželnem jamstvu, o katerem bi bilo v drugih razmerah vredno govoriti, je skrajno nekon-servatfven, ker obsega kljub vsem referentovim besedam velikanski riziko. Klerikalci so morah storiti svoji previdnosti veliko silo da so glasovali zanj. Velikanskega pomena pa je zakon o vodno-električnih napravah, ki ga je večina sprejela po predlogih deželnega odbora. In tukaj je res tako, kakor da je hotela zgodovina napraviti groteskno šalo. Ta zakon pomeni industriali-zem in pomeni špekulativnost. Velikanske investicije so potrebne za električno centralo. Delo se ima izvršiti v velikem slogu, ker se drugače niti ne more. Korist, ki jo prinese podjetje, bo lahko velikanska; ali mogoča je tudi ogromna Izguba, ki obremeni deželo za dolga desetletja. Izkratka, riziko povsem kapitalističnega značaja. In kaj se godi? Klerikalci glasujejo z obemi rokami za zakon, liberalci ga pehajo od sebe kakor zastrupljeno jed. Kar bi moralo biti zgoraj, je na dnu, in na vrhu je, kar bi moralo biti spodaj. Liberalizem je konservativen, in klerikalizem je revolucionaren , . . Edini bivši poslanec Mandelj je ostal med klerikalci konservativec. Seveda je stališče liberalcev v enem oziru zelo razumljivo. Oni zahtevajo dokaz renta-bilitete, in da tega dokaza ni, je povsem gotovo. Mogoče, da je rentabiliteta verjetna, ali od verjetnosti do sigurnosti je jako dolga pot. Todi ničemur se ni čuditi. Tudi to je moralo priti tako, kakor je moral protikapitali-stiČni Lueger na Dunaju kapitalistično gospodariti. Kdor hoče v sedanjih časih vladati, ne I more sedeti med kapitalizmom in socializmom I in ne more ostati konservativen. Ko je kleri-j kalna stranka prišla do krmila, je morala zaplavati v kapitalistični struji z vsemi posledicami. In postala je takorekoč liberalna. Stališče liberalcev se pa razlaga enostavno s tem, da so v opoziciji. Konec tragedije sibirskih delavcev. Nezaupljivo je pozdravilo delavsko časopisje imenovanje Manuhina, ki je član državnega sveta, ko je bil poklican, da preišče vzroke krvavega klanja med delavstvom v lenskih zlatih rudnikih. Nezaupanje je bilo popolnoma opravičeno. Revizija v lenskih morilnicah ni prinesla delavstvu nikakršnega uspeha. Manu-hin je sicer priznal, da res vladajo grozne razmere, ali da bi storil odločilne korake za odpravo teh razmer, do tega se ni povzpel. Nasilneži in morilci delavcev hodijo pod svetlim šolneem, kakor da bi nedolžnejših ljudi ne bilo ha svetu. Tako je pač v sveti Rusiji. Tik pred Manuhinovirn odhodom iz Peterburga je ravnateljstvo lenskih rudnikov kazalo nekaj, kakor da bi hotelo uresničiti zahteve delavcev. Ob7 eriem pa so si oblasti na vse pretege prizadevale, da bi odstranile najvažnejše priče krvavega klanja in tako zatemnile resnični položaj. Manuhin, ki je imel zelo dalekosežna pooblastila, Je hotel predvsem pregovoriti stavku-joče delavce, da bi se vrnili na delo, kakor da bi bil glavni namen njegovega potovanja poravnati stavko in potegniti ravnateljstvo len-r ske družbe iz močvirja, v katero je zašlo vsled svojega pohlepa po dobičku in vsled svoje krvoločnosti. Z raznimi demagogičnimi sredstvi je hotel vladni pooblaščenec varati javno mne* nje. Po njegovem prizadevanju je dobil car udanostno brzojavko, kateri so baje delavci z navdušenjem^ pritrdili. Ali vse jc ostalo, kakor je bilo prej. Se vedno je uradoval ravnatelj Be-.e.1!9v’ ki je s svojim sirovim postopanjem prisilil delavce k stavki. Se vedno so ostali na svojih službenih mestih vsi vladni uradniki, sodniki, državni pravdnik, policaji, ki so bili vsi poslušni agenti vsegamogočne rudokopne družbe, še vedno je imel vrhovno oblast ritmoj-ster Treščenkov, Oni Treščenkov, ki je hladnokrvno gledal, kako je tekla delavska kri v po- tokih in ki je prejemal od rudokopne družbe na dan 15 rubljev, kakor je dokazala revizija trgovskih knjig. Manuhinova poročila v Peterburg se popolnoma vjemajo s senzacionalnimi razkritji konservativnega pisatelja kneza Meščerskega, ki jih je pred kratkim priobčil v svojem tedniku in ki jasno dokazujejo, da je bilo krvavo klanje v lenskih rudnikih uprizorjeno po družbenih agentih in da je delavce namenoma izzival rit-mojster Treščenkov. Hladnokrvno so oddajali cele salve med mirno, neoboroženo delavsko množico. Manuhin je dalje potrdil, da je stavka popolnoma mirno potekla in ni bilo nobenega povoda kakršnikoli bojazni, da je bila aretacija stavkovnega komiteja neutemeljena in da so bile zahteve delavcev, ki so res v nečloveških razmerah živeli, popolnoma upravičene. Kljub vsem tem razkritjem je ostalo vse nespremenjeno. Nasprotno pa je dosegla rudokopfia družba s pomočjo visokih uradnikov vse. Dolgotrajne razprave med delavstvom in ravnateljstvom, ki so se vršile v navzočnosti Manuhina, so bile brezuspešne, ker je ravnateljstvo intri-giralo. Štiri dolge mesece so se delavci borili z brezprimerno žilavostjo za svoje izboljšanje, ko so pa spoznali, da ravnateljstvo ne upošteva njihovih zahtev, so kratkomalo odložili delo in zahtevali, da se jim dovoli odpotovanje iz tega pekla. U. julija so izročili delavci senatorju Manu-hinu spomenico, v kateri pravijo: »Delavci, zbrani 10. t. m. na shodu, so po dolgem raz-motrivanju pogodbe prišli do zaključka, da je nova pogodba sicer boljša od prejšnje, da pa se niso bistvene zahteve delavcev, na katere polagamo največjo važnost, prav nič upoštevale :delovni red je ostal isti, uprava rudnika je ista, okrutno postopanje Beloserova ni pojenjalo vzlic navzočnosti vladnega revizorja, krivde niso pripoznali lenski družbi in ni se ji naložila dolžnost, da bi nam dala zadoščenje za naše muke in za kršitev pogodbe. Senatorjeva revizija ni pripomogla, da bi postala resnica tudi pravica in krivca krvavega poboja od 17. aprila ni policala k odgovoru, medtem ko so naši delegatje še vedno v ječi. Zaraditega ne moremo podpisati pogodbe in tudi ne moremo ostati v službi lenske družbe. Ob koncu debate se Je v tajnem glasovanju izreklo od 2005 navzočih oseb 1998 proti novi pogodbi in obenem smo sklenili, da ne gremo več na delo, temveč zahtevamo, da nas puste v obljudene kraje, da poiščemo novo delo.« Tri tedne so čakali delavci na izid revizije. Sedaj, ko so spoznali njeno brezuspešnost, so zalučili zastopniku carjeve »pravičnosti« v obraz svoje nezaupanje, svoje zaničevanje; delavci zapuščajo bojišče, na katerem so izgubili mnogo svojih tovarišev, na katerem pa so dobili globoko spoznanje: spoznanje razredne solidarnosti in pridobili so si simpatije delavstva vsega sveta, ki prinaša svojim sobojevnikom v daljni Sibiriji najtoplejša čuvstva. Ljubljana in Kranjsko. — Za »Zarjo«! Vse prijatelje »Zarje« pozivamo, da uporabijo zadnje dni meseca, pred vsem to nedeljo za razširjenje delavskega dnevnika. Mnogo je delavskih krajev še na Slovenskem, kamor prihaja še vse premalo katastrofe spomnil na svojo sestro Serafino m obupaval, da ne bo mogla še zadnjič objeti svojega nečaka, če se zakasni v Vatikanu, kjer je morala biti, se je zdravnik ponudil, da gre ponjo s svojim vozem, ki je spodaj čakal. To traja dvajset minut; če ga bo zadnji trenotek kaj treba, se dotlej že vrne. Ko je ostal kardinal sam pri oknu, je še trenotek nepremično postal. Njegove s solzami zalite oči so zrle skozi okno na nebo in njegove drhteče roke so se iztegovale milo proseče. O Bog, zakaj ne storiš čudeža, ko je ljudska znanost tako majhna in ničemurna, ko je ta zdravnik odhitel, vesel da more ubežati zadregi svoje onemoglosti — zakaj ne storiš čudeža, da pokažeš sijaj svoje vsegamogočno-sti? Čudež, čudež! Iz dna svoje verne duše ga ja zahteval, nujno, z ukazujočo molitvijo zemeljskega kneza, ki je prepričan, da je izkazal nebesom znatno s>užbo, ko je vse svoje življenje posvetil cerkvi. Zahteval ga je zaradi svojega plemena, da ne izgine zadnji moški potomec tako klavrno, da more poročiti to močno ljubljeno, zdaj tako grenko plakajočo in tako nesrečno sestrično, čudež. Čudež, v prid tema dvema dragima otrokoma! čudež, ki zopet dvigne družino! Čudež, ki ovekoveči slavno ime Boccanera. in poda tej mladi dvojici neskončno vrsto hrabrih in vernih potomcev! • °i )e kard;nal zopet vrnil v sredo sobe, ie bil kakor izpremenjen; vera mu ie osušila oci, njegova duša je bila zdaj močna in vdana, prosta vsake slabosti. Izročil se ie zopet božjim rokam in sklenil dati sam Dariju zadnje pomazanje. Z gesto je priklical don Vigilija in ga povedel v stransko sobico, ki je služila za kapelo. Ključe je imel vedno pri sebi Ta goli prostor, kamor ni nihče prihaja!, ta soba v kateri je bil samo majhen oltar iz pobarvanega lesa z visokim bakrenim razpelom, je bila v palači razglašena kakor za svet, neznan in strašen kraj; pravili so, da je Njega eminenca tam preklečal po cele noči v razgovoru s samim Bogom. Ko ie zdaj javno vstopil in pustil vrata na stežaj odprta, je v svojem hrepenenju po čudežu pač hotel prisiliti Boga, da pride z njim vun. Za oltarjem je bila omarica, in kardinal je stopil tja, da bi vzel štolo in mašno srajco. Tudi puščica s svetim oijem je bila tam, stara srebrna puščica z grbom rodu Boccanera. Ko se je vrnil, mu je sledil don Vigilio, da mu asistira, in takoj so se začule latinske besede. »Pax huic domini.« »Et omnis habitantibus in ea.« Smrt se je bližala tako hitro, tako grozeče, da so morale vse navadne priprave hočeš nočeš izostati. Niti sveč, niti male, z belim prtom pogrnjene mizice ni bilo. Tako je mora! kardinal, ker ni bil prinesel blagoslovljene vode in kropilnika, sobo in umirajočega kar s kretnjo blagosloviti, pri čemer je izgovarjal besede rituala: »Asperges me, Domine, hyssopo, et mundabor; lavabis me, et super nivem de-albabor.« Ko je Benedeta videla kardinala vstopiti s svetim oljem, se je silno zgrozila in padla pri koncu postelje na kolena, Pierre in Viktorina sta pa prevzeta od bolestne veličine prizora nekoliko dalje zadej pokleknila. Velike, v snežno-bledem obrazu kontesine še povečane oči se niso genile od Darija, katerega niso več spoznale; zakaj njegov obraz ie bil prsfen, polt !e imela barvo Čreslovine in koža je bila nagu-bančena kakor starčeva. Ali ne za poroko, ki jo je bil dovolil in želel, temveč za zadnje slovo je njen stric vsegamogočni cerkveni knez prinašal zakrament — za konec vsakega ponosa, za smrt, ki pokončava rodove in jih odnaša s seboj, kakor pometa veter prah po cestah. Kardinal se ni mogel obotavljati; hitro in polglasno je govoril čredo. »Čredo in unurn Deum.« »Amen«, je odgovoril don Vigilio. Po obrednih molitvali je zadnji jecljal še prošnje, da bi se nebesa usmilila ubogega človeka, ki pride zdaj pred Boga, če ga ne pomi- losti nebeški čudež. Zdaj je kardinal, ne da bi si vzel časa za umivanje rok, odprl puščico s svetim oljem in se zadovoljil z enim samim pomazanjem, kakor je dovoljeno v slučaju sile, ter položil s srebrno žlico eno samo kapljico na izsušena, že od smrti osivela usta. »Per istam sanctam unctionem, et suam piissimam misericordiain, indulgeat tibi Domi-nus quidquid per visum, auditum, odoratum, gustum, tactum deliquisti.« Oh, s kakšnim vernim, gorečim srcem je izgovarjal te prošnje za odpuščanje, da izbriše božja milost grehe, storjene s peterimi čuti, s temi večni izkušnjavi odprtimi vrati duše. Ali storil je to še z upanjem, da bi bil Bog tako prizanesljiv in vrnil ubogemu bitju življenje, ko ga je kaznoval zaradi njegovih grehov in mu odpustil. Življenje, o Bog, vrni mu življenje, da se ta stari rod Boccanera še pomnoži in da ti bo na večne čase služil na bojišču in pred oltarjem! Trenotek je kardinal še postal s tresočimi rokami, pričakujoč čudež, in je zrl na nemo obličje, na zatisnfene oči umirajočega. Nič se ni zgodilo; noben žarek se ni zasvetil. Don Vigilio je pravkar obrisal usta s kosmičem bombaža, ne da bi bile dale ustne vzdih olajšanja od sebe. Zadnja molitev je bila izmoljena, kardinal se je vrnil spremljan od asistenta v strašnem molku, ki se je zopet razgrnil, v kapelo. Tam sta oba pokleknila in kardinal, klečeč na goli deski, se je zatopil v gorečo molitev. Oči je upiral v bakreno razpelo, pa ni ničesar več videl in slišal; povsem se je podal, prosil Jezusa, naj vzame njega namesto nečaka, če je žrtev potrebna, in še ni obupal, da omehča božji srd, dokler ima Dario le še sapico življenja v sebi, dokler kTeČi- on tako na tleh in govori z Bogom. Tako ponižen je bil in obenem tako vzvišen! Ali se ni vendar moral doseči sporazum med Bogom in Boccanero? Stara palača bi se bila lahko porušila, on ne bi bil opazil pokanja tramov. tZarje« in kjer bi se s požrtvovalnim delom 'dalo pomnožiti armado »Zarjanov«. In vsak naročnik in odjemalec »Zarje« ima še mnogo »nancev in prijateljev, ki se sicer prištevajo Socialno demokratični stranki, a še niso Izpolnili sv je dolžnosti do njenem glasila. Kar po-lagamu zavednim $odrugom, ki vedo ceniti pomen delavskega dnevnika, na srce, ni mnogo in ne zahteva velikega truda. Vsak, kdor le dobre volje in gre zadnje dni tekočega meseca na delo za »Zarjo«, lahko pridobi socialističnemu dnevniku no- ega naročnika in ojačj g tem naše najboljše in najizdatnejše orožje! Na delol — Izredni občni zbor okrajne bolniške blagajne v Zagorju ob Savi. Pod tem naslovom je prinesel »Slov. Narod« v številki 165. cel kup laži in sumničenja proti blagajni in raznim osebam, celo okrajnemu glavarstvu očita malovredni dopisnik, da podpira socialno demokratične voditelje. Ordo in predrzno Je pavšalno sumničenje zastopnika okrajnega glavarstva, Če bi komisar ne kontroliral, bi gotovo na občnem zboru ne izjavil, da je pri blagajni tak red, da je za vzor blagajnam, ki Jih Je kot zastopnik politične oblasti drugod kontroliral. Liberalna klika, kateri pripada tudi iumpovski dopisnik »SL Naroda«, pa ima tudi dva. ki nadzorujeta bolniško blagajno; do predzadnjih volitev sta bila Alojzij Ašič, trgovec na Lokah, in Ivan Bajcer, sedlar v Zagorju. Sedaj pa ima Franca Weinbergerja in Gregorja Pungartnika. Osebe, ki jih je klika sama izvolila, kontrolirajo okrajno bolniško blagajno; ako bi ne blio vse v najlepšem redu, bi morale nerednosti predložiti občnemu zboru, eventuelno tudi javnost poučiti. Časnikarski brigant sumniči tudi svoje ljudi, da zanemarjajo svojo dolžnost. Mi zahtevamo od teh liberalnih revizorjev, da povedo, kaj ni bilo v redu. Drugače ostanete gospodje liberalci z dopisnikom vred to, kar smo vam že enkrat povedali: Ničvredna drhal, ki se vzdržuje na površju samo s pomočjo laž-njivih obrekovanj. ]Kar pa se tiče kontrolorja okrajne bolniške blagajne, ki yam je tako na poti, vam povemo samo sledeče: Sodr. Cepin opravlja svoje delo pri boln. blagajni tako, kakor vsak uslužbenec, kar pa dela v svojih prostih urah, pa vam prav nič mar. Če agitira za svojo stranko in njen časopis v svojemu prostemu času, mu pač ne mora nihče, kdor pošteno misli, tega očitati. Drugače je gg. liberalci pri vas. Ali niste oprostili vašega tajnika od dela v občinski pisarni tako, da je imel cel popoldan čas agitirati za liberalce; ali ni vaš stražnik, ko je raznašal legitimacije, imel vedno dva agitatorja, ki sta hodila tik za njim, da sta pobirala legitimacije in vsiljevala pooblastila. Fej takemu postopanju kakor ga uganja zagorski liberalizem; in potem si še upa ta brez-stidna sodrga drugim očitati nekorektnost. Zagorskim obrtnikom pa sledeče na znanje. Socialni demokratje vam še prav nič niso škodovali, če pa bi socialno demkratičnega delavstva ne bilo, bit udi vas ne bilo in puhli liberalci bi poginili, če bi jih to socialno demokratično delavstvo gospordarsko ne podpiralo. Poglejte vendar rnaio okrog sebe; pri obrtni zadrugi vam morajo plačevati vajenci, da se masti vaš predsednik menda Bajcer z letnim honorarjem, ki ste mu ga še povišali, menda zato. ker nima nič opravila. Ali ni sramotno izkoriščanje: vajenec vam tri leta gara zastonj, potem pa mora še plačevati prispevke, katere porabljate za honorar svojega predsednika. Pometajte smeti med sabo in pustite uslužbence okrajne bolniške blagajne pri miru! — Politično društvo »Bodočnost« je imelo v ponedeljek dne 22. t. m. v restavraciji »International« občni zbor, na katerem so bili izvoljeni naslednji člani v odbor: Bartl (predsednik), Kocmur (podpredsednik). Mlinar (blagajnik), Petrič (zapisnikar), A. Kristan in Zore (odbornika); namestniki so: Berdajs, Jaklič, E. Kristan in Polc. — Football-odsek »Vzajemnost«. Kakor smo že poročali, se vrši jutri v nedeljo ob 5. bopoldne v Kranju na igrišču »Pod Gaštejem« nogometna tekma med ljubljanskim moštvom »Vzajemnosti« in škofjeloškim moštvom. Moštvo nogometnega odseka »Vzajemnosti« v Ljubljani je še mlado, a kaže vzlic temu precej dobrih moči, vsled tega zna biti tekma zelo zanimva. Vabilo se ljubljanski In ostali podružnični sodrugi iz Gorenjskega, da se udeleže tekme. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. O uspehu tekme bomo poročali. — Prihodnjo nedeljo, 4. avdusta bo na vrtu gostilne pri Babniku jako zabavna vrtna (veselica pevske podružnice »Vzajemnosti.« iTamburaški zbor »Vzajemnosti« v Mostah bo igral koncertne točke, pa tudi za ples bo za-Sviral. Poleg tega bo igrala še domača godba na pihala. Za zabavo bo torej vsestransko preskrbljeno. Vstopnina je le 30 vin. za osebo; začetek ob 4. popoldne. Vsi prijatelji neprisiljene zabave naj se torej 4. avgusta potrudijo y; Vodmat in gotovo jim ne bo žal. — Iz Tomačevega. Ker Tomačevci nismo od kraja vsi klerikalni kimavci in smo vzlic župnikovi »prepovedi« imeli v gostilnah godbo se je v nedeljo v Šmartnem g. župnik Petrič na nas skopal; skoro vso pridigo je posvetil nepokornim Tomačevskim ovčicam. O. žun-niku povemo, dasmo se ob zvokih godbe ves dan prav dobro zabavali; dejal je res. rta n>*s je popoldne udarila božja šiba, ker Je začeio deževati. Ampak Bog že ve, kaj dela; dež nam je bil prav po volji. Prvič bo več fižola in manj prahu, drugič pa je dež ohladil zrak, da se kri pri plesu ni preveč razgrela... Če se na katoliških odrih sme pornnoževati človeški rod. ne vemo, zakaj bi se mi enkrat v letu ne zavrtiii, ko je celo David plešah O Tirolcih velja, da se izpametujejo šele s štiridesetim letom; koliko jc neki star g- župnik Petrič. Kaj pravite? — Osa. — Občinske volitve v Tržiču. Ker je deželna vlada na diktat nemških nacionalcev. razveljavila volitev v I. razredu, je cvet tr-žiške purgarije 23. t. m. še enkrat volil. Delavstvo je ostalo pri teh volitvah izven boja in je !c za zabavo opazovalo srdit boj kleri-kalno-liberalnih dvoživk in nemške klike. Po agitaciji bi bil človek sklepal, da bo na celi črti prodrla ali klerikalno-liberalna, ali pa nem-ško-nacionalna lista; ampak pokazalo se je, da so vse narodne in verske svetinje od muh, kedar gre za praktične interese purgarjev. ; Ker sta župnik Potokar in tovarnar Gassner v zadnjem trenotku sklenila kravjo kupčijo, so bili pristni slovenski narodnjaki opeharjeni in V, odbor so izvoljeni trije pristaši slovenskega »mišmaša« In trije odborniki nemško nacionalne klike (prej Je bil en sam!); propadla sta Ruech In Rihard Mally, namesto njiju sta izvoljena Gassner in Globotschnig. Ako ostane pri tem, bo slika novega občinskega odbora sledeča: 12 in pol klerikalcev, 3 Nemci in 2 in pol liberalca. Ampak kakor govore, bodo glavno narodnjaki rekurirali, da porabijo še neporabljen smodnik od prvih volitev, če bodo imeli s svojim rekurzoin srečo, bo imel župnik še enkrat priliko, da liberalce pošteno potegne, zaka] svobodomiselni mežnarji bodo zanj nedvomno zopet agitirali. Dr. špaga nastopi baje daljše počitnice po trdem volilnem boju, ki mu ga je od srca privoščiti. — Odredba naučnega ministrstva glede praznikov. Naučno ministrstvo je izdalo važno odredbo, vsled katere ostanejo prazniki, ki so med šolskim letom in sicer Svečnica, Sv. Jožef in Marijino Oznanjenje pouka prosti, čeprav jih je cerkvena oblast odpravila. — Poseben vlak Iz Reke v Postojno. Jutri v nedeljo, dne 28. julija bo vozil ob 1. uri 38 minut popoldne poseben vlak iz Reke v Postojno. Vozna cena za tja in nazaj Je znižana za polovico. V Čarobni Jami, ki bode slavnostno razsvetljena, se bodo vršili koncerti ples, itd. Po Jamskem obisku bo koncertirala Postojnska mestna godba na restavracijskem vrtu »Pri Kroni.« Poseben vlak, ki vozi pri vsakem vremenu, odhaja iz Postojne ob 8. uri 50 min. in prihaja v Reko ob 10. uri 55 minut zvečer. — O ponesrečenem deželnem tajniku Ko* rošcu. Mrtvo truplo vtopljenega deželnega tajnika Frana Korošca so v četrtek popoldne našli v Savi pri Kresnicah. Zgornji del trupla, ki ni bil v vodi, je bil že popolnoma črn, proces trohnjenja se pač v vročini hitro prične, noge pa so bile malo opraskane. Zjutraj so našli ob Savini strugi v Lazah samo Koroščevo obleko. Na Korošca je postal pozoren prevoznik na brodu, ki je v sredo prepeljal Korošca preko Save in kateremu je leta pripovedoval, da se gre kopat in da se potem zopet vrne v Ljubljano. — Brodniku se je čudno zdelo, da se Korošec ni vrnil In ker je slišal, da so otroci nekje ob Savi videli mrtvo truplo, je jel sklepati, da se je morda Korošcu prigodila kaka nesreča. — Svoja domnevanja je sporočil drugim in tako so jeli iskati ponesrečenca. Ob Sa-vinem produ so nato našli Koroščevo obleko, lepo zloženo na časopisnem papirju. Po nekem davčnem plačilnem nalogu, ki so ga našli v žepu kot edin dokument, so dognali, da je obleka Koroščeva in utopljenec ni nihče drugi kakor deželni tajnik Franc Korošec. To je potem orožniška postaja na Dolskem brzojavno sporočila ljubljanskemu magistratu. Ob kraju, kjer so našli obleko, je Sava precej globoka. Zato skoro ni dvoma, da se je Korošec utopil, zlasti če se uvažuje, da ni znal plavati. Čudno je to, da se je mož šel kopat na tako globoko mesto, ko je bil sicer vedno skrajno previden. Ko so našli ponesrečenca, so ga prenesli v mrtvašnico v Kresnice. Ravnatelj deželnih uradov gospod M. Zamida je včeraj dal brzojavno obvestiti potom županstva na Blokah Koroščeve sorodnike o tragičnem dogodku. Korošec ima doma še očeta, mater in brata, ki je gospodar na domačem domu. Posebno rad je imel mater, staro ženico, ki bo gotovo smrt svojega sina težko prebolela. Pokojnik, ki je bil navdušen turist, je nameraval danes s svojimi prijatelji napraviti turo na Storžič. Ponesrečenca pripeljejo danes v Ljubljano; sprevod gre ob 6. zvečer skozi mesto, da se ga lahko udeleže njegovi tovariši in prijatelji, od tod prepeljejo truplo k Sv. Trojici na Blokah, kjer se vrši pogreb na ondotnem domačem pokopališču v nedeljo popoldne. — V mestni klavnici so zaklali od 7. do 14. julija 67 volov, 3bike, 2 kravi, 100 prašičev, 143 telet, 15 koštrunov, 9 kozličev. Vpeljali so 293 kg mesa in 5 telet. — Smrtna nesreča vsled oetove kisline. V Tupaličah pri Kranju je pil 41etni sinko posestnika Weisseisna oetovo kislino, ki jo je našel v neki steklenici v domači kuhinji. Deček seveda ni vedel kaj pije. Prijel ga je kmalu nato hud krč in otrok je v hudih bolečinah umrl. — Delavska nezgoda. V kočevskem rudo-kopu je ponesrečil 20. t. m. Lacko Stermiecki iz Prage. Med vožnjo v deželno bolnišnico je v vlaku na postaji Grosuplje umrl. Sodnijska obdukcija je dognala, da bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, ker je imel raztelešeni pretrgana jetra. — Samomor ali zločin? V Dobrnicah so našli v sredo zjutraj v kleti obešeno Nežo Lon-garjevo iz Občin. Longarjeva Je pobegnila od moža, ker je ostro in surovo ravnal z njo. Pred kratkim sta se zaradi tega tudi tožila. Pobotala sta se^ potem in žena se je pred mesecem vrnila k možu. Obdukcija bo pokazala, ali je Longarjeva izvršila samomor, ali je bila umorjena — Pretep z nožem. Fantje Martin Žabkar, Alojz Fabjančič in Jože Božič iz Spod. Aplenika so popivali v gostilni Gosenca v Ardrah pri Krškem in se končno sprli. Kakor običajno imel je tudi tukaj glavno besedo nož. Osuvali so se med seboj znatno. Žabkar pa je hotel biti kos tej vojski in je Fabjančiču zasadil nad levo oko nož in ga obdelal z nožem po glavi in oklofutal tako, da mu je počil bobnič desnega ušesa ter je oglušil. Žabkar se bo moral zagovarjati pred porotniki. — Karatnbol. V četrtek zjutraj je hlapec Ivan Božičnik po Poljanski cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v voz posestnikove hčere Ane Peterčeve iz Dobrunj, ki se je vsled sunka prevrnil. Peterčeva jc padla pod konja, a se k sreči ni nič poškodovala. Mesto, da bi bil Božičnik storil svojo dolžnost in priskočil Peterčevi na pomoč, je drvil s konjema dalje. — Zaradi prepovedanega povratka so v sredo aretirali leta 1859. pri Sv. Krištofu pri Celju rojeno slaboglasno Heleno Krezovo. Oddali so jo sodišču. — Kdo Ima kovčeg? Pred dlje časom je dala uslužbenka Ana Škoflek spraviti neki na Sv. Petra nasipu stanujoči stranki svoj kovčeg z obleko in perilom ter potem odpotovala v službo v neko drugo mesto. Dotična stranka naj se čim prej zglasi pri policijskem uradu, kjer bo izvedela naslov Škoflekove, da ji proti povračilu stroškov pošlje kovčeg. — Izgubljeno In najdeno. Šolska učenka Mar. Pogačnik je izgtibila srebrn rožni venec. — Gcspod Matko Inkert je našel srednjo vsoto denarja. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 27., nedeijo 28. in ponedeljek 29. julija 191??% 1. V obližju reke Salzach. (Potovalna slika). 2. Nauke si išče učencev. (Velekomično). 3. Junakinja telefona. (Ameriška drama. Samo popoldan) 4. Tašča nekaj sluti. (Humoreska). 5. Niti usode. (Naravna slika v 'dveh dejanjih. Nemška biografska družba. Iz življenja gozdarjev. Samo zvečer). 6. Luka zaščitnik. (Igra Andre Dud). Štajersko. — Delavska nezgoda. V Trbovljah sta ponesrečila rudarja Alojz Jelen in Miha Trenti. Prvemu je padel težek kos železa na hrbet in ga hudo poškodoval, drugemu pa je hunt zdrobil levo nogo. Prepeljali so ju v fudniško bolnišnico. — Uboj po sodnijskl razpravi. V Ptuju pred okrajnim sodiščem je bila te dni neka razprava med posestnikoma Gregorjem Obrano ter Jožefom Strelicem in njegovim sinom. Vsi so doma od Sv. Marka v ptujskem okraju. Obravnava se je nepovoljno končala za oba Strelica. Že pred sodnijsklm poslopjem se je med temi tremi razvil pretep, katerega pa so mimoidoči preprečili. Ko pa so prišli domov, so si zopet skočili na cesti v lase. Oba Strelica sta Obranata tako poškodovala s poleni in kamenjem, da je eno uro na to umrl. Ubijalca so orožniki odvedli v zapor k okrajnemu sodišču v Ptuj. — Poskušen samomor. Iz Liboje nam poročajo: Tukaj se je prejšni teden hotel obesiti neki Pavel Leskušek. Prišel je domov in se z ženo nekaj sprl. Nejevoljen je šel z doma. Čez nekaj časa pa ga je našel Franc Novak obešenega na neki vrbi ob jarku. Odrezal je hitro vrv in ga tako rešil gotove smrti. — Predrzen tat. V soboto zvečer je šla neka vdova iz Laškega trga obiskat svojo sestro v Gotovlje. V vasi Je stopila v gostilno in pila četrt vina. V gostilni pa je bil neki mlad smr-kolin, ki je opazoval če ima vdova kal denarja. Ko je žena odšla, je šel dotični za njo, V gozdu pa jo je dohitel, segel v žep in rekel če ima kaj slndkorja.Potegnil ji je denarnico in iz nje vzel 45 K, denarnico in nekaj vinarjev Ji Je potisnil v žep, češ, to je pa tvoje. Tatu so Izsledili. Piše se Ivan Stamol, doma iz Gotovelj, in je že dobro izurjen v tej stroki. Dobro bi bilo če bi takega človeka poslali v prisilno delavnico, da bi bili vsaj ljudje varni pred njegovimi dolgimi prsti. Okraden Je bil v nedeljo zvečer v Celju neki Hrvat, ki je bil namenjen v Liboje po posodo. Prenočil je v Škobernetovem hlevu, kjer mu je neki uzmovič prerezal žep ter iz njega vzel 130 K. Denar, ki ga je imel Hrvat, ni bil njegov, ampak si ga je izposodil. Ravno tako je prerezal še neki drugi osebi žep, ker pa v denarnici ni našel več kakor 2 K, jo je pustil ležati zraven njega. Predrzni tat je zginil kakor kafra in ni nobenega sledu o njem. TT Mariborski glavni kolodvor bodo povečali. Ze pred več časom se je vršil politični obhod zaradi razširjenja. Š prezidavo in razširjenjem prično koncem septembra. — Nezgoda vsled priganjanja. Pretečeni teden sta ponesrečila v tovarni v Hočah delavca Avgust Fridl in Jožef Mikolič. Prvi si je zlomil levo nogo, drugi levo roko. V tej tovarni priganjajo delavce tako k delu, da je že več delavcev vsled tega ponesrečilo. Tudi Fridl in Mikolič sta žrtvi tega priganjanja. — Konja sta se splašila. 22. julija je vozil težek voz iz Maribora proti Hočam. Naenkrat so se konji iz neznanega vzroka splašili. Hlapec je skočil z voza, da bi konje vstavil, a se je zapletel in padel pod voz. Obležal je nezavest"™ cesti, konji so pa divjali dalje z vozom, na katerem sta bila 11 letni fant in njegova se- i padel z voza in so ga konji povo-zili, dekle je pa konj ugriznil v prsi. Goriško. Okrajna organizacija jugoslovanske so-socialno demokratične stranke v Gorici priredi v nedeljo 28. julija veliko delavsko veselico na prostornem dvorišču gostilne Štefana Furlana v Podgori (blizu novega železnega mosta pri barki). Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti sledeči pevski zbori: Delavski pevski zbor iz Pod-gore; pevski zbor »Izobraževalnega delavskega društva« iz Solkana in »Delavski pevski zbor« iz Gorice. Med veselico in pri plesu bode svirala goriška^ godba pod vodstvom gospoda Barazzeti. Ob 2. popoldne sprejem sodrugov na veseličnem prostoru; ob pol 3. popoldne slavnostni govor na veseličnem prostoru; ob pol 4. popoldne začetek veselice. Po končani veselici prične javen ples na nalašč zato pripravljenem odru, ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu za vsak komad 10 vin. čisti dobiček veselice je namenjen »miljonskemu skladu« »Zarje«. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta 1.1. Veselični odbor. — Nedeljska veselice. Zanimanje za vess*’ j lico, ki jo priredi okrajna organizacija v Got rici v nedeljo 28. t. m. v prid »Zarje«, je med goriškim in okoliČanskim delavstvom zelo veliko. Tudi iz bolj oddaljenih krajev so nam sodrugi obljubili svoj prihod. Furlanski sodrugi iz Moše, ki so določili za ta dan izlet v Oglej, so, istega preložili na eno prihodnjih nedelj, ker se korporativno udeleže naše veselice. Upamo, tudi, da delavstvo iz raznih vasi goriške okolice, ta dan pokaže, posebno ko gre za korist našeg^ strankinega glasila, kako zna ceniti pomen de** lavskega časopisja in se bo veselice udeležilo, v čim večjem številu in s tem pripomogli ' najlepšega moralnega in materielnega uspeha veselice. Noben, le količkaj zaveden delavec, nč j sme izostati, vsak naj se udeleži' veselice in s tem pokaže proletarsko solidarnost. Razen že objavljenega sporeda, dodajamo še sledeče: Ob 2. popoldne se zbero sodrugi na veseličneifli f prostoru, odkjer bo obhod z godbo in zastavo na čelu po Podgori; ob 8. zvečer bo veliko iz-nenadenje. Kdor je radoveden, ta ne sme zamuditi prilike! Tekom večera se bo spuščal umetalni ogenj. i — Vstopnice k veselici, ki jo priredi okrajna organizacija v Gorici so v predprodaji: VI Solkanu pri sodrugu Josipu Sreberniču; v štfj Andrežu pri sodrugu Petru Briško; v Sovod-njah pri sodrugu Cjanu Andreju; v Mirnu pri sodrugu Vinc. štanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. Arčonu; v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v» Podgori pri sodrugu Mihaelu Markiču. Trst. — Zopetna blamaža Naših Domačih Ovac N. D. O., ki si je vtepla v glavo, da osreči s. svojo organizacijo vse tržaške stroke, je sklicala včeraj (v četrtek) na javen shod tržaške pekovske delavce. In pekovski delavci so se udeležili shoda v polnem Številu, zakaj tako, so bili pozvani, da naj se udeleže shoda v polnem Številu. Toda »narodnih« pekov je bilo navzočih samo 6. Ko je vstopil v dvoran® tajnik zizlbambulske organizacije, je takoj po-; zval, da naj odide iz dvorane, kdor ni član N5| D. O. Naši pekovski delavci, katerih je bilo navzočih kakih 50, so se začeli smejati češ. kaj bo za boga pošiljal nečlane proč! Potein ostane dvorana prazna. Ko se pa naši niso hoteli odzvati pozivu Janeza groznega, je ta grozni tajnik poslal enega izmed svojih treh po redarje. Tedaj so naši uvideli, da zastoP' niki N. D. O. ne marajo govoriti pred javnostjo in da tudi sicer ni vredno poslušati oslarije narodnih tajnikov, pa so zapustili dvorano, k} je ostala — prazna. Odšli so tudi takozvam »narodni peki«, ki so se. sramovali, da imajo za vodjo tako nerodnega fanta. Torej nov zi' zibambulski poraz. • j — Kuga v Trstu. Mornarja Nikolaj Gaspich ; in Ivan Pribila od Lloydovega parnika »Ani-phitrite«, ki je došel iz Karamanije, kjer je kuča epidemična, sta zbolela na znakih, ki so jih tak® ladjini zdravniki kakor deželni zdravstveni laJ' nik in mestni protofizik spoznala za sumljive kuge. — Neskončno naivna In neskončno zlobna »Edinost« si domišlja, da nas je zadela v živo z vestjo, ki jo je priobčila v svoji torkovi številki glede sodelovanja socialističnih pevceVi pri rojanski cerkveni slavnosti. Domišljuje st* da nas je njena »resnica« zbodla in da smo jo zaradi tega opsovali. Da smo jo opsovali, res, in res Je tudi, da je nismo opsovali prvič-Opsovali smo jo pa zato, ker zasluži. Priznam0 radi, da bi v boju s psovkami pred »Edinostjo* brezdvomno podlegli. Zakaj v psovanju ie »Edinost« avtoriteta, s katero ne skuša nihte konkurirati. Ampak, kaj smo mi krivi, ako s6 moramo posluževati od časa do Casa neprije^ nega orožja? Nismo. Kolikokrat smo z at^ menti dokazali, kako se je »Edinost« zlagaj' Dokazovali zmo zastonj, ker je »Edinost« svol6 laži proti socialni demokraciji dalje objavljala rekli bi — s podvojeno silo. Ako torej ne P°' magajo argumenti, ako je vse naše dokazovH nje brezplodno, mar naj tedaj prenašamo miri10 i »Edinjaške« laži in obrekovanja? Saj nism0 ribe! Če že ne slovanska, teče po naših -žilah’ vsaj človeška kri in če se razburi narodnjak, kadar se mu pove resnica, bi se nam zdelo, c'11 se imamo pravico razburiti tudi mi, ako se kdo o nas laže in ako nas dan na dan obrekuj6, »Edinost« je objavila, da so sodelovali pri rojanski cerkveni slavnosti pevci Italijansko* socialističnega »Ljudskega odra«. Ko je urej nik »Edinosti« pisal to vest, ie vedeS, da p*8: laž in je vedel, da vrši hudobno dejanje. K«5’ pomaga ‘argumentirati proti osebam, ki se vf doma lažejo?- Danes bi »Edinost« svojo laž i1! svojo zadrego rada popravila, pa ne gre. Pra^ namreč, da so si pod imenom »Ljudski odet-* tn i s 1111 italijansko-socialistični Circolo. P;'6' puščamo urednikom »Edinosti«, da si mislijOj kar hočejo, kadar kaj pišejo. Ampak čitatell berejo to, kar je napisano, in ne to, kar so 5 uredniki »mislili«. Sicer so pa tudi take »mish uredništva zelo zelo nedostojne in tvorijo oH® jajčjo dlako, katero išče »Edinost« vsikdar, k**' dar je v zadregi, Kak si je mogoče misliti lA sedo ali pojm »Circolo« pod imenom »Ljuds* oder«? Ime »Ljudski oder« pomeni nekaj d? ločenega in nič splošnega. »Ljudski oder» J ime našega društva, ki je v 1 rstu edino s t , kim imenom. In kadar se imenuje »Ljuds* oder«, ki je v Trstu zelo popularen, mislijo V’f na naše društvo, in kadar se imenuje pevsKj zbor »Ljudskega odra«, mislijo vsi na naš J’’' žaški slovenski socialistični pevski zbor. A* * je pa »Edinost« pridala imenu »Ljudske#, odra« še italijansko-socialistič'^ pridevek, je imela le namen, sugerirati sV^ jim čitateljem posebno mnenje o »LjudskfV I odru«. Hotela je to naše društvo diskred«** S rati, hotela ga je pokazati pred slovensko Ja J nostjo kot slovensko renegatsko društvo. Prf^ tega se ne gre, pa če se postavijo uredniki nosti« na glavo Da govorimo resnico, n a n* ^ v dokaz dejstvo, da so ljudje, ki so čitali novano notico v »Edinosti«, prihajali v Cementne cevi v vseh merah, barvaste ploBČe Itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon Štev. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. ski oder« in popraševali, če je ona notica resnična, in da se je povsod zasramoval »Ljudski oder«. Tudi v »Narodnem domu«. Sedaj bi se »Edinost« rada oprala in pripoveduje, da so sodelovali pri imenovani slavnosti pevci ita-lijansko-socialističnega circola. Katerega cir-cola? Pod katerim učiteljem? V Trstu in v predmestjih imajo italijanski sodrugi veliko društev, katerih ime se pričenja z besedo »Cir-colo«. Toda kateri »Circolo« je poslal svoje pevce in pevovodjo na imenovano slavnost? Tega »Edinost« ne pove. Ampak tud} tukaj je napisala »Edinost« laž, bodisi iz grde neprevidnosti, bodisi iz zlobe. Pod imenom »Circolo« se navadno smatra »Circolo di studii Sociali«, ki edini v Trstu predstavlja za italijanske sodruge to, kar predstavlja »Ljudski oder« za slovenske. Ta »Circolo di studii sociali« pa nima svojega pevskega zbora. Informirali smo se in sedaj vemo, da italijansko-Socialistični pevski zbor, ki se imenuje »Circolo corale fra lavoratori« n 1 sodeloval pri imenovani slavnosti. Naj torej blagovoli »Edinost« fo stvar pojasniti. Kadar bo »Edinost« to pojasnila, jo bomo naprosili, da nam pove, kakšne Pesmi je pel imenovani Circolo pri cerkveni slavnosti. Zagotavljamo, da ni v Trstu enega samega socialističnega pevskega zbora, ki bi znal cerkvene pesmi. Ne verjamemo pa, da bi Se Juriči dopadli socialistični zbori a la Marse-ijeza, »lno dei lavoratori« itd Kadar si ho nasS"»n'*ri T1' kaklem »Edinostif dan r’ s-e bomo branili, bomo mnenjeDoki« Z L*1' ,n *aW>var]ali svoje SiJSS«- ,r se bo pa »Edinost« lagala in krcpak Vestnik organizacij. Pevski odbor .Vzajemnosti" ima danes seio 27 i?0b lrqZaJe7OStl“l V Ljubljani ima danes * ob pol 9 zvečer v pisarni redno mesečno sejo. Zenski odsek »Vzajemnosti« vabi vse članice k me-»ečnerau sestanku, ki bo danes 27. t. m. ob 8. zvečeTv arustvenlh prostorih, Selenburgova ulica 6, II. nadstropje. Pri sestanku bo predavala sodružica Stebijeva. a » šentjakobska »Vzajemnost« v Ljubljani ima v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopoldne v salonu gostilne g. Leona Pogačnika, Florijanska ulica št. 6, izredni občni zbor z dnevnim redom .dopolnilne volitve". Vabljeni so tudi sodnici nečlani. b H kegljanju na dobitke v korist »Zarje« vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti Kegljanje se vrš! ob vsakem času v restavraciji International*, kjer se izve tudi vse podrobnosti. r.internati Šišenski podružnica lina v ponedeljek 29 t m sel n v pisarni konzumnega društva zn I ■■■hii.J/T ! , » odborniki naj zanesljivo pridejo okolico. Vsi 3. popoldneCv d"vomnT^Sne* 28' k bo °b ljudski shod z dnevnim redim fPr, ,!enu“ na Savl Javen ^te^rucdK!zac,je za ^o*. as; vahl P»st°Jna-Oodotna podružnica .Vzajemnosti" se vljudno vabi, da napravi obračun. - Centralni blaealnik Agitacijski sklad. Nabrane zneske za agitacijski skiad je oddati na nošto najkasneje dne 4. avgusta, da bo omogočen izkaz. Ljubljanski in okoličanski sodrugi obračunajo lahko osebno na roke sodr. Lehpamra. Vposlati oziroma oddati je tudi pole. Prav posebno se opozarja na to sodruge, lci so bili že ponovno opominjani. Sodrugi I Spominjajte se pri vsaki priliki agitacijskega sklada, ker naloge organizacije so velike. Četrtina nabrane svote pripade dotični podružnici ..Vzajemnosti* oziroma lokalni organizaciji. Kdor želi polo, naj piše ponjo. * ' Podr„^SkarP0družllica »Vzajemnosti« naznanja sledeče: sodelnu-nia ” 2aj.emnosd’ kakor vse organizacije, ki žele pevskega zbora, naj se pismenim polom ooračajo na pevsko podružnico. Delavski pevski zbori, ki zeie note v prepisovanje, naj se istotako oglasijo pismeno. X« mama je naslavljati na sodr. Š t c f a n D r a ž i 1, S p. Ve:o 0 ustmena vprašanja se ne bo več oziralo. — dalin i Za dcnarna piažila, oziroma podporno članarino, «a jci odgovon na vprašanja in društvena naznanila so le te- Se ntel -° MS'J° P?d P°dr“žničnim naslovom pod-družnice bi‘1CTn,ka' ozironia tajnika pevske po- d tu ge^r/n r m « P ? d 1 n i ca »Vzajemnosti« prosi vse one so-lavsketrn £1 deIavske pesmi, kateri uvidijo potrebo de-žtver. frraWgH v .Li!?bliani, da pristopijo v dru- izdatknv K \ PodP°rni elani. Pevska podružnica ima mnogo Piraio T rnnno uPa' da.st?rc sodrugi svojo dolžnost ter pod- ttuan&a »as aiHs Zadnje vesti. Češko - nemška sprava. odllJdKo^esS*' SPraV“a P“8aiania 80 sc DUHOVNE VAJE ZA REKRUTE!! Kats?&ad' 2l' lu,lija- Solnograški škof krut« w odredil duhovne vaje za re- Rekrntnm lci°J f™- ,naStopil> vojaško službo. Si m l a Je odkazal škof podporo, «a se lehko udeleže vaj. Italijansko vseučiliško vprašanje. :ubj?\ »Trentino«, glasilo ita-rik i klerikalcev, izjavlja, da italijanska kle- vlt « a stranka ne soglaša z nameravano usta-Rl V i pravni** slo^c na rew ogla-da Eksistirajo. d B. Gotzl, Ljubljana JSrez konknreaaee l Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka« Za naročila po meri naj vetja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. ^ajnlžje čeme. Družine na deželi S I ¥* + -JEVE vporabljajo zelo rade praktične kocke po v; samo z vrelo vodo polite dajo takoj izvrstno tečno govejo juho. Prave samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem. Druge kocke niso MAGGI-jeve. s S SS E ES 0 0 s Ana Goreč Ljubljana Marije Terezije c. 14 (Pri Novem svetu). Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike Izposojevanje koles. ZSS3 ZBB BZS Naznanilo in priporočilo. Slav. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško obrt iz Gosposke ulice na Glavni trg štev. 12 Potrudil se bodem kakor dosedaj tudi za naprej cenjene odjemalce postreči vedno z dobrim blagom ter zmernimi cenami. — V zalogi imam vsakovrstne zgotovljene obleke za gospode in dečke. Izvršujem preproste in najfinejše obleke po meri v najkrajšem času. V nadi, da mi ostanejo vsi dosedanji odjemalci zvesti ter da si pridobim še mnogo novih beležim s spoštovanjem Incirt 1 ann krojaški mojster v Celju, JUdip LtUlI, Glavni trg štev. 12- Naročajte se na Zarjo! :Na obroke.; Kdor hoče uro In verižico poceni kupiti, na] piše natančen naslov. Valea velikanskih sklepov dobavljam v Avstro-ogrski tako] za K 14*— prava Srebrno Remontotr ur os 3 srebrnimi pokrovi, fino gravirano. Nnadalje 14 karatno zlato verižico oklepno c. kr. puncl-rana 60 gramov težko za K »40 — pod mojimi ugodnimi pogoji samo 4 K mesečno. Takojšnje dobavljenje v vse kraje po povzetju prvega zneska K 14*— R. Lechner, Goldvvarenhaus, Lundenburg No. 127 Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega enežnobelega, puljenega, 640 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 6kg naprej frank o. Zgotovljene postelje fega^lSSeS ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 CL zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm žir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5 20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 *m žir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od" 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ra neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Beniscb, Dešenlce Stev. 758, Čelko. M....................................................... * Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam n r in Ovalnih strojev. Imam ipedjelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PiSIte p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte tt d mojo zalogo. ti Vse potrebUlne la vsakovrstno kolesje f zalogi. SZa&nanifo. £>(av. o&cifistvu vij\\3wo i4a&wa*vj a+n, d<% ocm ioh&i tta ceoti ot. 11 opwotifct Kc stavnefvvu, o^cittol/UH %>