■ (
Zjediitfenih državah. I nedelj in praznikov. I
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
t	t	w
I	v I
In tk©^m0sBStste8>. Issued every* dajress^ Sundays and HoHdagpv
TELEFON PIS ASKS: 4617 OORTLANDT.	Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., mnder the Act of Congress of March S, 1871.	• ffELETON PISARNE: 4687 CORTLANDT*
NO. 78. — ŽTEV. 78.	NEW YORK, MONDAY, APRIL 4, 1910. — PONEDELJEK, 4. MAL. TRAVNA, 1910.	VOLUME »mil —. LETNIK TVIII i
Iz delavskih krogov. Strajki in plače.
Vsluibenci Delaware & Hudson železnice nameravajo itrajkati; potom posebne konference se bode skužalo itrajk preprečiti — Poboljšan je , plače klerkem New York Central železnice.
ČTRAJKUJOČI TOBAČNI DELAVCI V KENTUCKY JU.
fetrajk barvarjev in dekoraterjev v Chicago, 111. — Štrajk stavbenih delavcev v Syracuse, N. Y. — Glasovanje sa itrajk ieleeničarjev v državi Ohio.
Albany, N. Y-, 2. aprila. Zastop- j niki oiganizacije sprevodnikov in; družili železniških vslužbencev so do- i speli semkaj, da dosežejo sporazum j med Delaware & Hudson železnico in njenimi sprevodniki ter drugimi delavci. Tekom včerajšnjega dneva so I se vršila posvetovanja. Kakor znano,! zahtevajo vslužbenei imenovane že-leznlec povečanje plače in razne dru-ge ugodnosti ter so oklenili, da se po- , tom glasovanja določi, naj se li štraj-1 ka ali ne.
Watertown, N. Y., 2. aprila. Tukaj se naznanja, da je vodstvo New York Central železnice skJenilo povečati svojim neorganizovanim delav-! eem plačo za sedem odstotkov. To po- i večanje bode veljalo v prvi vrsti za železniške klerke.
Louisville, Ivy., 2. aprila. Več sto Sirajkujočih zamorskih tobačnih delavcev »e jritimBr nadihi pfuti nrfti veliki tobačni 'tovarni na 18. ulici, Ikjer so -skušali tudi delavce omenjene tovarne pridobiti za itrajk. Ta poskus je pa policija preprečila s tern, da je štrajkarje napadla s svojimi koli in tako kmalo ulice izpraznila. Dosedaj štrajkajo delavci štirih tobačnih tovarn in tudi v ostalih tovarna 11 je delo dokaj omejeno.
Chicago, IB., 2. aprila. Nad tisoč pleskarjev in dekoraterjev je pričelo Strajknti. ker jim delodajalci niso ho-teli povečati plačo za pet centov na uro. Število Strajkarjev bode v kratkem naraslo na 4000 in poleg tega bodo nektere druge unije poslale svoje člane na štrajk v znak sočutja.
Syracuse, X. Y.f 2. aprila. Ker so tukajšnji organizovani tesarji pričeli s štrajkom, potiva skoraj vse stavbeno delo v mestu. Oni zahtevajo, da se jim dovoli poludnevni praznik ob sobotah. Z delom je prenehalo 1000 stavbenih delavcev.
Cleveland. Ohio, 2. aprila. Vslu-žbenci Lake Erie & Western železnice, kterim vodstvo imenovane železnice ni hotelo privoliti v povišanje; plače, so sklenili, da bodo v najkraj- j sem času glasovali, naj li prično štrajkati ali ne. Tozadevni glasovalni listki so se delavcem že razpo-! slali.	i
Cincinnati, Ohio, 2. aprila. Poseben odbor uslužbencev Big Four železnice je včeraj obiskal ravnatelja, kteremu je naznanil, da žele delavei, da se jim plača poviša, ker s sedanjo ne morejo vsled draginje več izhajaiti.! Ra vnatelj na zahteve vslužbencev še ni odgovoril, ker mora preje o stvari premisliti Baje bode železnica privolila v primerno povišanje plače.
-o
$2400 za poljub.
Chicago, 111., 2. aprila. Trgovec Sehram v tukajšnjem mesta je plačal neki lepi plesalki Salome $2400 za jeden jedini poljub. Toda tuii ta poljutb ni dobil prostovoljno, temveč je plesalko po sili poljubil. Ker se je pa bal, da bi ne kJicala na pomoč, je takoj na to odiprl svojo mošnjo in jej denar v gotovini naštel in sicer v zlat«.
Mr as na sapadu.
Detroit, Mich., L aprila. V Tower-ju, 50 milj severno od Alpene, je tekom včerajšnjega dneva zapadlo 18 paleev snega. V Sault Ste. Marie je v minoli noti p®dla temperatura tako, de kaže sedaj toplomer le ie 31 stopiag nad ničlo.
Štrajk premogarjev. j Delo povsodi počiva.;
—O—
Delavski vodje so prepričani, da bodo delodajalci, izimži onih v zapadni
i
Pennsylvaniji in Ulinoisu, privolili v povečanje plače premogarjev.
V INDIANI, IOWI IN OHIO SE BAJE Z DELOM KMALO ZOPET PRIČNE.
—o—
Predsednik United Mine Workers of America, Lewis, je prepričan, da bo j kmalo prišlo med obema strankama do sporazuma, tako, da premolar j i ne bodo dolgo časa počivali. -o-
11
Indianapoiis, Ind., 2. aprila. Pre-'] mogarji okrajev mehkega premoga so , ! včeraj slavili svoj praznik v prosla- 1 ; vo spomina na vpeljavo osemurnega j dnevnega dela in zajedno so, kakor j že poroča no, tudi pričeli s atrajkom, 5 <la si tako izposlujejo povečanje pla- ] če za 5 centov pri toni. Dokler se ne podpiše nova pogodba, bode delo!. v vseh rovih mehkega premoga /poči-j ^ \alo, tako, da praznuje sedaj 300,000 i premogarjev v raznih državah.	,,
Iz Terre Haute, Ind., prihaja sedaj !, poročilo, da bodo lastniki rovov In-|( diane privolili v zahteve premogar- j jev. Tudi položaj v državah Ohio in j Iowa je postal za premogarje dokaj ] ugoden. Sklrajno težavno bode pa i, poravnati diference na jugozapadu, v'1 zapadni Pennsylvaniji in v Ulinoisu.!< St. Louis, Mo., 2. aprila. Predsed- j ažk premogarske unije Lewis je na- ! j znanil štrajkujočim premogarjem,L uaj se vsled sedanjega praznovanjaj, ne vznemirjajo. Povedal jim je tudi,;] da se nova pogodba tekom prihod- J njih 30 dni še ne bode podpisa-la. !., Vsled tega jim je nasvetoral, naj to^. dobo porabijo za počitek. Vsekako j' pa morajo vstrajati pri svojih zalite- * \ah, dokler ne dosežejo vse ono, kar ' , so prvotno zahtevali. V ostalem pa ' upa, da pride kmalo do poravnave, j i 1-azun rovov v zapadni Pennsylvaniji. i, kajti tamkaj vladajo drugačne razme-, re. kakou v drugih državah, tako, da', bode trajalo dalj časa, da se stvar zopet uredi.
V Iowi. v zapadnem Iventuckyjii, Indiani, Ohio in osrednji Pennsylva-|| niji je položaj sedaj dokaj ugoden,!! tako. da je pričakovati, da bode pri- , šlo kmalo do poravnave. V mnoziL> rovih se bode začasno delalo.
Dokler se pa ne podpiše trajna pogodba. ki bode veljavna za dve leti, L bode večina premogarjev morala po- i čivati.
Baltimore, Ohio, 2. aprila. Kacih j 4.1,000 neorganizovanih premogarjev j v Marylandu, severozapadni Virgiui-ji in južni Pennsylvaniji prične zo-! pet z delom, kajti delodajalci so jim povišali plačo za 5 centov pri toni j pridobljenega premoga.
Danville, 111., 2. aprila. Ker so pre- j mogarji prenehali z delom, se že pri-1 i cen j« poznati vpliv njihovega praz-j I novanja na železnice tukajšnje po- j krajine. Nektere železnice so mnogo j j svojih delavcev odslovile, kajti vsled j primanjkanja premoga so prisiljene1 I svoj promet pomanjšati.
-o-
Nezgoda na morju.
St. Johns, N. F., 2. aprila. Ribiški parniik Iceland, ki spadia k imenovanemu brodovju, ki ribari ob ustjui ve-letoka St. Lauwrence, je minolo sredo za^ei med velikanske ledene plošče, ktere so ga atrle, tako, da se je kmalo r.a to potopil. Mornarji so se k sreči .rešili na bližnji parnik Floriccl, kteri (jih je včeraj dovedel semkaj. O tej nesreči se je zvedelo šele včeraj, ko je dospel slednjeimenovani pornik v lu-ko. Tudi parnik New Foundland je bil v veliki nevarnosti, ko je ribaril na onemi mestu, kjer se je pripetila imenovana nesreča. V njegovi bližini je pa bil parnik Eagle, ki je bil pripravljen vsaki čas rešiti ribiče in mornarje imenovanega parnik a.
Poljski narodni kongres
se bode vršil meseca maja v Washington u, D. C. Kongresa, na kterem bodo razpravljal; o poljskem vprašanju, se udeleži tudi slavni poljski pi-j J * *
Milijon dolarjev za pomoč Dr. Cooku,
Kapitan Osbon je dobil od raznih mi-' lijonarjev ponudbe, ki presegajo milijon dolarjev v svrlio dokaza, da je dr. Cook odkril severni tečaj, ne pa Peary.
SEDAJ SE BODE PRIČELO Z DOKAZOVANJEM.	j
Dr. Cook se mudi v Severni Ameriki, ' toda njegovi prijatelji so se zavezali, da ne bodo izdali kraja njegovega bivanja.
-o-
Kapitan B. F. Obon, član arktičnega kluba, naznanja, da je v novejšem 1 •asu dobil od raznih milijonarjev de- * larne ponudbe, ktere presegajo svoto 1 nilijon dolarjev. Ves denar s? lahko : x>rabi v svrho dobavo potrebnih do- J lazov, da je dr. Cook v resnic-i odkril 1 neverni te'-aj, ne .pa commander 1 Pearv.	■
Imenovani kapitan nadalje tudi na- ' znanja, da je dr. Cook dobil mnogo ! x>n<udb, vsled kterih naj prične z pre- 1 lavaxijem o svojem potovanju na se- ' rerni tečaj. Takoj, ko pride dr. Cook r New York, se boie pričel kapitan ' 3sbon z njim posvetovati glede nada- 1 jevanja predavanja, ktero bode ra^-no 1 koliko zanimivo, kakor je Pearvjevo, ' kteri najbrže ni bil nikdar na sever- ' lem tečaju. Dr. Cook pride v New ^ Fork tekom treh t?diiov. Poročilo.!1 ia bode Dr. Cook prišel že te dni v j1 N'ew York, ni bilo resnično, kajti on !1 tieče, da fbi javnost vedela zanj, dokler \( ;e mu ne posrrei ves svet prepričati. P la se mu je godila izredno velika tri vda.	Si
■Ker ima sedaj milijon dolarjev na i' razpolago, bode kmalo lahko doka-1 sati vse ono, kar je preje trdil o svo-iem potovanju na severni tečaj. Xje- I ?ovi prijatelji se posvetovali z naj- ' večjimi učenjaki na svetu in mnogo jih je obljubilo, da bolo pomagali dr. ; Cooku do tega, da bode lahko stopil j pred svet s znanstveno izdelanimi do- I katzi. Nadalje s? je tudi zvtxlelo, da I] onega dne, ko trdi Peary, da je bil i im sevememi tečaju, kjer je izvršil i svoje geografične observacije- z ido-močjo solnca, na severnem tečaju sploh ni bilo toliko solnoa, da .bi mu bilo mogoče napraviti observacije.
Dr. Cook je sedaj v Severni Ann?ri-ki, ttoda njegovi prijartelji so se za- j j vezali, da javnosti ne bodo naznanili' kra j njegovega bivanja. Tsekako pri-de pa v par tednih v Xew York.
-0-
Zarota v portugalski vojski.
Lizbona, 31. marca. Veliko senzacijo je obudilo poročilo »današnjega časopisja, da so oblasti prišle na sled veliki zaroti mod podčastniki pesadik v Estremez in Elvas. Vsi taimovnjd podčastniki so člani revolucionarne tajne oiganizacije, ktere namen je pregnati monarhijo. Časopisje odkrito
priznava, da ?e vlada tud'i na ostalo vojsko ne more zanašati, kajti republikanski duh se mdi vojaštvom naj-Jožje širi, kajti z vojaštvom se povsodi, in tudi na Portugalskem naj-grše postopa. Mesti Estremez in Elvas sta v neposredni .bližini španske ' meje.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 10.35 ............. 50 kron,
za 20.50 ............. 100 kron,
2» 41.00 ............. 200 kron,
za 102.50 ............. 500 kron,
za 204.50 ............. 1000 kron
za 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teb svotab. Doma se nakacane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini r priporočenem ali
registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Nev Tork Bank Draft.
PRANK SAKSE& CO., 82 CortUndt St., Nev Tork, N. Y.
6104 St. Olair Ave., W. 8.
.	• •■ f- • i'Telfair-lit- -ii bu
Zvezine finance
v dobrem stanju,
Predsednik, kakor tudi njegov kabinet' je zadovoljen z poročilom o finančnem stanju republike za mesec mare. Prihodki so bili večji, kakor je izkazoval proračun.
POVEČANJE CARINSKIH PRIHODKOV.
Tudi davčni dohodki zvezina vlade j
so bili v minolem mesecu ugodni, j
. 1
kajti vsa podjetja imajo obilo na- j Točil in povsodi se dela.
-o——
Washington, D. C., 2. marca. ! Predsednik Taft, kakor tuli člani njegovega kabineta so izelo "zadovoljni .
k poročilom o stanju zvezanih financ I ... 11 7.a mesec mane. kajti iz t;ga poročila '
je razvidno, da so finance v minolem \
mesecu zelo napredovale Ln da je fi- J
naučilo stanje republike v naj-boljgem i*
red«. Skupni .zveaini dclg se je ne- •
koliko pomanjšal, kajti dohodki po- ;
tom carine, kakor tudi davfcov so bili i1
izdatno večji, kakor je bilo v prora- ;;
čunu za minoli mesec.
V marcn je vlada prejela samo na !'
carinskih dohodkih $33,722.689, ozi-!;
roma $4.000.000 več, kakor v kterem- jf
koli mesecu odC.iar je .postal nori tarif
pravon-očen. Uvozna in izvozna tr- |'
govina lrpo napredujeta, kajti na o- '
brtnem poljiu postaja vedno bolj ži- 1
va.hno, vsa podjetja imajo velika na- 1
ročila, ktera se vedno bolj množe, ta- 1
ko. da se povsodi v republiki dela in j(
da je pričakovati, da se bode vrnila š
v kratkem ona živalrna obrtna in t
trgovska doba. kakoršaija j?;bila pred !
pričetkom zadnje denarne panike in
krize.	i
-o-
Razne novosti
iz inozemstva.!:
p '
Reorganizacija ruske vojske in vojne ; mornarice. Tekom prihodnjih desetih let bode ruska vlada izdala . za vojsko in mornarico 675,000.000
j
dolarjev. .. ,
ŠKIPETARSKI NAPAD NA TURŠKE VIŠJE URADNIKE.
V Peču, vilajet Kosovo, je neki Arnavt j napadel dva višja turška uradnika; j jeden ustreljen, drugi ranjen. —; Sneg na Siciliji.
-o-
i
Pc.trograd, 3. aprila. Vlada bede v kratkem predložila gosudarstveni du- i mi predlog, s kterim se pre llaga splo- ' sna reorganizacija ru^ke vojske in i vojne mornarice. To bode veljalo Ru- j si jo velikansko svoto $G7.>.000.000. j Reorganizacija naj se izvrši tekom prihodnjih desetih let. Tozadevne na- j črte je vojno ministerstvo zajedno z generalnim štabom in ministerskim predsednikom Stolvprnoen že izdelalo. , 'Načrte je tudi car Nikolaj že potrdil, j Za vojsko se izda $325,000.000 in ta svota se porabi v pivi vrsti za pobolj- ' žanje trdnjav Kovno ter Brest Litov- j kij, kakor tudi za celo vrsto utrdb na ; Poljskems kjer se sedanje utrdbe opu-ste, ker so prebiizo avstrijske in nemške meje. O predlogu za pomnožitev vojine mornarice se bode razpravljalo v dumi že to jesen in predlog bode brezdvomno sprejet.
Carigrad, 3. aprila. Iz Peči (Ipek) ; v vilajetu Kosovo, se brzojavlja, da! je nek Arnavt na ulici ustre<Ji4 vrhov- ! nega vojaškega poveljnika v imenova- j nem mestu, Lzmalj Haki beja, ter ne- j varno obstrelil majorja Ruždi beja. i Napadalec je ušel v gore, kjer je našel pri hajdukih popolno varstvo.
Catania, Sicilija, 3. aprila. Iz ognjenika Etne še vedno teče lava. Včeraj je ves dan snežilo, kajti zavladala je izredna zima, kakoršnrje na jugu Evrope že dolgo ni bilo. Lava se še vedno pomika dalje v nižine, dasirav-no teče sad a j izdatno počasneje, kakor prejšnje dneve. Prebivalstvo je po-l vaem mma	■
Naseljevanje v Canadi. Splošna agitacija.
Canadska vlada je pričela v severni Evropi sistematično agitirati za naseljevanje poljedelcev v canad-skih pokrajinah; agitacija ima dober vspeh.
VLADA VZDRŽUJE V EVROPI i PLAČANE AGENTE.
Naseljenci iz južne Evrope ne prihajajo v Canado, kajti vlada ne mara za nje. — Oddaja homesteadov in naseljevanje tekom zadnjih desetih let.
-o-
j;
Washington, 2. aprila. Senator W. j ^ P. Dilingham, predsednik skupne na-;-selniške komisije, je izročil kongresu r po možnosti natačno poročilo o nase- , ljevanju v Canadi. Iz tega poročila i je razvidno, da se naši severni sosed- (j je zavzemajo in povspešujejo le na- ] seljevanje lakili inozemcev, kteri se r nastanijo v Canadi kot zemljiški po- , sestniki. najemniki in poljedelski de- j lavei. Istodobno naznanja tudi sena- . tor Dillingham, da prihaja večina na- ? seljencev v Canado iz severnih) evrop- t škili pokrajin, kajdi naseljenci iz teh < evropskih dežel tvorijo 70 odstotkov ; vseh naseljencev, kar jih prihaja v f Cauado. V severni Evropi namreč , vzdržuje canadska vlada dobro plača-| j ne agente, kteri so razvili dokaj ži-1 vahno agitacijo po severni Evropi, j j od kjer prihaja sedaj vedno več na- j ( seljencev v Canado. K deželam spa- x dajo pred vsem skandinavijske deže- j le, kakor tudi Nizozemska in Švica. A Iz iztočne, jngoiztočne in južne Ev- , rope, od k.jer prihaja večina naseljen- j cev v Zjedinjene države, ne prihaja v Canado skoraj nič naseljencev, kaj- r ti ti eanadski vladi niso dobrodošli j in jim dela celo ovire v slučaju, da , se hoče tam kedo naseliti.	,
Tekom zadnjih let prihaja tudi iz ; Zj edin jenih držav vedno več naseljen-cev v Canado, in sicer skoraj izkljue- i no le poljedelci, kteri vsi prineso se-jj boj 'toliko denarja, da postanejo v J i Canadi lahko takoj samostojni.	]
Tokom zadnjih desetih let se je t h zapadni Canadi oddalo 235.690 home-Ji sleadov, kteri vsi so se spremenili vi pilodonosne in dobro obdelane farme. , Naseljevanje iz Azije je v Canadi | skoraj nemogoče, kajti zakoni proti ^ naseljevanju ^longoleev so skrajno strogi.
-o-
[;
SRBSKI KRALJ PRI SULTANU.
Kralj Peter je dospel na štiridnevni 1 obisk v Carigrad.
^ i
Carigrad, 4. aprila. Sribski kralj «1 Peter je v spremstvu srbskega ministra Milanoviča zajedno z drugimi srbski-mi dostojanstveniki dospel semkaj na Štiridnevni obisk. Kralja je sultan!: osobno na kolodvomi sprejel in sicer skrajno iskreno. Oba vladarja zajedno z turškimi in srbskimi dostojanstveniki sta se potem odpeljala v sultanovo palačo, kjer ostane Peter štiri dni. Obisk srbskega kralja je velikega političnega pomena.
i
Posledica velikih ženskih klobukov.
Vsled velikanskih ženskih kldbirkov, ki so letos zopet postali moderni, so sc'Jaj vse omare v ženskih šolah ta-kaj>snjega mesta postale premajhne in . tako je bila občina prisiljena dovoliti $10.000 za nabavo novih omar za obleke deklic, ki obiskujejo ljudske sole.
Obilo snega v Coloradu.
Chicago, 111., 30. marca. V Coloradu je včeraj divjal izreden snežni vihar, kteri je segal tudi v nektere sosedne dnžave. V Limonu, Colo., je padlo po p?t čevljev snega, in železniški, kakor tttdi telefonski in brzojavni promet v dnžavi je skoraj nemogoč. Mesto Denver je popolnoma izolirano d I ostalega sveta-.
Medtem, ko imajo na zapadu pravo zimk), pa jrlada v New Yorka neznosna vročina, kdkoiSnj« ob tona času it dolgo Tinto tet ni Wife
Theodore Roosevelt dospel v Italijo.
Bivši predsednik Zj edin j enih držav, Theodore Roosevelt je dospel s svojo rodbino srečno iz Afrike v Italijo in se je izkrcal v Neapolju. Živahen sprejem.
ROOSEVELTA JE PREBIVALSTVO BURNO POZDRAVILO.
Z časniškimi poročevalci ni hotel govoriti o političnih vprašanjih. Povabljen je h kralju v Rim. Potovanje iz Aleksandri je je bilo srečno. -o-
Neapolj, 3. aprila. Bivši predsednik Zjedinjenih držav, dospel je s svojo rodbino včeraj s parni komi Prinz Heinrich semkaj. Vreme je bilo krasno in dasiravno je prišel parnik rano v luko, se je tu zbralo na tisoče ljudi, kteri vsi so Roosevelta skrajno burno in veselo pozdravili. Na pomolu so Roosevelta pozdravili poslanik Zjedi-njenih držav, kakor tudi člani poslaništva; tukajšnji generalni konzul Zjedin jenih držav; žirpan mesta Neapolj, markiz de Sota, zastopniki mestne uprave, poveljnik tukajšnjih trdnjav ter veliikansko število inozemskih in domačih časnikarjev. Zuna j se je nabrala na tisoče ljddi broje-ča množica med ktero je bilo tudi par srto Američanov, ki so na počitnicah v Evropi.
Roosevelt je pri najboljšem zdravju in je dejal, da je vesel, da je zopet enkrat v Evropi, oziroma bližje Amerike, kamor želi prej ko mogoče priti. Rooseveltova rodbina se je nastanila v hotelu Excelsior, kjer so bivšesa predsednika takoj obiskali časniški poročevalci, s kteri mi pa o političnih vprašanjih ni hotel govoriti. Naznanil jim je trudi, da na svojem potovanju po Evropi o politiki sploh ne bode govoril. Jedva. da se je nastanil v hotelu, že je dobil od mestnega zastopstva iz Rima povabilo, naj pride v Rim, kjer .mu bode mesto priredilo v počast sijajen ban-ket. Povabilo je podpisano po tamošnjem županu Na-ttoanu. Povabilu se je Roosevelt takoj odzval in tako bode v sredo zvečer pri banketu v Rimu. Tudi.italijanski kralj ga je povabil.
Rim. 4. aprila. Roosevelt, ki je nameraval prvotno obiskati tudi papeža, tega ne stori, kajti v vatikanu so stavili Roosevelta pocroje. kterih se Roosevelt nec-e klražti. \ vatikanu so namreč bili mnenja, da bi Roosevelta ne mogli sprejeti, ako bi občeval z prostozidarji in ako bi tu pa tam odkrito povedal «voje mnenje. Roosevelt je pa sklenil občevati z onimi ljudmi, s kterimi se mu poljubi in tako je naznanil, da mu je papeža nemogoče Obiskati. Avdijenea pri kralju Viktorju Emanuelu je že davno določena. V ostalem je hotel tudi pa-;pež že v naprej preprečiti obnovitev znane Fairbanksove afere in tako je prišlo do tega, da je še pravočasno Rooseveltu naznanil, kako je njegovo stališče.
-o--
Potovanje po zraku krog sveta.
Salt Lake City. Ttah, 2. aprila. Dr. A. Brodbeck je naprosil nedavno vlado, da mu da dovoljenje v svrho ustanovitve transatlantične družbe, ki bo okrbovala promet potom zrakoplovov in letainih strojev. Brodbeck prihaja iz Nemčije in je baje prijatelj gr. Zeppelina. Že pred mesecem dni je naprosil mestno občino, da mu da na razpolago nekoliko zemljišča za pre-*jkuševanje njegovih letalnih strojev.
j Iz Avstro-Ogrske, j Oproščeni Srbi.
Najvišje hrvaško sodišče je razveljavilo vse obsodbe, izrečene v zadevi srbskih "veleizdajnikov"'; slednje so sodili po krivici in po Rauchovi krivdi	i
S TEM JE AVSTRIJA POPRAVILA | SVOJO BLAMAŽO.
Reorganizacija avstrijske mornarice. Intendanca vojne mornarice se loči od intendance za vojsko na kopnem
-o-
Budimpešta, 3. aprila. Vlada je i bila prisiljena storiti prvič odkar je Ogrska postala avtonomna, korak, ki izgleda nekako pravičen. Izdala je namreč odredbo, vsled kt<-re je v nadalje prepovedovano preganjati ne-jvladine stranke, kafcor socijaine demokrate in nemadjar.-ke narodnosti, ktere tvorijo večino prebivalstva 0-grske. Vlada bi tega cotovo ne storila. kajti o kaki pravici na 0:nvl<em ; ne more biti govora, toda. ker ?e bli-fžijo volitve v državni zbor. je bila iprimorana nekaj storiti, da si zadobi med zatiranim prebivalstvom nekoliko popularnosti.
Zagreb. 3. aprila. Hrvatsko vrhovna sodišče je razveljavilo vse obsodba .proti znanim "veleizdajcem", oziroma srbskim rodoljnljom. ktere je bivši ban Raneh preganjal in hotel vničiti. da bi sebe zamogel vzdržati na banski . stoliei. Svojo velikansko blamažo je I s ten hrvatska in po njej trudi avstrijska vlada dokaj popravila, j Dunaj, 4. aprila. Pri lanskih veli-;kih vojaških vajah s? je izkazalo, da | avstrijska vojska nika-kor ni priprav-| Ijena za slučaj vojne tako. kakor se j je vedno povdarjalo v časopisju, kajti j dobava streljiva in jestvin je bila pri i vojaških vajah skrajno slaba. tako. da I je iz tega sklepati, da bi bila v sluča-' ju vojne še mnogo slabša. Vsled toča je vlada sklenila, da se mora v tem ■ ozirn kakor hitro mogoče nekaj ir.cre-! niti, to tem bolj, ker je znano, da sosednja avstrijska zaveznica'* izredno hiti z reformami v svoji vojski, kakor tudi z vojnimi pripravami na ; Jadranskem morja in ob vsej avsrijski meji. Vsled tega je Avstrija sklenila, da se spremeni vojaška intendantura tako. da se oskrbovanje vojne mornarice povsem loJi od oskrbovanja vojske na kopnemu Na ta način bode baje mogoče hitrejše vojakom dobavati • vse potrebno za slučaj vojne.
-o-
V SMRT OBSOJEN.
L. Mados mora vsled umora S. Koma umreti na električnem stolu.
j Včeraj se je zaključila'v Brooklv-r.n obravnava proti morilcu Se«dig Korna. L. Ma lo=u. kteri je imenovanega čifntskega banka rja skušal oro-jpati in fira je pri tem ustrelil.
Sodnik Crane je obsodil merilca v
i
smrt na električnem stolu. Elektro-kucija se bode vr-ila v tednu, ki se prične z dnem 9. maja.
/-o-* r •
J SLOVENSKE NOVICE.
| Iz Indianapolisa. Ind.. se nam poro-1 ča, da je Rev. John C. Smolej tako ; nevarno obolel za Brightovo boleznijo, da se je moral podati v tamošnjo bolnico sv. Vincenca. Bolehati je pričel dne 28. marca. — Vrlemn rojaku ! želimo, da čim preje okreva.
Krasni novi in brzi parnik:
MARTHA VKSHIHGTOI
(Avstro-American proge)
odpljnje v sredo dne 6. aprila
vožnja do Trsta samo H dnu
do Trsta ali Reke - . $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.60
do Zagreba - - - - $39.20
fyMjmr
Owned and published by the DlOvenlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJ A VEG, Secretary. XjOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and < addresses of above officers: 82 Cortlandt t Street, Borough of Manhattan, New York 1 City, K. Y.
B* celo leto velja List za Ameriko in
Canado. ........$3.00 j
I ** pol leta.........1.50
>m leto za mesto New York . . . 4.00! I M pol letata mesto New York . . 2.00 ! ** tvropo za vse leto . . . . 4.50 i
•• 44 44 pol leta.....2.60
}• " 44 četrt ieta .... 1.76f
*GLA8 NARODA" izhaja vsak dan i*-! i vzemši nedelj in praznikov.
i ———————:
••GLAS NARODA"
("Voice of the People") ■rued every day, except Sundays and Holidays. Subacription yearly $3.00.
advertitwmenta on egrcemant*
Dopisi brez podpisa in osobnoati se ae natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov froeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najda-MO naslovnika.
mmtmrnmrnrnmam^^mmmmmmmmmm
Dopisom in pašiljatvam naredile ta na-lk>v :
"OLAS NARODA"
6® Cortland t St.,	New York City.
--■»i h i.......... i
Telefon 4687 Cortlandt.
Nemški morilci.
V r. :iewyoi>I'a javnost se bavi že teden dni z umorom nedolžne petnajstletne sicno^ratinje Ruth Amos. "NV heeler, luero je umoril, kakor zna-j no, Nemec Albert Walter Wolter, ki! je doma iz Draždan, iu ki je prišel v republiki* šele pred dvema leti iz1 dežele kislega zelja, ]»'Utuojenega j Viljema in barbarskega reakcijonar- j st va.
Nemško časopisje, ktero ob vsaki j
priliki, ko kak Slovan, ali zastopnik'
• • !
(kake druge narodnosti, ki slučajno j ni nemška, izvrši kak zlo&in, na vse 1 pretege kriri iti povdarja., da je ta j ali ona narodnost na tako nieki sto-j pinji, da njeni t lani izvršujejo urno-; re in druge zločine, sedaj previdno I molči, ali pa morilca zagovarja. Ono! :i to časopisje, ki ob vsaki priliki za-; stopa nemško aroganco, psuje druge | narodnosti in po vda rja: 44 Mi Nemci i nismo taki, kakor oni", sedaj mol-j či — in z molkom priznava, da so Nemci najbolj podivjani med vsemi l morilci, kar jih poznamo v naši re- j publiki. Skoraj vse najgroznejše u-; more, kar jih pomni novejša k rimi-j nalna kronika našega mesta, so iz-i vršili pravi in pristni Nemei, kteri i se pri tem krvavem delu s svojo kru-i tostjo in živinsko podivjanostjo tako j žalostno odlikujejo, da v tem pogleduj daleko nadki iljujejo tudi naj krutejša j indijanska plemena, Sioux in Apa-j chev.
Tudi druge narodnosti so v našem mestu že zakrivile obilo umorov. — Mnogo ljudi je moralo izkrvaveli vsled ran. dobljenih po italijanskem stilettu in tudi mnogo ljudi je že moralo na naših ulicah umreti vsled kro-gelj, ki so prifrčale iz revolverjev naših Yankeejev in winchestrok naših južnih sodržavljanov. Toda vsi li umori so ostali vedno le umori, ka-koršnji se dogajajo po vseh deželah j na svetu, oziroma povsod i, kjer člo- j vek svoje jeze ne more več brzdati. ( .tako, da ni več gospodar svojega last- j nega "jaz".
Toda nemški inorilei se odlikujejo | v tc-m. <la i »ostanejo po izvršenem u-; moru strahopetci in da skušajo v svo-j ji pičli pameti svoje zločine prikriti! na ta način, da svoje nesrečne žrtve' aia beštijaien način razkosajo in tako' v sramoto svojega, inače velikega in t deloma kulturnega naroda, vsemn svetu dokažejo svoje živalske nagone. —
Tekom zadnjih! let se je pri nas našlo že več razkosamih trupelj in! vedno se je dalo dognati, da so ne-1 srečne razkosane žrtve morale umreti pod roko nemškega morilca.
Kako bi bilo mogoče preprečiti na-1 daljne grozne umore, izvršene po be-f štijalnih Nemcih, tnihee ne ve in vsled j rtega pričakujemo, da bode naši javnosti pred vsem postreglo nemško časopisje s tozadevnimi nasveti, ker inače bode prišlo tako daleč, da bodej javnost zahtevala zakon, iki naj dolo-; ča, da se Nemcem naseljevanje pre-j pove, kajti, da se iskreno izrazimo:, nam in večini druzih narodnosti v j Ameriki so — kitajski in japonski | naseljenci mnogo ljnbfii, kakor nemški divjaki...
Ruska vlada
je dala zapreti v zapadnih provinci-jah nad 200 nemških šol, ki so služile, le ponemčevalnim svrharm in bile obiskane skoraj izključno od nenem-Ških otrok. — Taka odredba bi bila tudi^A-vs^^k potrebna L.
Po vzoru evropskih "uradnikov".
Chicaški groeer, imenom MacVeagh ■— ki je znan našemu ljudstvu vsled j tega, ker se je upiral opravomočenju i zakona, ki določa, da morajo biti vse t jest vine, koje so namenjene za pro-j dajo, čiste in zdrave — je bil nedav-jno imenovan tajnikom državnega za-r klada.	i
! To imenovanje je pa omenjenega [groeerja dokaj spremenilo, kajti se-! daj je prepričan, da je postal izredno važna osoba, kojo mora navadno ljudstvo nekako tako spoštovati, kakor (spoštujejo ljudje v Avstriji takozva-' ne vladine "uradnike", ki nosijo pozlačene ovratnike, dočim je v njiho-j vih žepih le redkokedaj najti kaj ta-leega. kar bi bilo zlatu slično. Ome-|njeni "gentleman" se je, kakor hitro je postal vladin uradnik, poslovil od vseh svojih prejšnjih navad, oziroma prejšnjih dolžnosti, ktere so ! bile take, da je moral svoječasno v prodajalnici zavijati razno blago, slednje izročati ženskam in pri tem komplimentirati a la: "Thank you, ma'am; is that all, ma'am?"
Imenovani aristokrat je sedaj postal tako ponosen, da splol.i ne mara več priti v dotiko z navadnim ljudstvom, in vsled tega je sklenil v uradu zaklada zgraditi na javne stroške, oziroma za denar davkoplačevalcev, {Kjsebno vspenjaeo, s ktero se bode jedino le on vozil v svoj urad.
V imenovanem poslopju so itak že štiri vspenjače, tako, da zamorejo Mr. MacVeagha in tudi vse druge ljudi, ki pridejo v ono poslopje, vozili iz jednega nadstropja v drugo.
Mr. MacVeaph tehta le 13i3 funtov in v <ej teži je vpošteta tudi nje-' gova glava zajedno z onimi možgani, j kar jih ima, tako, da bi se omenjene štiri vspenjače ne mučile m,nogo z | njegovo težo. — Toda ugled državne-I ga uradnika baje trpi, ako se vozi zajedno z navadnim ljudstvom, ozi-! roma z davkoplačevalci, ki prihajajo v imenovano poslopje. Vsled tega je j sklenil sedaj izdati nekoliko denarja davkoplačevalcev, da se mu zgradi ! zasebna vspenjača.
Mr. Taft bi pa moral v ostalem i vedeti, da imamo v republiki človečka, ki bi moral ustaviti tako početje u-] radnikov, ki niso nič druzega, kakor i navadni sluge davkoplačevalcev. U-jradniki morajo vedeti, da so vslu-|žbeiu-i republike. Dokler pa imamo take uradnike, kakoršen je imenovani, moramo dokaj dvomiti, da je naša republika prava, kajti uradnikom
■	se v republikah nihče ne klanja, še | manj se jim pa dovoli kak "extra-
I \vurst"...
-—-
DOPISI.
Reed, Pa.
Spoštovani gospod urednik:—
Blagovolite sprejeti nekaj vrstic iz ! naše naselbine, ker mislim, da še ni bilo dopisa od tukaj.
Z delom gre še precej dobro, vendar ne svetujem rojakom semkaj hoditi. ker se težko board dobi.
Nesreča nas je v kratkem času dvakrat obiskala. Prvič je zadela rojaka Fran Babica, kteremu je nogo zlomilo, in čez teden dni Fran Tro-beutarja, kterega je skala pritisnila. lOba se nahajata sedaj v bolnici Ba-i bič ni bil zavarovan pri nobenemu ; društvu, ker je šele pred nekaj meseci i prišel iz starega kraja.
Slovenci se držimo stare navade in ^ se "od pijače nazaj držimo". To se , pravi, da se časih pri kozarcu dobro ! zabavamo.
Pozdravim vse rojake in rojakinje ;po širni Ameriki, Tebi vrli list pa želim obilo naročnikov, ker vidim, da i je Glas Naroda najboljši list v Ameriki.	(	Josip Božič.
■	"
Steelton, Pa,
Cenjeni gospod urednik:—
[Posebnih novic Vam nimam poročati, naznanjam pa, da slovenska naselbina v Steel tonu dobro napreduje. Največ Slovencev je iz Bele Krajine.
•Za prvo spomladansko veselico, ka-| leio priredijo steeltonski mladeniči |dne 5. aprila 1910 v hrvatski dvorani na 2. ulici, se vse živo pripravlja. Veselica se vrši v korist cerkvi sv. Petra v Steeltonu.	i
Tukaj imamo sedaj prav lepo vreme. Toplo je, kakor meseca julija. Meti seboj se časih (kratkočasimo pri [kozarcu ječmenovea in tudi zapojemo (si tupatam.
Koncem dopisa pozdravljam vse ro-tjake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim o-bilo naročnikov in predplačnikov.
Ivan Miketič.
Iščem svojega brata, (kateri je bil pred dvemi leti tu v Cie Elum, Wash., in pozneje ne vem, kam je odšel. Za njegov naslov bi ard zvedel njegov brat: Ignatius Repovš, P. O. Box 658, Cle Ehira, Wash. (2 4 .M \ :"
Kako se delajo državno-zborike volitve na Ogrskem.
Extra Hungariam non est vita...
Bačka, v marcu 1910.
Po vsem Ogrskem — izven Hrvat-j ske-Slavonske — je že volilni boj in j so priprave za volitve v polnem to-|ku. Kandidatov za bodočo vladno stranko se oglaša vedno več in govori se sploh, da se je za 413 poslan-|cev — tukaj niso všteti poslanci za kraljevino hrvatsko — oglasilo več tirioč kandidatov, fkoji bi radi prišli do dobro napolnjenih vladnih1 jasli.
Ministerski predsednik bode samo; formalno prosil zbornico za provizo-rični budget ali indemniteto, koje mu pa opozicija gotovo ne bode dovolila — in končni rezultat bode razpust državnega zbora, za kar ima lisjak; grof Hedervarv gotovo že kraljevo i pismo v rokah in pa razpisane nove 1 volitve.
Ker sem bil v državni službi stoječ priča pri prejšnjih volitvah pod predsedniki: Tisza, Szapary in Ban-lty, vam hočem s temi vrsticami vsaj bolj površno opisati, kako in s kakimi sredstvi so vrše državnozborske volitve na Ogrskem.
Vsa Ogrska s Hrvatsko-Slavonijo vred je preplavljena z židovskim na-seljenjein. Samo Budimpešta ima ve-I liko več židovskih prebivalcev, nego j cela Francija! Židovskemu življu pa : je lo denar glavna skrb in vse svoje j življenje teži in preži na to, kako bi i kolikor mogoče več zlatega imetja si ; pridobil.
Vsakokratne volitve pa dajo naj-' lepšo priliko, posebno ako določi vla-j da kar neštete milijone na razpolago svojim nadžupanom in raznim zaup-i nikom v svrhto volitvene borbe, da si imarsikteri prejšnji siromak pomore i do izdatnega premoženja za vse življenje!! "Kajti — denar je" — ta-I ko pravi Shakespeare — "najboljši vojak, koji povsod zmaga!,J — Pri vsakokratnih volitvah pa ima le oni kandidat največji izgled na zmago, ki , ima sam zadosti drobiža pod palceim i in pa vsled tega dobro plačane kor-| teše — volilne agente.
Naš sedanji poslance je sam izpo-; vedal, da ga je stala izvolitev 70,000 kron, a je pred par leti v sosednjem mestu S... propadel, akoravno je potrošil blizu 80,000 kron!!
Kakor novine pišejo, ima baje vlada do 60 milijonov kron določenih za volitve, a tudi opozicija razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi!
Sedaj vam hočem opisati specijel-no izvolitev bivšega našega poslanca.
Agitacija je bila zelo živahna. Po vseh večjih krajih v okolici, kjer stanujejo upravičeni volilci, so se prirejale agitatorični shodi; pilo, jedlo in plesalo se je pri ciganski muziki. Rakoczyjev marš se je čul iz vsake (krčme po večkrat na dan. — Enako se je agitiralo za vladinega kandidata. Naš mestni, naposled izvoljeni kandidat je bil židovskega vero-izparvedovanja in so pri volitvi odločili pravoslavni Srbi in pa protestan-t tovski S vab i iz okolice. Da so se glasovi kupovali z novci, naj izpriča tale dogodek. Naš pek je bil katoliški Nemec. Pa pride k njemu neki odposlanec opozicijonalnega kandidata, ter ga vpraša, koga da bode volil? Ta mu ob moji navzočnosti odvrne: "Setlaj potrebujem večjo zalogo moke, kdor mi plača 400 kron, ta ima moj glas!"
Že več tednov pred volit vi jo so se nabijali lepaki kričeče barve po vseh hišnih ogalih, it.udi po okolici. Drugi dan so biii z blatom namazani, .nečitljivi ali pa raztrgani! Na njihovo mesto pa so se prilepijali pozivi z vladnim kandidatom itd. Dan volitve je nastopil. Bilo je meseca prosinca tam okoli jordanovega praznika in izredno strog mraz je vladal. Na južnem Ogrskem, kjer zoreva izborno in močno -vino, melone, fige in drugo južno sadje, pa včasih nastopi jako ljuta zima. Okoličani so ob takih prilikah vsi zaviti v težke, gorke kožuhe. En dan pred volitvijo je dobila posadka , od vlade, oziroma od korne-ga poveljnika iz Budimpešte ukaz. pred vsakim poslopjem, kjer se bode vršila volitev, postaviti po dve stot-niji pešeev za vzdrževanje reda in miru. Volilo se je v dvehl lokalih.
Pa so se postavili ti revni vojaki ob obeh straneh vhoda, z nasajenimi bodali na puškah in ostrimi naboji po usnjatih shrambah. — Dobro se še spominjam, kako je nek majhen švabski kmetič-volilec, ki je malo preveč pogledal v kozarec pristnega srijemca, z ogorčenjem dal duška svoji nevolji, rekoč: "Jako žalostno je. da moramo mi prosti davkoplačevalci izvrševati svoje državljanske pravice v senci svetlikajočih se bajonetov ! Abcug Banffy!" — In mirno je stopal dalje proti dvorišču, kjer je poslovala volilna komisija.
'Prepričan, sem, da bode iaza časa svojega barvanja na Hrvatakem pre-
=q—a
dobro poznani lisjak grof Khuen Heel ervary tudi pri sedanjih volitvah upotrebil v najvišji meri tako sigurno delajoča sredstva v dosego svojega smotra: denarja žejno židovstvo, vojaško premoč in pa po Montekuku-lijevem geslu: trikrat denar!
Razne narodnosti na Ogrskem pa si bodo zopet — prste lizale!
Odgovor starišev na pismo Nike Cigareta,
L
Na Hudem koncu, 25. 3. 1910. Naj prejme
MIST-er Mike Cegare — General Deliveri post OFIC Špieburg Pa. Pen. Slovenija Amerika. Dragi nam Miha!
Tvoje čudno pismo od dne 22. febr. i in 4. marca tega leta smo prejeli. — ISkoro eeli dan sem isto pismo študi-I rala in študirala, pa ga ne razumem, ker pišeš tako čudne besede in zmešane, nekaj po kranjsko, nekaj po ame-rikansko.
I nu, hvala Bogu! pa si se že res' dobro in precej Vašega amerikanske-! jia jezika priučil, ki je precej našemu ! j podoben. Pismo mi je še le Cibrov j študent natanjko prebral in razložil, ko je bil ravno doma na vokancah.
Zelo nas veseli, da imaš dobro službo in da si se tako hitro za inženirja izučil. Pri nas pa morajo taki go-ispodje po IG let študirati. — Kajne? ' ko prideš domov, boš pa v Iblani; ikanclijo odprl, paj inženirjem dobro i nese. — Je pa tudi gvišna služba, in še penzjon boš vlekel na stara leta!
Kakor se kaže, se ti ne godi tam preslabo, ker hodiš s parado okoli in po terjatrah. Tega te pa ne razumemo. kakšne špice ali špicelne si tedaj posdušal I Pa ženske seboj vlačiš. — Kakšna Tona je bila isti večer s teboj? tBodi le pameten v teh zadeva!.;!
Tudi pri dobri in bogati familiji 1 stanuješ. Bodi vesel. Tega pa kar ' ne verujemo, da tvojega gospodarja brat, ki je tičar, tako veliko zasluži, ko menda v šuli na tiče pazi. Ako nucajo tam še kakega lerfanta ali po-magača, naš France, ki se na tiče dobro zastopi, bi šel tudi rad v Ameriko. — Le vprašaj onega tiearja, če bi ga vzel k sebi. Fran cel j zna loviti vsakovrstne tiče ali na limanice ali na zanjke. eelo dihurje, jazbece in lisice. Torej piši o tem.
Čudno, da hodi tvoj gospodar bos okoli, čeravno ima tri hiše pa z bučami kupčuje in štori.
Hrana je pa v Ameriki precej draga. kakor praviš in čudna. Mleka z žajfo ali milom še nJkedar nisem pila ; tudi ne vem.kakšen okus ima sir z lojem zmešan in drugimi komedijami. Najbolj čudno se nam pa zdi, da tam v Ameriki po korih pijačo prodajajo in norijo, posebno ob nedeljah. Ah ljubi naš Miha! Bodi pameten in ne nori v cerkvi na koru ali kor-narju. Pa še karte ondi igrate, in špilate na Kitaro! Moli raje doma. in ne norčuj se iz Boga!
Ah ti nesrečna stvar ti! Sedaj, ko je bil postni čas, pa si plesal okoli. Kje je kdo še kedaj pri plesu kaj zaslužil !
Skoraj sem se zjokala tvoje črne nehvaležnosti, ker nam nisi letos nič za pirulie poslal. Tam si si pa kupil novo hišo za zimo, da imaš svoj lastni kot. Pa s tisto neumno parado noriš okoli. Da bi te bil le oni kapel-majster s palico nabrisal, ker povsod svoj nos vtikaš.
Dober želodec imaš pa res, da si isti večer jedel župo iz Čikov. S policaji moraš pa bolj uljudno in previdno govoriti, če ne, te bodo še zašili v špehkamro. Bodi torej previden !
One službe pri mestu pa le nikari ne prevzemi — je pregrda. — Prav smešno društvo imajo tam naši Kranjci, da ne čikajo in ne jedo mesa. Vsak ipo svojem!
Kdo bi si bil to mislil, da se boš tako na hitro oženil. Kakšno Lizo si pa vendar vzel? No pa konja in voz imaš, pa poleg tega prosjačiš (pedlaš) po mestu? Jemnasta no! Ti ubogi revež! Prodaj raje vse skup in bajto pa pridi domov in tu boš šel potem lahko v Iblano h kakemu inženirju v službo ali pa ajzelpon.
Kobaleževa Mina se še ni omožila. Pri nas je vse po starem.
(Piši kaj kmalu, pa bolj zastopno in ne mešaj vmes istih čudnih ameri-kanskih besedi. Iskreni pozdrav
tvoja mati
Špela Žagar.
Bolgarska carica
hoče ustanoviti velik zavod za gluhe, slepe in za ljudi, ki niso več zmožni za delo. Ruska carica, ki misli ustanoviti enak zavod, je obljubila vsakoletno večjo podporo.
. — r f mm* —
5.' ... v".... cL ■ ' —..'^t^-t ' r .£ ,.. '
jEXPELLEIT J
; Kaj ti koristijo močne milice, če : 2	trpiš na rernu tizmu.
t; PAIN-EXPELLER ji j
;; dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa bo- : Ji lečine in odstrani njih vzroke. 8 ; Po 25c. in 50c. ▼ vseh lekarnah. B
: F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., tt
j ^^ Faxite Tiav»rEtvgPO
To io ono.
Romantičen doživljaj loydovega kapitana.
Nedavno je prišel v tržaško pristanišče Iovdov parnik "Praga" pod poveljstvom kapitana Marka Dabčevi-ča. Kapitan je pripovedoval sledečo interesantno zgodbo:
Marca meseca leta 1901 se je zasidral lovdov parnik "Urania", kteremu je takrat zapovedoval kapitan Dabčevič v Rodu. Nek turški stotnik, ki je bil radi udeleževanja na takrat zelo močnem upornem gibanju na smrt obsojen in preganjan po ta-mošnjem guvernerju, je pribežal na parnik. Kapitan Dabčevič ga je vzel v varstvo. Odplul je takoj iz pristanišča in odklonil vse zahdeve turških oblasti, ki so zahtevale izročitev stotnika. Stvar nikakor ni bila pripro-sta. ker so parnik v vseh turških pristaniščih. kjer se je hotel usidrati, na vse mogoče načine preganjali, lako. da je bilo popolnoma nemogoče priti na suho, ker so hoteli Turki na vsak način preiskati njegovo ladijo. Dab-čeviča pa so takrat olxlolžiii, da je vzel na krov dva prosta hudodelca. Medtem so minula leta. Ko je vrli kapitan pred kratkim zopet prišel v Rod, ni pozabil nekdanjega beguna. Sel je v mesto in poizvedoval po stotniku, na kterega so se v Rodu jako dobro spominjali. Rečeno mu ja bilo, da je sedaj v Carigradu in zopet aktivni častnik. Dabčevič je prišel v Carigrad in poizvedoval dalje. Tu je doznal, da je dotični stotnik sedaj predsednik vojnega odseka: polkovnik Izmail Hakki beg. toraj ena najvplivnejših osob mladoturške stranke in državni poslanec. Kapitan Dabčevič jo. hitel poiskati Hakki bega in skušal »priti do njega, ne da bi imenoval svoje ime. da bi užil tako popolnoma vtis iznenadenja. Ker pa to ni bilo mogoče, je poslal svojo poset-nico. Polkovnik Hakki beg je hitel kapitanu Dabčeviču nasproti, ga s solzami veselja in ganutja v očeh objel ter skazal rešitelju svojega življenja vse mogoče pozornosti. Vodil ga je v parlament, ga predstavil svojim prijateljem in vsem ministrom, ter pripovedoval neprenehoma o svoji rešitvi. Na nekem plesu pri poslaniku markizu Pellaviciniju sta se oba zapet sestaila in tu je Hakki beg zopet ponovil svoje izraze zahvalno-srti. Kapitan Dabčevič je priredil na krovu "Prage" pojedino v čast polkovnika Hakki bega. ki je ginjen napil kapitanu Dabčeviču in se mu ponovno zahvalil za rešitev.
t
Francoske šole na Turškem. _
Statistika pokazuje, da so francoske šole na Turškem, posebno v Mali Aziji, poslednjih šest let lepo napredovale. V mestu Kadi Kej je leta 1903 pohajalo v tamoenjo francosko šolo 225 učencev, leta 1909 je pa to število narastlo že na 702, od kterih je bilo 15S učencev moslimske vere, akopram je dotični zavod v rokali neke verske družbe. Nemci se trudijo, da bi tekmovali s Francozi, ali doslej se jim je to slabo obneslo. Tako so bili oni v Hajdar-paši. ki je iz-todna točka njihove železnice v Mali Aziji, ustanovili krasno šolo, v ktero se je bilo vpisalo 150 šolarjev. Ko so pa Francozi otvorili svojo šolo v skromnem poslopju, se je priglasilo izprva samo G8 otrok, ali že par dni ni poteklo, pa jih je od vseh strani navrelo toliko, da so jih morali odbijati Nasprotno pa je število nemških šolarjev vedno padalo, dokler ni padlo od 150 na 48. To kaže. da je kutturni vpliv francoskega jezika v Orijentu silen.
Japonci in tuji jeziki.
Morda ga ni na svetu naroda, ki bi se učil tujih jezikov tako pridno, kakor Japonci. Tujih jezikov se sicer ne nauče temeljito, ali vendar se privadijo vsakemu toliko, da izražajo z njim brez težave svoje misli. Zlasti pa se učijo teh treh jezikov: angleškega, francoskega in nemškega. Ruski jezik so začeli Japonci upoštevati šele po rusko-japonski vojni. Do te dobe je bilo pa tudi učenje drugih jezikov pravzaprav le slučajno. Po tej vojni pa so postavili na racijo-nalno podlago in pričeli so ustanov-ljati šole za tuje jezike. Na čelu teh
'"'V " * -	..- ■	.	1	. Vi
Šol stoji tokijska normalna Šola za tuje jezike, kjer se predava: angleški, francoski, nemški, ruski, italijanski in španski jezik. Tečaj je dveleten. Pouk v tej šoli je urejen prav dobro. , la'ko. da učenci žo tekom dveh let obvladajo par izmed navedenih jezikov. Med učenci se nahaja mnogo častnikov. ki se bavijo posebno pridno z ruščino. Ker so dopoldne navadno v službi, obiskujejo večerne tečaje. Treba je omeniti, da Japonska strogo pazi. če in kako se uče Rusi japonskega jezika in posnema vsak njihov korak. Tako n. pr. ko je ustanovila Rusija vojaški vzhodni zavod, so Japonci takoj ustanovili šolo ruskega jezika v Curign in vojno nunister-sitvo pošilja na tokijsko univerzo vsako leto po pet mladih častnikov na ; svoje stroške. Ko d o vrše univerzo, morajo predavati priučene jezike v vojaških krogih. Vidi se, da Japonci vedo, kolike važnosti je znanje jezikov, zato ne štedijo v nobenem ozira ne z denarjem in ne s trudom, da i se jih nauče. Koliko jezikov znaš. toliko mož veljaš!
Čudodelni prstan.
V Raincv na Francoskem so za-' prli profesorja Arvanisa, ki je prodajal čudodelno prstane za srečno življenje po 25 frankov kos, indijske \ amulete po 20 in 25 frankov kos. ki zagotavljajo nosilen uspel,y in zdravje. V svoji pisarni je imel tri uradnike, ki so reševali obsežno korespondenco. S to trgovino si je v štirih let ih profesor toliko prisleparil, da si je kupil lei>o vilo, ktero je takoj . plačal. Med odjemalci so bile mlade gospe, trgovci, posestniki, porot-1 n iki in drugi.
Na belgradski univerzi
je izbruhnil štrajk tehnikov, ki zahtevajo odstranitev profesorja Svetoza-i ra Zoriča in zopet no nameščenje profesorja Stan kovica, čegar predova-j nja so bila zelo priljubljena.
Za dmgi milijon
j r-eš>ke Matice Šolske je bilo do 5. mar- | j ca nabranih že 19,705 kron.
Francoska zbornica
| je v drugem čitauju vsprejela zakon : o delavskih pen zijal:'.
r	Mikado?
; List "Univers" poroča, da je nedavno neki pariški časnikar imel pogovor z nekim japonskim diplomatom. Časnikar je v ra«govoru rabil za japonskega cesarja tudi izraz 'Mikado'. "Prosim Vas", ga vpraša diplomat, f'kaj razumete vi .pod besedo "Mikado"?" Časnikar se vprašanju za-čudi in pravi, da Evropejci splošno imenujejo japonskega cesarja "Mikado." "Dobro je", pravi diplomat, "a vidite, da naš cesar ni Mtkado, ker beseda "mikado" pomeni —
vhodna vrata Ln našega cesarja se nikdar ni imenovalo Mikado. Evro-pe.j.-i ste pač zamenjali dve stvari. Ker imenujete turškega sultana z vlado vred "porto", ste začeli po iztočnem načieni imenovati tudi našega cesarja Mikado. A nas cesar se v ja-ponskem: jeziku nazivlje "Kote" in nikdar drugače. Pri nas se smejejo listom, ki imenujejo našega cesarja "Mikado", katerega mi ne poznamo.
t !
ZAHVALA.
Tem potoni se javno zahvaljujem celemu tukajšnjemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu, ktero je v tako obilnem številu ]>osetilo obisk mojega nepozabljivega brata Antona na mrtvaškem odru. Kajti tudi eden se ni pogrešaj, kteri ga ne bi bil obiskal na mrtvaškem odru.
Ob tej priliki se tudi zahvaljujem vsem tukajšnjim slovenskim možkim in ženskim kat. društvom za prelepe vence, ktere so darovala. Nisem si mislil, da je bil moj brat v tej naselbini toliko priljubljen. Mrtvaškega sprevoda so se udeležila društva sv. Alojzija št. 19, kterega član je bil tudi moj raaijki brat, in društvo Marije i Pomagaj št. 6. oba spadajoča k Jugoslovanski Kat. Jednoti. društvo sv. Barbare št. 2S. spadajoče v Forest* j City, Pa., in društvo sv. Cirila in Metoda K. S. K. J.
Ne smem pozabiti tudi zahvale našemu g. župniku Rev. Stefaniču za ginljivo in pretresujočo pridigo, ktero je nam napravil v naši župni cerkvi.
Zahvaljujem se tudi pevskemu dru-jštvu "Planinski raj", ktero je zapelo par lepih nagrohnic pri odprtem grobu mojega brata.
II koncu se tudi *ativaljujem Fran Petriču. tajniku društva sv. Barbare, j za ginljivi nagrobni govor.
Še enkrat izrekam presrčno zahvalo vsakemu posamezniku, kteri se je udeležil sprevoda, ter izkazal zadnjo j čast pokojnemu mojemu bratu. Bog i vam plačaj ta trud!
Lorain, Ohio.
J. Omahen. žalujoči brat.
LISTNICA UREDNIŠTVA
F. K.. Springfield, 111. Ne bodete ■več slišali o onem lopovu; dobil je i par poštenih in sedaj gre lahko 11 v ris", da se zdravi iu obogati Pozdrav !	I
j	ni——.	■	■ mm
DELO DOBI
I takoj dobro izurjen brivski pomočnik. Delo je stalno. Plača po dogovoru.
Frank Laišiu, (2-5-4)	Eveleth, Minn.
£	If- ' If-	■	U
P Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno in debelo.	J
[ GEO. TRAVNIKAR	j
[ 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A.	"
9 Kdor rojakov po širni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se ol.r-	\ ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim
blagom. Vino in žganje se polilja v vsaLi množini in v vsaki kraj.	,
» Velika zaloga pristnih vin in najboljšega žganja.
i Friporoča se rojakom tudi v obilen poset svoje dobro urejece gostilne,	J
J kjer se toči vedno sveže in priznano dobro L-i«y evo pivo, izvrstno do-	1 y ma<"e vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE tmodke.
j GEO TRAVNIKAR.	,
^ftfVlxfiWlglfifi "^WijiTfl Ti fc'gMf nr" 'Ti"Winnn ■inm ■■ ~ ^ - - - ^---- — ^ _ _ _ .	u
slovensko katoliška
podp. društvo ||S|| sveteBarto
2a Zjedinjene države Severne 4me/!>b. Sedež: Forest City, Pa« Jakorporlranu dne 31. lanucrja 1902 v držai I peass^ro!^
ODBOBHTd:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box GS5, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kant. I. tajnik: IVAN TBT.BAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 8Gth Street, Cleveland, Ohk* Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Fore«t City, Pa.
. . . o * ■»-
VADZ0RHH3:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box GS3, Forest City, Ta. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa, JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Fore«t City, Pa. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, P«,
—9 ' "
pogona nr paixrvirc odboi:
PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WiBock, Pa. IVAN TORNIČ, LL porotnik, P, O. Box 522, Forest City, Pa.
Dopisi naj m poliljaje t tajaikaj TV AN TKLBJJf, P. «. 7, Foreet City, Pa.
_rUsilo "fiLA* NARODA "
Zakasnjeno.
Iz ruščine.
■	Bilo je pozno zvečer. Sedel stan pri Hizi, zaglobljen v delo. V taki tišini
lahko na vse pozabi. In moje Hisdi .<o bežale stran od mesta m nje-Bnvega ropata.
H Naenkrat jes pozvonilo. Takoj sem Hi «n islil. dv- se je morala zgoditi ne-Hreča, velrka nesreča. Ponoči drugače He zvonijo. In pobi pričakovanja sem Bel k vratom.
K Zvonec je še vedno zvonil. H Na pra^u sta stnli d ve osebi, ble-Hih obrazov, z razburjenimi in divji-
I In vstopila sta. Prvi je takoj za-H<; bcirati po sobi in klical je: H i' i1' vendar otrok, popoln o-Hrok! ----Moj Iio- ! Otroka ven-
I Druži je molče stal pred menoj m ^fte srledal s Široko odprtimi ovrai. In Hid-al j <. Dolg in strašen je bil ta
■	Končno je začel govoriti.
■	"Sestra mojega tovariša . . . ubi-H::i je . . . gotovo ste Že tuli . . . . ^fcmrlila jo generala, predstojnika."'
■	Imenoval je ime. Sevrila sem čul Ho zadevo.
■	Svojo obleko jc napolnila s dina-Htom in js zaiiigalno vrvico spretno H rila. Podobna je bila peklenskemu H-oju. In ko jc priSla k avdijenci, je Hnerala ustrelila. Zažigal ne vrvice H ni ■/.:> ala. V -obo so prišli drugi Hidje. Oddali so jo sodišču. In kakor He ka t*, je obsojena. Tako vsaj so
H" Si-v,. 1 a mi j obravnaiva znana. Hivtn i da jo je vojno solišče ob-
■	"Obsodilo?! Obsodilo?! Xc, to ne ^■ore biti r - lica. Zakaj tako hitro?" H razburjeno g^'oril mladenič, ki je Hal irri mizi. 44K ^iti se jo mora! Raj to je blaznost, nekaj groznega!" H "Pri ti j obravnavi ni nobene po-
H "Povem vam pa, da je bila bla-Hiki t 7'
■	'•Seveda. Preilno je izvršila nteu-Hi ;»i!a bla .iik'i. Pr.-iskali so Hjcno "Ir.-fvno stanje . . . pobegnila H' ... in ubijala. Ne morem zapo-Hi-ti. kako -o jo rt: uli tovariši pu-Hiti. Bolnico! Tlilo je, kakor bi jo
žrtvovati ... za vsako ceno žrtvo-^Bti	4+utrih. Nj t-na domišlji-
I i a njena 1 <»:a . . . saj je še o-
■	i. i > i
■"Toda povejte mi, s čim pa more-■ dokazati, da ju bila v blazniei v Hilio preiskanja duševnega stanja?"
■	"S čim?! S čim?! V njeni rodbini H v.»i blazni, vsi, brez izjeme. In tu-
■	■ -d; i j \-i . . . . Sicer pa, kaj govo-Hm . - . Saj bi r-i mislili, da sem tu-
H. j vorim?! . . . Kaj govorim!"
■	In naenkrat se jo začel glasno in Krašno jokati. Jn njegov smeh je H-eAel v lajanje in yrlasno plakanje. H Mladenič pa je nepr stano hodil Ho sobi, ne da bi pazil na histerični Ha pad svoji ga tovariša.
I Treba j- bilo ravnati. Telefoniral Idi dv/.avnen.u pravniku. Pojasnil
l"ASi .am ji znano, da je zlazna?"
H odgovoril, — *4bolniška poročila H blaznice in vso sem oddal državne-
■	n pravniku okrožnega sodišča . . .
Hčer je pa šo laj vseeno: sojena je
H bila in tudi obsojena . . .Konec je
H<"-a. Danes p* uo -i se izvrši , *• i
1 b
Hi'|' i I o EH K
■Uvi ;i-I st-ir, da o lvi-I nj-ma reŠi-
i
■v t .liiude od generalnih sorodnikov. ^Lvcst, de je bila napadalka blazna, j H; bode nekako tolažila. C'e govorijo
Hn prvlo/.iti. In potem bodemo njeno Hlezen dok. zali in jo rešili. HPovci il -i in obiskovalcema, kaj je |
H" Ilit i i: a tak j k g a lv.lovim soro-
Htc paver ,-rja, prosite državnreja;
■ravnika. Smi;no kazen naj preloži-.
H, saj za en dan! — Drugega po- j B »j. •	o
H Odšla sta . •
H Pozno v npČi j'' zopet začel zvonec ' ■i-oniti. Toda topot obotavljajo, potem !
r Vrnila sta se. Podobna sta bila 1 orlič. im.
Vi lela ta generala že v krsti. Ne-i ;a nuna je zraven milila . . . So-odv.iki ni-., s;.ali .... Sedeli so po-' eg krste Vrgel se je pred nje na | la in jih profil, uaj r Šijo nesrečno i ieklico ....
Generalova sopre ga je šla joka je v ■ osedao m ho in prinesla raztrgano j >i>mo .... Izkazalo se je, da je J ■meraI prosil svojo ženo, naj \se sto- j
■	da deklice nc ob. Uijo. To mu je HljubiLi in tudi vse storila, kar jej Hlo v J ii ai tnoei. Pravkar je vloži-j 11 pri Vn ernerjit ppošnjd, naj invrši- j
I Ji n-	.... Odklo- j
nil je ... . Sedaj je prepozno . . . Ne more pomagati ....
Oba sta sedela na divanu, glave Jklonjene in molče .... Kakor bi se ne mogla odločiti, naj gresta, a!i naj ostaneta .... Vse je bilo tiho . . .
Čas je pretekel ....
Namkrat je pozvonilo pri telefonu. Poskočili smo. Hitel sem.
"Kaj je? . . . . "
Pri telefonu je bil državni pravnik.
44 Sedaj jo peljejo na morišče. Ali niste ničesar dosegli? Iva j je rekel guverner? .... Zapovedal je policiji. naj se smrtna kazen izvrši." * • *
Bil sem pri vojnem sodišču. Govo-j ril sem s pomočnikom državnega pravnika. Bil sem navzoč pri obrav-j navi ....
44 Stvar je taka" — mi je re*kel popolnoma nepričakovano — "deklica. navidez popoln otrok, je naredila nam« čuden ntis, utis blazne. Ves čas se mirno smehljala. S takim smehljajem človek ne o-dgovarja na smrtno obsodbo .... "
4'Ali so je pred sodiščem vsaj ugotovilo, da je pobegnila iz blaznice 1 ;Zakaj niso preiskali njenega duševnega stanja? ....
4'0 tem ni bilo niti govora ..."
4'Ali ni bilo pri spisih bolniškega
! poročila ? ... "
j " Saj vam rečem, da ga ni nikdc bral....."
4'Zakaj ne?"
4iXi imela zagovornika, enmn jc ; odklonila svak zagovor .... Nobenega lii bilo. ki bi se zanjo zavzel . . . • * •
Obesili so i o.....
Gospodična Lujzija.
Kolikor se spominjam, je bila cro-i spodična Lujiza ena i Timed prvih lju-bctznij moje ml a lost i.
Meni j:- bilo tedaj sedem let. Ivakc sva so se*la. kaiko sva si najino ljubezen razodela, ne vem več natanko; spominjam j>a se dobro enega poslednjih sestankov v parku brandižskrga gradu, kjer sem vsled pomanjkanja papirja odtrgal leseno tablico pri 'prekrasni evetlji i, tablico, na katere eni strani je bilo napisano im? cvetice v treh jezikih, na drugi strani je srovorilo moje srce z okornimi črkami maletra šolarja. Korespondenco je 1 preskrboval c 1 \n mojih tedanjih prijateljev. begal je z visokega razgle-, da, kjer som bil jaz, čez stopnice doli i do altane, kjer je sedela Lujiza. Spominjam se tudi, kako sva se pogosto šetala na bregu Labe, kjer se je mila-dina skupno kopala. Spominjam se onega prvega čuta opravičene sramežljivosti. ki je naju obšel, -ko sva se srečala v rajski nedolžnosti in v raj--ki obleki, spominjam se na junaške svoje čine v Labi, s katerim sem se produciral pre'd tem malim dragim bitjem, pri katerih bi se bil nekoč sikoro utopil.
Spominjam se, da so moji sošokd zvedeli za tajnest mojega srca in se sin'jali in je len, 'ki je ka-zal že takrat evidenten talent k denunciraavju, je hotel to povedati -učitelju; spomwijam se, <la sem imd na vse silno jezo. in da s m onemu 4'izdajalcu" (tako sem ga imenoval v mislih), da bi molčal, nosil vsak dan zemljo, ki sem si jo odtrgal od zajutreka. To je bila prva žrtev, ki sem jo daroval ljubezni.
Prišla je zima in z njo konce najinega ljubimkovanja. Park je zgubi' -voj 'kras, zapadel je sneg , vrtnar je zaprl vliol — —in bilo je vse končano.
Naslednja pomlad je prinesla novo ljubezen v moje srce, podoba Lujizi-na j" olbledela popolnoma.
C 1 z nekoliko loit sem odišel v Pra-^ro študirat im v domačem kraju sem ]>ostal takorekrtč gost. Lirjizo sem videl t upa t am, dospevala je v dobo, fko se začenja deklico imenovati gospodično.
Pretekla so leta. Moji verzi v časopisih. pozneje cela knjižica, so ni pridobila v domačem kraju ime pesnika.
Rad som obiskoval Brandis. zakaj krasna j? tam narava. Kdor je preživel tam nekaj časa, ne pozabi nikdar nanj. Gradiček s tožnim parkom. blizu kopališče, veliki gozdovi, -irna zelena ravnina, prepletena s srebrnim tokom labskim, na obzorju za temno črto gozdov bel? vasi, mesta in modre gore — to vse se ti vtisne v diuso, pogosto zahrepeniš v kriku in - iiT'u praških ulic po tej čarobni podi 1w in če si preživel na tem kraju toliko srdenih ur kakor jaz — ne vzdržLš.
Toplega julijevega popolndne sem sedel na razgledu v grajskem vrtu. Nad menoj v vejali akacije je žvrgo-lel sčinkovce, doli po železnem mostu .ie drdral voz. Laha se je valila Ie<po v solnčnem lesku. Naravnost meni nasproti so se dvigale nad zelenimi kronami gaja "Hluchova" rudečikasti -tolpi start»bolesla\>ik?i romarske cerkve z žareč i mi jabolki, daljni gozidovi so se zavili danes v modro barvo, med njirri se je belila žitnica z rdečo streho. V se se je svntilo v soLncu tako, so me bolele oeij obrnil sem glavo
VV>.' :.s v-:'::,..:■	d.' ■ L
od te panorame proč in se zagledal
!v modre dimove oblačke smodk-e,
Naenkrat sem zaslišal za seboj šum trdnih korakov. Ozrl sem se. Aj!
Gospodična Lujiza! Šla je proti meni. Pozdravil isem jo. Poklonila se je ponosno kakor kraljica in s hladnim: "dovolite!" sei je vsedla na klop poleg mene. Ogledoval sem jo pozorno. To je bil poseben obraz. Grški tanki nos, tanke, vedno zaprte ustnice, stroge oči, ikostanj?vi lasje, v sredi razčesani brez modeme frizure na čelu — A'se to je dajalo o-brazu hladen, aristoratičen izraz. Njen govor ni im?l mehkega nežnega tena, kakeršnega imajo navadno ženske, glas njen je bil nekafco trd, sruo-I not on. strog. Cela zunanjost njena je pričala o samosvojem zaprtem značaju, o notranjem ponosu, ki s?i je tu-patam na ustnicah v vzdržljivem posmehu pokazal.
Začela sva pogovor . .
"Gospodična Lujiza", (tako sem jo tituliral že v onih davnih mladih letih j "gospodična Lujiza, poglejte tje na rnko; ali se še spominjate?" senu začel razgovor, ne vedoč o čem tlrugem bi govoril in kazal .pri tem na Labo, kjer se je preganjala kopajoča se mladina
"Spominjam se", je relkla odmerjeno.
"Blažena, brerski^bna 1-ata", sem . nadaljeval, 4' mladost, misliiru je oni zgubljeni raj človeštva", sem pripomnil z resnim glasom, s kakeršnimi navadno izgovarjamo duhapolne sentence.
4 4 Pesnik baje večno mla.l", je j spregovorila Lu,jiza ravnotako resno.
"Otni srečni mogoče, ali mi nesrečni niudar. In kako ste preživeli ta ! dolga leta ?" sem obrnil pogovor lia drugo stran.
"Za boga vas prosim", je začela Lujiza britko sentimentalno, "kako more človek tu živeti? Ogibam se ljudij, katere zaničujem in ki me sovražijo zategadelj; očitajo mi pono-siiost in prevzetnost, ker ne hodim na pbse, zabave in se ne udeležujem izletov: da, sovražim ta krik in vese-lost. sedim rajše na samem s svojimi sanjami — naj govore ljudje 'kar hočejo. *'
Čudil sem se pravilno češt-ini gospodične Lujize, ali ž?< bolj vsebini njenih beselij. kajti ne enega ne dru-zega nisem našel nikdar pri drugih naših kra'soticah na deželi.
'"In ja'z s.m torej oni srečni smrtnik, kateremu je dodeljeno — "
"Vi ste pesnik", je prekinila gospodična Lujiza moj govor, 4 4 vi me razumete in vest? ceniti moj položaj. ; Razven tega spomin na najino davno mladost — " Lujiza ni dokončala, sklonila je glavo ka<kor bi se vtapila v spomine . . .
"Ko bi se vrnili ti čas!" sem spregovoril z vzdihom: mislil sem. da : je to najboljši odgovor v ti el (gičui situaciji.
"Da, ko bi se vrnil", je vzdihnila , t ud/i Lujiza in umolknila zo«}>et.
Čez trenutek je dvignila glavo.
"Gospod", je začela resno, 44neko prošnjo imam do vas."
"Razpolagajte z manoj, gospodična Lujiza.''
4 4 Obljubite, da jo spolnite. Vi morete. ni nič težavnega."
1' Tedaj oblj u'bljam.''
4'Borila sem se dolgo s svojo plaš-nostjo in sramožljivostjo'', je pravila Lujiza vsa zardela, 44vendar sem s? slednjič odločila. Vi ste edini mož, ki je vreden moje zaupnosti in ki ve ceniti to. kar'mu prinašam. Ne glejte name. prosim, kakor na navadno de-jkle, jaz sem rastla tu med drevesi Ln 1 cvetlicami, emancipirala setn se popolnoma od navad in rr<da sveta in se popi-i j el a prirode in živim po nji — ]io tej knjigi 'božji — kakor jo imenuje naš Boleslav Jablonskv .... Toda
I	.	".v
za danes zadosti ... vi ze razumete". zardela je >Še bc>lj in pristavila s tihim glasom: "Prosim vas za se-! stan k jutri ob štirih, tam zadaj v parku, kamor -ne prihaja nihče. Od-'pustite, ali pridite gotovo. Klanjam |se", in žareča kakor rdeča vrtnica je odhajala s hitrimi trdnimi koraki.
Sladko omiotieo sem začutil v glavi. Jutri ob štirih! Kako so rdele in se tresle te aristokratiene poteze! . .
Čez trenutek sem hitel iz vnta. Šel sem >z omahujočimi koraki, bilo mi je, i kakor da bi bil sreče pijan. Jutri c;b ! Štirih! . . .
Na tngu sem srečal Emila. Emil je bil moj najboljši prijatelj, pred k ate- | rim nisem zakrival ničesar. Povedal I sem mu takoj ee-lo historijo.
44Hm, stara ljubezen ne zarjavi!" se j? smehljal Emil, 4'glej. glej, ta | ponosna boginja kreposti! Častitaan fant — in zavidam t?."
Dan se je pomikal počasi naprej. Šele jutri ob štirih! . . . Ponoči se mi je sanjalo o dežju poljubčkov s teh tankih zaprtih ustnic. Šele: ob Štirih! . . .
Drugi dan je bil kakor morje. Vse me je dolgočasilo, knjigo, ki sem jo čital vsak dan z zanimanjem, sem vrgel čmemo »v kot, oibeni mi ni dišal, popoldne sem t običajnem taroko-veir' tercetu kazil partijo za partijo, dokler nista tovariša razjarjena vrgla karte na kup, čas je potekal leno, k zdenaniu — šele ob štirih I . „ ,
[ Bilo je pol šil i rili in že sem sedel v grajskem parku. Bilo je n-rsonosno vro-i če. Zrak goreč. Nad menoj obok dreves z mrtvo povešenimi listi. Okoli in i okoli je stalo grmovje gloga in ptič-s jega zoba. Bujno je rasla trava z dol-• gimi svežimi listi. Rumeni cveti re-l grata in priščaja so se vspenjali nad
>	travo. Temni, lesketajoči se hrošči so
-	lazili po njih rumenih listih. Osameli ? belin je poletaval s tresočim letom od , cvetice do cvetice.
Bilo je tričetrt na štiri.
Prišla je.
Rdeča, v belemi slamniku s poveše-i nimi kraji, s svojim odmerjenim ko-
-	rakom.
Srce mi je bilo . . . čutil sem. da mi
-	gore lica. Odzdravila mi j? in sedla
-	molče poleg mene na z mahom po-
-	rašeen kamen.
Zavladala je mučna tišina. Lujiza jo je prva prekinila. "GospoI", je zala jevaje s tresočim glasom, 4'hvala 1 vam, da ste prišli. Niste me varali. 1 Ootovo ne slutite, kaj vas prosim, 3 I vem, da je to smelost, toda prosim
vas. bodite diskretni." 1 Podal sem ji roko. Stisnila jo je s 1 svojo majhno roko z -dolgimi tankimi
-	j prsti. Tresli sta se obe.
j "Zaupam vara", je nadaljevala za-' j le voljno, "da bode te molčali, sicer bi j bila tarča posmeha teh neumbih tu-1 : kajšnih ljudi. Ali preč s sramožlji-1 ! vostjo. Vedite: Jaz sem tudi pesnica " in tu. prosim vas .... "in velik kup "' popisanega papirja se je pokazal izpod predpasnika iz globočine obeh jžepor gospodične Lujize . . . "čitajte 3 in presodite ..."
Tableau!
* * * *
1 Nisem bil diskreten. Ujpam pa. da 1 mi bo odpuščeno. Gospodična Lujiza j- sedaj omožena. Njen mož je ali go-1 , stilniear, ali posestnik, ne vem zago-} ; tovo . . .
-	Tri grozne ure sem preživel takrat s temi verzi. Da, od štirih do sedmih.
" Iv vsaki vrstici nd j ' podala Lujiza 1 i komentar. Vedel sem. kje je bil na-1 ! pisan verz in kaj jo je navedlo k te-" mu. Eno pesem je napisala celo pri 1 obedu med juho in mesom. " { V drugi pesmi je opevala najino o-tročjo ljubezen, kateri si je izmislila " žalost?n konec; jaz sem se utopil, o-1 jna je šla v samostan. srcu, to se ~ razume me je ljubila naprej. Druga pesem je bila ravnotako apostrofira-na narri?: "Pevcu - prijatelju". Go-" spodična Lujiza me je tam primerjala kostanju z rdečimi cvcci . . . Za-dcšti lepo!
Sedaj je gospa Lujiza mati majhnega d. čka. — Upam, da -je opustila pesnikovanje popolnoma, poezija živ-' ijen.ja kriči in se dere, skače, vriska in se smeje od jutra do noči v sobi ' ok oli n j ?- . - .
Sovražim žene. ki pišejo vei^ze. zdi-. Iiujem v svojih spominih z neki-m sta-1 rim filozofom! ....
i , ~ ' _"
NAŠI ZASTOPNIKI
kteri so pooblaščeni pobirati naroc-
>	.nino za 44Glas Naroda" in knjige
kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
San Francisco, Cal.: Ivan Stariha.
Za Denver, Colo, in okolico: John Debevc, 4723 Vine St. i Pueblo, Colo.: Petar Čulig.
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man.
Depue, 111.: Dan. Badovhtac.
La Salle, HI: Mat. Komp, Frank Cherne, 924—1st St. La Salle, 111.
Za Chicago, 111. Frank Jurjovee, 1S1 - 202nd. St.
Za Chicago, 111. Alois Leskovar.
South Chicago, HI.: Josip Kom-pare.
Waukegan, HI.: Frank Petkovšek.
Gary, Ind.: Jovan Milie.
Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej.
Iron Mountain, Mich, in okolica: Marko Badovinac.
South Range, Mich.: John Bahoris.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc.
Ely, Mirm.: Ivan Gouže.
Eiy. Minn, in okolica: J. Škerjanc.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Eveleth, Minn, in okolica: Nick Miletic.
Hibbing, Minn.: Ivan Povše.
Nashwauk, Minn: Geo Maurin. I Tower, Minn.: John Majerle. f Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahiija.
I St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Za Butte, Mont. I. Knezevich.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka.
Bridgeport, 0., in okolica: Andrej Hočevar.
Cleveland O.: Frank Sakser Co., William Sitar in Josip Kozen.
C. E. Proskowetz, Mingo Junction, Ohio, in osrednji Coke Region.
Oregon City, Ore.: M. Justin.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bulger, Pa.: Geo. M. Scbultz.
Za Burdine, Pa. in okolico: Frank Petrovič.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Claridge, Pa.: Anton Jferina. Forest City, Pa.: Karl Zalar.
Heilwood, Pa. in okolieo: Alojzij Jakoš.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja.
Pittsburg, Pat: Ignac Podvasnik in Jakob Zabukovec.
Za Pittsburg, Pa. in okolieo: Matija Skender.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Sytersville, Pa.: Louis Mrhar.
Willock, Pa.: Fran Seme.
Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavkovieh.
West Jordan, Utah: Anton Palčič.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman.
Thomas, W. Va.: Josip Rus.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik.
Rock Springs, Wy.: A. Justin.
Rock Spring, Wyo.: Val. Stalich. * * *
! Vsi naši zastopniki so z nami že ; dalje časa v poslovni zvezi, vsled če-: sar jih rojakom naj topleje priporo-i eamo.
NAZNANILO.
Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da je v korist onemu, ki j želi dobro in naravno vino, če se obrne na posestnika vinograda, n« pa na agente, kteri nimajo svojega vina.
Cena dobremu belemu vinu je 33c galona in črnemu pa 28c galona. Tovorne stroške plačate sami. Manjših naročil od 50 gal. ne sprejmem.
Kjer je vas več skupaj, zložite se za celo karo, to je za približno 60 sodov in dam znižano eeno, za ktero se pismeno dogovorimo.
Z naroČilom se pošlje polovico denarja v naprej in ostanek po sprejemu. Prosim za natančni naslov, karr naj vino pošljem.
Za obilo naročil se priporočam Frank Stefanich, posestnik vinograda, R. R. 7, Box 81,	Fresno, Cal
Al	NARAVNA
£ KALIFORNIJSKA VINA l
g NA PRODAJ. g
^ Dobro črno via* po 50 do 60 ct.	^
«/.	galoa s posodo vred.	L
W Dobro beta vino od 60 do 70 ct.
^alon a posodo vred.	i
Izvrstna tropavles od $2.60 do $3	J*
galon b posodo vred.	^
JkU Manj nego lO galon naj	^ N nihče ne naroča, ko- m an je ko-
%L ličioe ne morem rax pošiljat i.	ij Zajedno z naročilom naj gg. na-
roeniki dopoeliejo denar, ocro-	H
W ma Money Oraei^	^
SI Spoštovanjem	—
H Nik. Radovich, ^
^ S94 Venaont St.,Saa Fraaclsco, Ca), ^r
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulichj
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOt
Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred to fee
Vsi ppodaj naveden: novi parobro di na dva vijaka imaj o brea-žični brzojav:
JLLIOE,	LATJBA,
MAliTHA WASHIirGTOSf
ABQBirrorA.
OCEANIA.
»ww—	*	«1 "u iuicu w
TBSTA............................................t38.CC
LJUBLJANE...................................... 38.60
BEKB.............................................. 38.00
ZAGREBA......................................... 39 20
KABLOYCA...................................... 3925
£L KA?TRHT> do TBSTA »II REKE......................»50.00. U M i fin r m
PHELPS BK05. & CO., Gen. Ageath 2 Washington St, NewYork
" ...- .1; ti	. .	.-4>f	'".v	•	iuWi .
W Iz ženskega sveta.
.. Slovenska zdravnica v Opatiji V J
MaUrljah pri Opatiji sta se nastanila ! zdravnik dr. Friderik Groj'cr in njegova soproga, gospa dr. Jela Groy:r-' jeva roj Jenko, <hči gosp. dr. Ljude- ! i vita Jenko it, Ljubljane. To je prva slovenska zdravnica, ki izvrši je | zdravniško prakso na doir.kueili tleli.
Ncnspeh ženskega lista v Carigradu i
Ko s? je v Turčiji izvel znani preo- : l>rat, so Mladoturki mnogo nagla šali,; da bi uživale tudi turške žene evrop-i sko naobrazbo, in osnoval se j? prvi ; ženski list z geslom modrijana Isla- j ma: i'Ženske t.o pri vsakem, narodu] merilo napredka." V tem smislu si i Je stavil izdajatelj Aeaf Mrnamer. f Bey za nalogo, da vzbudi duševno j v ženski turški svet. In v resnici prvi j turški ženski list je bil zanimiv, ra- j znovrsten, i I ust ro van in sploh Itpoi opremljen. Tula uspeh ni odgovarjal niti najekromncjiSenKi pričakovanju, j Vsled no u -,pr ha prvih številk je poizkusil izdajatelj z do lajanjem modne prilogi?, toda zaman. '' Probnjone'7 Turkinje niti to ni zanimalo in pete številke tega letnika jo bilo možno prodati je dva 4(M> iztisov. Sto in stoletno duševno suženjstvo turške žene ise ipa" maščuje. Kar se je zagrešilo j v toliki dobi let, vsekakor ni mogo-če popraviti v par mesecih.	!,
Ženska banka. Ker morajo danda- i -nes biiii tudi ženske hml boj za svoj i obstanek t r si ustanavljati ra^.ne i trgovine, delavnice in obrtovaluioc, ; potrebujejo seveda dostikrat večjega k;] pitala, da si začno rejo ustanoviti 1 samo-rto j u o eksLsitr»nc-o. Da bodo !rfc>-prle tudi ženske dobiti potrebni kre- • dit, ki je potrebe« za razvoj vsakega 1 '•j podjetja, namerava ustanoviti več!'' žc-nsk v Nemčiji nekako zadružno 1 banko samostojnih žensk. Namen te- i1 ga podjetja -bo (preskrbeti članicam v i obrti pdtrebna denarna sredstva s • tkupnrm upravljanjem bančnih po- < "f t>lov, z upravo hranilnih in depozit- i nih denarjev itd. Zadsruga daje svo- 1 jim članom posojila, na amortizacijo. < diskontne menice v obsegu kredita < članom. Deleži so določeni na 100 ! mark, poroštvena svota pa na 200 i maiik. iNoben član ne sm* imeti več kot 100 deležev.	'
Razstava proti "manjvrednosti {
ženske". Voliteljice ruskega žen- j s1tva nameravajo priirrditi v Petrogra- -d'u razstavo, ki naj' ovrže trditev drja Mo&lmisa, Weiningerja in cele , - legije drugih lakiih gospodov, da je J ženska duševno nižja in manj vredna f kakor orjaški. Rusinje lx>do poiskale ' vse iznajdbe, ki so jih o ikri le ženske, dalje kolikor možno vse slike in kipe volike vrednosti, ki so jih naredile ženske in končno znamenita literarna in znanstvena dela. Ta zbirka naj bo tih. a vendar jako glase« ,y>ro-tet-t proti trditvi o manjvrednosti j žendke.	i
Številke govore. Francoski časopis 1 *' Education en fan tine" pri občuje < » levilo žensk, ki si same služijo svoj j* krirh. Po tej statistiki je v posa-mte- j zuih državah sledeče število žensk, ki izvajajo kak poklic:
Nemčija	9,500.000 i j
Avstrija	T.oOO.OOO 1
Francija	6.SOO.OOO
Rusija	5,300.000 }
Italija	5,300.000 t
Angleška	5,000.000 ,
Ogrska	2,000.000
'Belgija	050.000
--o-
Za kuhinjo in dom.
—o—
Dobre kepice.	vode, 13 dkg.
! sur. masla, ravno toliko moke in 6 — i 7 jajec. Vodo in surovo maslo zavri skupaj, potem prideni moko in me- I šaj toliko časa na ognju, da se testo odloči od ponve. V to vmaeŠaj jajca, posamezno im dokler je še vroče, na-j? kar ocvri z malo žličico \podobljiene I kepice. Ponev trrled tem vedno tresi! Ocvrte kepice pc.be r i na pivnik in daj v sladkorju povaljane gorke na mizo. t ,
Krompirjeve jedi, Kipnik iz krom- )
pirja. Mešaj četrt ure za jajce suro- i vega masla, 5 rumenjakov in 8 dek i sladkorja. Potem prideni 3 stlačene , j kfomjirje, dobro sesekljanih limono- i f vili olupkov in sneg petih beljakov. , Deni to v namazan model ter speci f kipnik v pf-eiei.
'S svinjino. Zmešaj 3 srednjevelike stlačene krompirje, 2 žlici surovega , mnsla. malo «oH in sneg treh beljakov ter kuhaj kipnik tri'-etrt ure v sopari. Pot mi ga zvrni na krožnik in ga posipaj s paivrazanskiru sirom.
Krompirjev puding. Zmešaj za jajci* surovega masla s tremi rumenjaki, potem prideni tri kirliane stlače- j ne krompirje, 2 žlici moke, 4 žlice \' sla'ikorja, nastrganih limonovili olup- j kov, imalo cimeta in snosr treh belja- j1 kov. Vlij to v namazan, z drobtinami I ptwioan model ter s4nrhaj puiding v sopari. Zraven daj kako sladko polivko	*	> '
Krompirjeve klobasice. Z.rešaj e-
nake dek ktthanegfc krompirja, se-~ » * i
^^IPa^iTO^^f^^dt'.'^».^sKa^A^-J::..-.H'-.-.- '"! •-Tnrrrr-
sekljancga pečenega ali kuhanega svinjskega mesa in prav toliko tele-tine. Prideni tudi nekoliko sescklja-|neiga peteršilja in smetane, belega po-! pra ter soli. Iz tega nadeva napravi ■maj'hne klobasioe ter jih ocvri na maslu. Zraven se poda kislo zelje, !zelena solata ali kisle kumarice.
Krompirjeva gibaniea. Nastrgaj 17 •dek ktrhanega, rrsofJirat-ega krompirja; nato »mešaj 7 dek: sui*o^"ega xna-! sla. pri Jen i mu krompir, 6 rumen ja-!kov, 7 dek stolčenih n-jandeljev, 11 j dek sladkorja, drobno s?sekljane o-i hipke ene ltnwme in naposled sneg ■ treh beljakov. Ta nadev namaši precej debelo na vlečeno testo, zvij ga : rahlo v gibanico, katero narnaid s surovim maslom ter jo speci. Krompirjevo sriihanico -daj takoj, !ko je pečena, prav vročo na mizo.
-
Pečatni vosek odstraniš iz obleke
z gorkim nož.nn. Ostali madež pomoti s terpentinom. operi blag» in ga beli na solncu. — Madeže od rdečega -vina, m a lin ovca in dinugega sladkega soka namakaj v kisle.® mleku. Potem irperi blarjo v mlačni vodi. — Za lis?, od ernega vina zaižgi malo žvepla in dnK umazani ded blaga nad žvejole-nim dimom, ki izvleče iz obk'ke a"sc madeže te vrst?. — Če je obleka poškropljena z apnom, pomoči majdeiže s pristnim vinskim kisom ter o}>eri potem dotična ol&sta v topli volli. Seveda se mora to kmalu zgoditi, ker sic:r apno razje niti.
Mastne madeže Spraviš iz papirja z beneolovo magnezijo. Ivupi v lekar-!ii žigano magnezijo in čist beneol ter zmešaj vsakega nekoliko, da dobiš po pretnku nekaterih minut nekake drobtine. S temi drobtinami dr--jiii s prstom po mastnih madežih, ■ki kmalu izginejo. Če eo madeži stati, treba je to ravnanje večkrat ponoviti.
Usnjate stole osnaži takole ; Pomoči kosec flanele v beljak in drgni ž njim po mal I-ežastili mestih usna. Potem naredi gosto kašo iz zmlete krede (Schlaemmkreide) in bencLna ter deni to na madeže. Ko se v par urah kreda posuši, jo odstrani s krtačo in madeži so izginili.
Kako snažiti preproge. Preprogo, kitero se hot-e dobro osnaži ti, je tr^ba najprvo dobro okrtačiti. pogrni jo na t^i ter drgni s surovim kislinr zeljem, kterega se mora prej dobro o-žeti. Preprogo ^e potrm otrese, da zelje odpade in barve postanejo zopet sveže in lepe. Na ta način osnaže-na preproga postane zopet kakor nova.
-o-
Za kratek čas.
Kanarček in vrabič.
Kanarček: "Vrabič, smiliš se mi; težko si moraš iskati živeža, med-tcmi, ko ga imam jaz vedno dovolj."
Vrabič: "To nič ne de; raje sem prost vrabce, kakor ujet kanarček!"
Konj in voL
Konj: "Ti si res velik vol; s svojimi dolgimi rogovi ne moreš skozi hlevna vrata!"
Ogrski vol: "To je vendar moderno, starokopitnež; saj nosijo sedaj dame tuli tako široke klobuke, da ne morejo skozi navadna vrata!''
Mala pomota ali
novi spomladanski klobuki.
■Gospo (J ( v res t a vran l iu): "Kjo-maj je postalo goiko, pa že muhe nagajajo. In zraven se spak tako čuti na glavi, kakor bi bil podkovan . . . ah, zmotil sem se, ona dama pii sosedni mizi me žgače s peresbm svojega spomladanskega klobuka . . . ."
Ubogljiv bolnik.
Zdravnik: "No, ali ste ufbogali moj nasvet in ste se izogibali gostiln t"
Bolnik: "Gotovo, gospod doktor, doma diši pivo ravno tako dobro!"
Najvišja instanca.
Po neki seji je sedelo v gostilni več duhovnih gospodov. Točno o polnoči vstane gospod supnrintendant Brown in se hoče posloviti. "Toda dragi du-^ovni tovariš," mu nekdo zakliče, "ostanite vendar saj še pol urice! To bodete pred Bogom lahko zagovarjali!"
— "A ne pred svojo ženo!" js vzdihnil v odgovor dMiovni oče.
Mačka in zajec.
Mačka: "Kakto se ti godi, kolega T"
Zajec: "KWe<ra? Ne vem, kako ' prideš do tega, da me imenuješ svo-jim tovarišem,"
Maček: "Le. ne razburjaj se! Saj j ti j? vendar znano, da ljudje moje i meso večkrat uživajo kot zajeevo!" ,
Otročje,
Mati: "Sodi mimo Jožek, druga-i če izgubiš ravnotežje!"
Mali Jožek: "Saj mi ga še nisi da-! la, mama."
K poglavju draginje.
Kmet (ki je bil dalj časa v me-' stu): "Nobeden ne verjame, kako je v mestu vse drago. Nekoga sem klofutnil in sem moral zato plačati trideset kron!"
■ I
Dolga ušesa.
Učitelj: "Ne mislite vi tam v zadnji klopi, da vas ne slišim govoriti! Vse slišim. Moja ušesa segajo do doli!"
Šaljivo vprašanje.
Kdo je bil prvi zločinec na svetu?
•oa2 cS»fa zr upo-iuti ui loptu^ti oaqoa nciupy a C 'Jsog
Novodobni otroci.
Ivorlieek in Lizika sta se igrala moža in ženo. Korl
ieck: "Koliko otrok bodeva pa ■
imela?"
Lizika. "Za sedaj nič! Veš, pri ločitvi zakona so samo ovirljivi!"
Časovni odgovor.
Hišni posestnik (ki dobi ponoči sumljivega človeka na svojem dvori- i e u): "Kako ste pa <vi prišli v popol- 1 noma ograjeno dvorišče?"
Oprosite me, ravnokar sem padel iz zrakoplova."
2 in C sobf?; $7.00—$9.00 na me-
Stanovanja. =ec Razsvetljava. vroČa in
' mrzla voda itJ. Natančneje pri ;
hišniku.
418-420 E. 123rd Street,
NEW YORK.	(26-1-4
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
92 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN.V
MOLIT VAIN IKI.
DUŠNA PAŠA v i lat no vezano 75*. broširana 60*.
-JEZUS IN MAfelJA, vezaDO v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50*.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUnOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90*.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*.
OTROŠKA T0B0ŽN0ST 40*
POBOŽNI KRISTJAN 60*
RAJSKI GLASOVI, 40*.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60*.
SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SVETA MASA, v usnje vezano, ''oc.
Sv. URA v usnje vezano $1.20.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*.
EVANGELIJI, 50c.	*
ČETRTO BERILO, 40*.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*.
KATEKIZEM, mali 15c, veliki 40c.
HITRI RAČUNAR, 40c.
NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*.
j NAVODILO ZA SPIS O V AN JE RAZNIH PISEM, 75c.
PODUK SLOVENCEM H se hočejo naseliti v Ameriki, 30*.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35*.
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janezi 6-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Eartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*.
VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*.
j ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30c.
I ZABAVNE lir UAZMti DRUGE KNJIGE.
ANDREJ HOFER, 20*.
AVSTRIJSKI JUNAKI, ves. 90*,
nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*.
BARON TRENK, 20*.
BELGRAJSKI BISER, 15*.
BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c.
BUCEK V STRAHU, 25*.
BURSKA VOJSKA, 30*.
BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*.
CAR IN TESAR, 20*.
ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50.
CERKVICA NA SKALI, 16*.
CESAR FRAN JOSIP, 20*. j CESARICA ELIZABETA, US*.
CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETICE, 20*.
DEVICA ORLEANSKA, 30c. ČAS JE ZLATO, 20*. DARINIvA, MALA ČRNOGORKA, 20<f.
DVE ČUDA POLNI PRAVLJICI, 20e DETELLICA ŽIVLJENJA TREH
KRANJSKIH BRATOV, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*.
DAMA S KAMELIJAMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI* 20e. i, ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. i ERAZEM^ PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, o/, železnic, 40*.
GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. GRIZELDA, 10*
GROFICA BERAČICA 100 zv. $6.50.
GROF RADECKI, 20*
GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige
fino vezane $4.50. GUY DE MAUPASSANT, Novele, $1.20. HILDE G AR DA, 20c. HIRLANDA, 20* HUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZ AN AMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* LLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* : JAROMIL, 20*
'JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u-
nrotno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*
, KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. KRVNA OSVETA, 15* KRALJICA DRAGA 20* ; TAŽNIVT KLUKEC, 20* LEBAN, 100 beril, 20c.	1
MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-! ski. 20*
j MARRYAT, morski razbojnik, $1.00. MALA PESMARICA, 30« j MALI VITEZ, 3 avezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. i MARIJA, HČI POLKOVA, 30* ! MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* i MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIR BOŽJI, $L00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENTKI, A. Aškerc, elegantno
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 26* | NA JDENČEK, 20* : NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 svečki, vsak po. 20* .. . - - r ■•- ■ ^ < ? . v.......: r	■	S
■ • .,
NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČT, NAŠ DOM 3 zvesti vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI. 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00
| PAVLIHA, 20c.
PESMARICA "Glasbene Matiee". $1.50.
POEZIJE FRANCETA PREŠIR-
i NA, $1.00
POTOVANJE V LTTJPUT, 20* POSLEDNJI MOHLKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* ; PRED NEVIHTO, 20*
| PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20«i PRINC EVfiEN, 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20*
REVČEK ANDREJČEK, narodna
igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠK1H, 3 zvezki $2.50.
ROKOVNAČI, narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SENILIA, 15*
SIMON GREGORIČ, življenjepis 50* j SITA, mala Hindostanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30* SLOVENSKI ŠALJIVEC, %< zvezki po 20*
SPILLMANNOVE ~POYESTl~lC zv.
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike 15^
■
2.	„ ilaron krščanski deček 15* j
3.	„ Marijina otroka	15?1 j
4.	„ Praški judek	15*
5.	„ Ujetnik morskegt
roparja	15*
6.	„ Arumugau sin inaijauske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25?
8.	„ Tri indijanske povesti 25* ) 9 „ Kraljičin nečak	25* i
10.	„ Zvesti sin	, 15*
11.	,, Rdeča in bela vrtnica 15*
12.	,, Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25f
14.	„ Prisega huronskega gla-
varja	25v' ;
15.	„ A n gel j sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	„ Prvič med Indijanci 20*
18.	,, Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15f
SPISJE, 15*	( j
S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. i STANLEY V AFRIKI, 204 STEZOSLEDEC, 20* STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATIKA, 70*. TEGETIIOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov
$6.50.	" (
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* :. WINNET0U, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* I ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50*
tEMLJEVTDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE. mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mab 10*
ZEMLJEVID ZJEDIN J ENIH DR-| ŽAV, 25*
RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami, in hnmoristične kakor tadi velikonočne po 3*. ducat 30 ct. Razne svete podobe, komad 5*, dues) 33*.
Album mesta N*w York g krasnimi slikami mesta, 35*.
OPOMBA. Naročilom je prikfiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poftnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh eeaafe ie všteta.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! ^
: ...........
—p^———
Zdravilne knjige
# po celem svetu slove čega M-igr. Seb. Knejppa, in vsa v istih opisana zdravila iz st irega kraja, kakor tavžent lože, žajbelj. k čnatrava, lapuh, lipovi in bez-govi cvef, pelin, br -njevo olje itd ima-mo vedno v zalogi. Pišite po cenik na AL,. AUSENIK & CO.
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.:
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrne izdelujem in popravljam po najniljih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo paši je, ker sem ic n id 16 ie: tukaj v tem poslu m sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršeo kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN ,WENZEL,
i 017 E 62od Str. CWaUbjI, o
10.5 48
to je bila številka boinika, kateri je bil zadnji v letu X909 Se sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E.
THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSIoveDskega
Zaravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSON A iskušenoot in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
H^" Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomo£, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. j	ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi
zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti :—zato torej £e se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor :
j reumatizmu,	Že'°.dC"'.
prehlajenju, /	\ slabosti pre-
na pljučah, f	f	9anov-
na jetra, l	naS^"08"
živcih' ^y^HB^F na srbečim, na dušniku,	na prhutah,
na vodenici, _na mazulih,
DR. J. E. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, n^plodovitosti, —
tedaj se z zaupan jem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSON A ker ni je ni je-ur.e
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravi en je. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI ŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
mm, THOMPSON
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
»Najbolj varno naložen denar je v slovenski {
[	MESTNI 4 j
[HRANILNICI LJUBLJANSKI]
k	Stanje hranilnih ulog:	Rezervni zaklad:
II nad 35 milijonov kron.	nad 1 milijon, kron. j
■ >v
fll — laBA
I .»f	mm/m ]
i •mfil
Iff 1
[	jij^giB a j
p Zzl varnost denarja jamči iu je porok poleg rezervnega zaklada « j rsesora občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso ] l svojo davčno mečje. Zzto vlzgajo v to hranilnico sodišča denar J f ni]adoIetiiiii otrok in varovancev, ter 2ap^išča cerkveni denar. ®
l Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki ] S ds.n in obrestuje	|
^ 1 °lo	i
3 ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol lata h kapitalu, j I D ie 1. En IG. vložen! denar && cbrestujo takoj.
I Sprejemajo se tudi vležre knjiSce dre jln c :narrJli zavodov kot gotov | 1	denar, ne da bi se obrestovzrje prčaehalo.
t Rentni davek od vloženih obresti pla ri:je .ranilnica sama . I	in ga vlagatelj sm ne zaračuna.
9	Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje.	g
f Hranilnica se nahaja v svoji palnCi ▼ PrešenarrSs. prr; SiocstUi clicab 3, I	nasprovi fr«:iičišlcanskeuiu kloitra.
I Na5 zaupnik v ZJcd. državah je že več let	.
\	FRANK SASSER CO.
—- —...........—■—	.....-......"■ - ■ -J................-	.....
Jugoslovanska ||||| Katol, Jednota.
■
t /■
kkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
t ___Sedež v ELY, MINNESOTA.
vusjnn:
FredsedniS: FRANK MED08, WS3 Ewing A v«., So. CMcafo, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURU L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽlfiNIK, L. Box »83, goek Bpring.,
Wjoming.
Blacajaik: IVAN GOVŽE, r. O. Box 1M, Ely, Miu. WADXO&HTKI:
ALOJZIJ VTEANT, predarfnOE nadzornega odbora, 1700 E. 23th g t
Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box «41, Eveleth, Minm MIHAEL KLOBUČAR, IIL nadzornik, 116 - 7tk Str., Calnmet Kielufu,
polomi oDBom:
IVAN KEBŽISNIK, predaodnik porotnega odbora, P. #. Fox 138 Burdine, Pa.	'
IVAN MEEHAE, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn.
ŠTEFAN PAVLIŠIČ, tretji porrotnik, Bs 3 Pineville, Minn.
rr ,-	— ■ o ..
Vrfcovni rdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,
I«u«t|i H*.
____ *VntHrp™>	Je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Na Stolnem trim rit. 8 srde na. Marija Pf:»ff^rer, v Židovskih ulkah .št. 5 Margareta »Straus, stara 73 let, Anton Poderžaj, delavec 04 let, Velika čolnarska ulica st. S, Nikolaj Lavrič, učiteljev sin, 4 mesece, Strelska »ulica kt. 13. — V bolnici: Feliks Rak, gostae, 44 let star.
Prijeli so v Ljubljani zasebnega u-radnika "Živnostenske banke", Ka-mila ProeUaxku, ki je bil že meseca novembra potom ponarejenega čeka iz-roljufal SOOO K in pobelil. Izročen je bil deželnemu sodišču v Pra-ri.
Skrajna zlobnost. Anion Adamič, 20 let stari črevljar v Ponikvah, je prišel dne 19. februarja zjutraj na orožnišfko postajo v Grosupljah ovarii t M a tevža J\fo;ler in Janeza Kaste-Jic, češ, da sta ga na Se hi napadla in mu "siTo-nia odvzela 120 K gotovine in neka j duhana. Ni čuda, če so orožnik i ta dva ovadenca aretovali in oddali tukajšnjemu deželnemu sodišču. Uvedla se je zoper nju. preiskava zaradi hudodelstva ropa. Že pri prvem zaslišanju osumljencev se je jelo dvomiti o resničnosti Adamičeve ovadbe, konečno se je pa skazalo da je vse od konca do kraja zlagano, nakar sta se Moder in Kastelie izpustila iz preiskovalnega zapora. Preiskava je dognala, da je zloglasni Adamič iz hudobije si vse to izmislil, dognalo se je pa tudi, da še nikoli ni bil v posesti take svote denarja. Dognalo se je, da zadevni večer ni imel nika-kega denarja, in da sta ga Moder in Kastelie, ker je silil vanju gonila od sebe, da mu pa nista ničesar storila. OMolženee pravi, da je pri ruvanju s tema dvoma ob d?nar prišel in priznava, da m« nista denar vzela. Adamič je bil hudodelstva obrekovanja krivim spoznan in sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe 7 enkratnim postom in trdim ležiščem na mesce.
P2IM0RSKE NOVICE.
Strašen strah so imeli tržaški Italijani, 'ker se je raznesla novica, da nameravajo Slovenci kupiti velik kompleks sredi Trsta 7. zbirališčem Italijanov. kavarno 'Volte Chiozza' vred. iS cd a j je rešila Lahe teh strahov zavarovalna družba " Asseenrazioni generali" ter kupila tiste hiše za nad 3 <milijone kron. Slovencem se seveda o dotičnem nakupu še sanjalo ni.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Drobne novice. V Duploku pod Mar. je IG. .marca pogorelo hišno in gospodarsko poslopje pos. Kose rja in poslopje Vogrinovo. — Pokradli so neznani ^tatovi več obleke in drugih stvari pri raznih hišah v Sv. Trojici poleg Slatine. — V Vrbovljah pri Konjicah je bil izvoljen za župana klerikalec Strbin.šek. Štajercijaavci so i skoraj dve leti 2. rekurzi ovirali iz-volitev župana.
Zamenjana mrliča. V mariborski bolnišnici je pred nedavnom umrl nek i bolnik. Nečat irmrl?ga je odredil vse j potrebno, da se položi strira v m rt- j vašnieo na lep, okrašen mrtvaški oler. i Ko je pa prišel nečak v mrtvašnico, je presenečen opazil v svoji žalosti.! da se je stric znatno spremenil. Okoli mrtvaškega odra pa je stalo precej viničarje^ veleposestnika pl. Turiehe-la, ki so hvalili svojega gospodarja, ki je kupil ubogemu viničarjn popolnoma sovo o^k?ko in,Bxnj preskrbe 1 talko lep mrtvaški oder. In res je bil
! ubogi viničar oblečen v tujo obleko j in položen na okrašeni oder, ki je bil hiatr.enjen omenjenemu stricu. Nečak j Id je spoznal pomoto, je takoj tekel v (pogrebni zavod in v bolnišnico. Na 1 ob.'h krajih niso ničesar vedeli o po-J moti, dokler jim ni razjasnil nečak I zadevo. Mrtveca se sieer nista zmenila za zamenjavo, ampak živim ni bi-! lo vseeno. Zamenjanega viničarja so i hitro dvignili iz lepega mrtvaškega odra in oblekli v njc^o%-o revno obleko in tako se je tudi zgodilo, da ga i niso p ljali v lepom steklem :n vozu na pokopališče, ampak v navadaiem j lesenem, ki je določen sa reveže, med ten ko se je stric peljal z vsemi dostojnost imi.
HRVATSKE NOVICE.
Iz ječe sta pobegnila v Reki kaznjenca Ivan Douri in Doimo 'Marako-vie. ki sta bila zaprta radi tatvinč-in sleparstva. Za njima ni nobenega
■ sledu.
Koalicija za dualizem. "Obzor" piše, da bo prihodnja večinska stran-, ka na Hrvaškem revizionistična, ki bo i delala za zvezo Dalmacije in Bosne ! s Hrvaško in po tej seveda z Ogrsko. Državna edinost Hrvaške z Odrsko ostane in bo treba gledati le na ugodno revizijo nagodibe. Ta način pride lopi t ve Bosne da bo še najugodnejši : za Ogrsko.
BALKANSKE NOVICE.
Demonstracije pred palačo bolgarskega kralja. Radi krvavih dogodkov v Iiuj-i"uku so sklii.-ali tukajšnji vse-nčili.ščniki shod. Po shodil je na tisoče oseb demonstriralo pred kraljevo i palačo ter piskalo kar se je dalo. j Trije polki so morali delati red, naposled je demonstrante razpodila ka-valerija. Domonstrantje zahtevajo, naj ministers!vo odstopi. Vse ceste je zasedlo vojaštvo. Tudi v Varni je i bil spopad množice z vojaštvom.
Srbija oborožuje. Srbija je naročila pri tvrdki Erhard v Nen:l:-iji 180.000 šrapnelov, v Berolinu 176 j strojnih pušk, pri Mauserju pa 32.000 ; pušk. Gojkovič je postal srbski vojni minister. Med kraljevim potova-t njem bo zastopal kralja prestolona-| slednik Aleksander.
RAZNOTEROSTI.
"Cesarjeva prijateljica". V na pol
i podrti bajti parižkega predmrtstja Vincennes živi že (nekaj let- starka, nekih 90 let, ki je bila svoje dni lepa, bogata in mogočna. Julija Mouton je bila za Časa Napoleona III. zvezda cesarskega "cirkusa. V njenem kras- | nem hotelu se občevali visoki oficirji I j državniki. Cesarja samega je osle-: pila njena lepota in on je počel z njo j razmerje, o katerem je kronika škandalov marsikaj pripovedovala. Potem je prišla starost in s starostjo J revščina. Od vsega sijaja ni po letih j ostala drugega nego priimek "prij a- ' teljice cesarjeve", dci je zvenel kakor roganje, ako ga je izrekel kak znanec in pri tem pokazal na razpalo točo, v kateri je prebivala nekoč slavljena že- : na. Preživlja se starka s pokojnino,! ki joiplaČuje neki znani grof v spomin j na davno odbegle dni. Edini tovariši- i 1 ci ste jej dve velikanski dogi, druga-j: če je pa zapuščena od vseh. Tako !' se godi onim, ki zaupajo v mladosti v : svojo prelestno lepoto in na njen ra- : t-uu žirijo tja v en dan.
Pustna šala. — Poveljnik angleške ! vojne ladije "Dreadnought" je dobil i brzojavko od admirala, da pridejo : abesinski princi pregledal vojno ladi- 1 jo, naj pripravi vse potrebno za vspre- i jem. Kes so prišli ob določeni uri 3 1
princi in 1 prineezinja na ladijo. Po glavi so bili obriti, črne zabuhle ust-niee. po prsih polno dragocenosti. Godba je igrala nacijonalno himno sanzibareko. Mornarji so stali ob obeh straneh. Po končanem- pregledovanju so prinei razdelili netkaj. nepoznanih redov. Ko je poveljnik poslal poročilo admiralu, se je izkazalo, da je bila to šala. Štirje so se napravili v prince, obleko so dobili v garderobni izposojilnici, brzojavka je bila seveda tudi nalašč poslana in poveljnik bojne ladije je os-tal s takim dolgim nosom, da mu visi, kakor pišejo listi, še čez krov.
Prvi slovaški dnevnik je 27. febr. pričel izhajati v Budimpešti pod naslovom "Slovenskv. Dennik". Glavni urednik je poslanec Milan Hodža. Koliko so Slovaki zaositali za drugimi narodnostmi na Ogrskem, kaže okol-nost, da imajo tamošnji Romuni že Štiri, a Srbi dva dnevnika.
O slovanski konferenci v Petrogra-du. Petrogra<l, IG. februarja. Izvr-ševalni odbor slovanske konference v Pragri je imel sejo, v kateri so Poljaki podali izjavo, da ne smatrajo za času primerno, da bi se v ^slovanska konferenca priredila letos v v Sofiji. Bolgarski delegatje so z ozirom na to izjavo povdarjali, da je nemogoče odgoditi napovedano konferenco v Sofiji, ker so že priprave za njo v polnem teku. Izvrševalni odbor je nato sklenil, da se ima na» povedana vseslovanska konferenca pod vsakim pogojem vršiti letos 7. julija v Sofiji. Izvoljena je bila posebna rusko-poljska komisija, ki ima do konfefl-enee p° možnosti poravnati spore, ki so se zlasti v zadnjem času pojavili mei Rusi in Poljaki.
Petrograd, IG. februarja. Na čast slovanskim gostom so priredili sijajen banket. Prvi je govoril dr. Kramar, ki je izrazil nado, da bo novoslovansko gibanje napredovalo, se krepilo ter končno doseglo svoj cilj. Član državnega sklepa Jermolov je nazdravil slovanskim gostom. Bolgar Ljudskanov je slavil ruski narod, predsednik gosudarstvene dume N. Homjakov pa je nazdravil slovanski vzajemnosti, ki se v zadnjem času krepko manifest uje v vedno številnih slovanskih shodih in ■konferencah.
Čudovito težka doklica. V splošne bolnišnico v Pragi so prinesli z veliko težavo štiri čuvaji novo bolnico. 141etno učenko Ano Urban iz Pocino-vica. Dekle ima sv. Vida ples it: - tdrta celih 172 kg.
Širjenje marjavitizma na Poljskem Sekta marjavito-v, ki so izstopili h katoliške cerkve, se silno imuoži, v prvi vrsti pač za to, ker so marjaviti uvedli v bogoslužbe poljski jezik. Sekta šteje že sedaj četrt milijona pripadnikov. Starokatoliki so jicn posvetili enega izmed njihovih duhovnikov Kowalskega za škofa. Marjavit so protivniki klerikalizma in pristaš' znanstvene sv-obode. Rusov ne sovražijo. Zato jim katoliški duhovnik: očitajo — narodno izdajstvo, Čepra\ so v bogoslužje uvedli poljski jezik.
Tri dragocene slike &o izginile i; berolinske tovorne postaje. Slike se bile v Haitlmrgu na razstavi in od tr so bile poslane 11a berolins&o umetniško razstavo. Ali tiči za tem tatvina ali pomota, še ni dognano.
Dozdevni mrtvec v kupeju. — Blizu Rezna (Regensbuirr) na Nemškem so dobili v osobnem vlaku potnika, ki je ; čepel v kotu. Vsi so mislili, da je J mrtev. Kupe so zaprli, naročili so 1 mrliSke nosiitelje in 11a prihodnji postaji; ko so ga hoteli spraviti na mrtvaški voz, je skočil potnik po koncu in se začudil mrtvaškemu vozu. — Rekel je, da ni mrtev, in da so ga prej le krči lomili.
Zgodovinske starine so našli pri Sclnvabenheimu na Badenskem v globini enega metra pod zemljo. Razkopali so slučajno star grob in v njem so našli poleg ogrodja zlate okrase, meč, pasove spone, zlate broške in krasen perlov križ. Poleg teh stvari je ležal denar z napisom: "Konstantin Veliki."
-o-
Svarilo.
?
Večkrat smo morali na tem mestu naše rojake svariti pred raznimi new-yorskimi lopovi, kteri pošiljajo rojakom razne cirknlarje, s kterim i jim ponujajo vsakovrstno ničvredno blago, tako, da jih prevari j o za vea denar, kar jim ga kedo dopošlje.
Nekoliko teh medsebojno organizo-vanih goljufov smo tekom časa žo izročili pristojnim oblastim, toda ljudi, kterim delo ne diši, je vedno dovolj na svetu in tako je tudi samoumevno, da tupatam dobivajo naši rojaki razne cirknlarje najrazličnejše vsebine. Tako se jim ponujajo ure, ki so baje zlate, ki pa postanejo takoj črne, ako se jih nekaj časa nosi; nadalje igle, gumbe, obleko in rasno drugo blago, ktero je brez vsake vrednosti. Ne-kteri lopovi skušajo priti do denarja na ta način, da pošiljajo cirknlarje celo v obliki časopisov našim rojakom. Tako prihajajo v razna kraje fmm* tiikoilii®' in XI^BII tfsfciy jfcSsrtii
je v Clevelandu, Ohio, in baje odšel za kurjača v New York. Ukradel je $90.00 in ostal dolžan board j za celi mesec. Rojake se svari pred tem človekom ki objednem prosi, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani policiji v Clevelandu, O., ktera je o tem obveščena, ali pa Jerneju Mis, 5478 Hamilton Ave., Cleveland, O.	(30-3—9-4)
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-eU'VG NE UBEI^NI&FVt?
j .
namen ni drnzega, kakor pripraviti rojake do tega, da se odpovedo poštenim tvrdkam in da se poslužujejo obljub lopovov, koji jih potem prevari j O čestokrat za ves denar, kar j jim ga kedo izroči. O tem vedo zla-| sti Hrvatje sirom Amerike največ po- ^ I vedati, kajti jeden izmed teh lopovov: ; jih je pripravil ob velike svote denar-! ja. Varalice se toraj poslužujejo vseh, še tako podlih sredstev, kajti: pri tem ne riskirajo druzega, nego k : večjem par mesecev ječe, in jim je i prav vse jedno, sede li v ječi, ali pa
•	ako životarijo in varajo poštene ljn-|dL — Vsled tega poživljamo rojake. I naj se čuvajo cirknlarjev kterekoli oblike in naj vse to uničijo, kajti I uvaževati je treba, da jih newyorska 'tolpa goljufov zopet skuša varati, i
Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINE
in
AMERIŠKI PISAVI7
Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes!
Slovenska korespondenčna šola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland, Ohio.
I-I
KRETANJE PARNIKOV.
NIEUW AMSTERDAM
1
odpluje 5. aprila v Rotterdam. j
KAISER WILHELM II. odpluje 5. aprila v Bremen. MARTHA WASHINGTON odpluje 6. aprila v Trst
LA LORRAINE odpluje 7. aprila v Havre. FINLAND odpluje 9. aprila v Antwerpen. NEW YORK odpluje 9. aprila v Southampton. GRAF WALDERSEE odpluje 9. aprila v Hamburg. NOORDAM i odpluje 12. aprila v Ro;terdam.
LA PROVENCE ' odpluje 14. aprila v Havre. ;!	RIIEIN
odpluje 14. aprila v Bremen. ST. LOUIS ^ odpluje IG. aprila v Southampton.
VADERLAND , odpluje IG. aprila v Antwerpen.
-	KAISERIN AUGUSTE VICTORIA 1 odpluje IG. aprila v Hamburg.
KAISER WILHELM DER GROSSE
•	j odpluje 19. aprila v Bremen. z ROTTERDAM
odpluje 19. aprila v Rotterdam. 1	ALICE
odpluje 20. aprila v Trst. "	OCEANIC
odpluge 20. aprila v Southampton, i	LA TOURAINE
j odplujt' 21. aprila v Havre.
-	PlifNZ ^RTEDRICH WILHELM i odpluje 21. aprila v Bremen.
r	CELTIC
odpluje dne 23. aprila v Liverpool. ;;	NEW YORK
3 odpluje 23. aprila v Southamplon.
LAPLAND x odpluje 23. aprila v Antwerpen.
PRESIDENT LINCOLN i odpluje 23. aprila v Hamburg. ) KRONPRINZESSIN CECILIE
-	odpluje 26. aprila v Bremen. ; RYNDAM
} odpluje 26. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje 27. aprila v Trst.
MAJESTIC i odpluje 27. aprila v Southampton.
LA BRETAGNE i odpluje 28. aprila v Havre.
CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg.
ZIETEN odpluje 28. aprila v Bremen.
Kje je ANTON BERGANT1 Bival
: jg . Iščem svojega svaka MAKSA KRE-ČIČ in njegovo ženo Frančiško, doma iz Goč. Prav rad hi zvedel za ■njih naslov, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani. Anthony Adam, Box 39. Adam, W. i Va.	(2-4-i)
Ivje je moj brat JERNEJ KRISTAN? Pred tremi leti je bil nekje v Coneaut. Ohio, in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njeirov naslov, naj mi naznani. — Bartholomew Kristan, Box Gfi, Burdine, Allegheny Co., Pa. j (31-3—4-4)
POZOR SLOVENCI!
Tukaj v sirarni potrebujemo enega j delavca, kterega veseli priučiti se si-iiarskega dela. Lahko delo in primerna plača. Oglasile se pismeno i !>ri:
John Kosat-k, R. F. D. No. 2, Belleville, Wi=. I _ (1-4—4)
I	...... »Il.i HIP^M.M ni.,
----- -
I Iščem MARIJO ŠVEGEL. Doma je iz Košea št. 1. fara Plemenitaš. Pred par leti nahajala se je nekje v Brooklynu, N. Y. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja. da mi naznani, ali pa naj se mi; i sama javi. — Peter Medved. 175
34th Street, Pittsburg. Pa. S (31-3—4-4)
Kje je ANTON BOGATAJ? Doma je iz Zirov pri Idriji. V Ameriko je prišel lansko leto z ženo in 5
1	otroci. Delala sva skupaj na Nemškem in iz prijateljstva bi rad zvedel zanj. — John Reven. P. O. Box 108, Winter Quarters. Utah.
j (31-3—4-4)
POZOR ROJAKI!
Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50č, Catawba po 75<L
Za gotavijam dobro postrežbo. Na-' ročilu je priložiti denar.
Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-G) Euclid, Ohio.
Kje je MIHAEL ZUMER, izdelovalec kož za bobne? Decembra meseca 1. 1009 bival je na 1414 Nortl. Halsted St.. Chicago. III. Iver se na naš prvi poziv ni zglasil, pro-
2	j simo cenjene naročnike iz Chicage,
111., koji so ga poznali, da nam i Pf>oroče njegovo sedanje bivališče Frank Sakser Co., S2 Cortlandt S L, New York. N. Y. t (3-8—1)
POZOR ROJAKI!
Po doljrem času _st
pruti iT-parlar.ju in wSy^B ggJgSmji' zs.ra.3t las. kakorsm r^Sp?	acr.'Jtlai na svetu
neinično rupolnoma " i	^	Erastijo ia ne bodo
mi'žkimv6. tednih Iiraani brki popolnoma zraet«jo. Keumatizem v rokah mpah rn Vriij-ah v 8 dneh popolnom czd ranim, kurja očesa b-a4;ivire. Dotne nogo in ozebline se poDoInoma »l-l.cni o. Dajeto resnica jamčim z SiOO. PI5itt P j celili: katerega pošljem zastoju.
JAKOB VAHČIČ, P. O. Box i69.	CLEVELAND, O.
kani ■JorenftKi cenik. Cfne po rolo nfatke.^ozir*?«« 11 na hlnen. Mi pošiljamo božična In nc/oletna tiari la direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite danes po cenik.
DERGANCE WIDETICH & CO, i622AripabosSL, Denr«r, Colorado
li. 'A fE^/jCf
Ne pozabite, da edino jas žgem BRINJE V11C is importiranega brinja.
BBINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoši-| Ijam.
DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam t sodih od 4yz do 10 ali 50 j galon.
TROPIN JE VEO, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 751; ▼ sodih po'50 gal. Priložite naročilo tudi denar.
JOHN KBAOKEB,
EUCLID, OHIO.
\ Pristen importiran
I Cviček in Vipavec
' je dobili steklenica 50 ct. na dom New Yorkn postavljen.
Fritz Doerrhoefer,
; 1643 ■ 2. Ave., med 85. in 86. ulico,	New York, N. V.
Zciravjui	1
najprimernejša pijača je
^LBISY PIVO
ktero je varjeno iz najbcljSega importiranega Cclkega hnic'.a. Rac«\ legi naj nikdo ne zamudi poskuci;i ga v svojo lastno kori.t, k^kor n«^ - fe^f-tt svoje družine, svojih prijateljev'fn drugih.
L,o3sy pivo je najbolj jwiljubijeno ter sc dob: r ---*< >c-JftO gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oc*, Tr«»nikar-ja 6102 &L v»ai» • •« - S, kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN* \
__CLEVELAND, O.
j! Spominjajte se stare domovine in družbe | j1^^© SV, CIRILA IN METODA @_
5 Zahtevajte in kupujte Ciril-Metc dove smodke in vžigalice
Ako storile tako, spolnujete Vašo narodno dolžnost
j Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod-r nega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga I nabavi o v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi J| podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi [ lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
I Ciril-Metodove smodke rnzpošil; amo tudi pesa mer ni kom širom I Amerike in sicer 50 komadov za $2.00, ICO kom. za $3 60, fine ha-i vanske pa 60 komadov za $3.80,100 kom. za $7.00 poštnine prosto.
I Pojasnila dajejo in naročila f-prejemajo glavni 2alagatelji za Ameriko:
j A. AUSENiK & CO. 8Z CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
p -----
— —-----3
Phone 246.
I FRANK PETROVSEK,	1
I JE ~Wk 'avni nct2r ~ f'ct5r^
F • 718-7^ Market St., WAUKEGAN, ILL.	H
P i -i^^p! PRODAJA fina vina, najbolje žganje te	^
I® V^K^^^^I^y^'^^^r izvrstne smotke—patentov aba i dm	y
£ ' PRODAJA vožne listke vseh p-ekoc or	3
i* čFČr POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo	tJ
t* ^^ " in pošteno.	^
|i UPRAVLJA v?e v notarski posel spada-	3
t! I I ječa dela.	*
,, ■ inn. ,JI m I i , „„. ^mm,, m	. .
%	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYcrlc.
S	CENJENI ROJAKIP—
i PO MINNESOTA	C
w	(i
% JS* želite kupiti lote v meetu I>nluth-Superior,
\Zf bli/.u novih tovarn, ali	»■
A	želite kupiti lepo Jarmov p-ailjerejskem našu
^ jFki4^dižave Michigan, ali	g
A imate kaj po.-e?tva zavarovati proti o^nju,	i obrnite se vei'no na pcKtpiHane.
ffi Mi smo zastopniki	$ ^ zanesljivih družb
^f za vea radarski okraj države Minnesote in Vam jamCirm popolnoma
■4« poSleno postrežbo.	ž?
g GEO. L. EROZICH, Agency, ELLY, MINN.
^podružnica: EVELETH, Minn.	JOHN B. SMREK AR, Idanaeer 4
As-^lk^k. ^ri*^	JPV	_srv*\	JS JN »N	T^ J 1
VESELITE SE DOBREGA KAJENJA.
Turkey Red Cigarettes
Le naSemu velikansleciu nakupu tc.h«! a,	m	_hl
— ki je stokrat večji, kakor ktcrikolidruKi —	B _
jc pripliati. da r.am je mcROce prodajati te	W	* §f
cigarete po deset centov dtscd komadov.	&f li Lcy^-*.-	j U
Bogata—--duhčete—lahko------kajenje	$ j	j S
Izbran turški tobak ln vonj sta last TUR-	E fh~■ ■ £-,5-**» *jjrH
KEY RED CIGARET,—kajti vsi prSineski so	S fj	|j
odstranjeni.	»J	J fl
Vsled dobretra čiščenja tobaka, je kajenje	'	- ,	a pl
tih ci;raret ii borna. Tudi predsednik Zjedinje-	flr	__tj
nih držav ne kadi boljših cig-aret, kakor Vi.,	/ ^^ftaj^/"^"—'—---T?"
ako kupite Turkey Red Cigarete.
10 za 10 centov,
pri vseh prodajalcih smotk.
Kupite d^nss jedno škatijo. Poskusita jedno in prepriča te ss.
S. ANAHGYHOS, m Corporation owned toy Itoe AMERICAN TOBACCO CO.
■prwM ~T ww»	■ :
Vstaaovljeaa doc IS. svgnsta 190S, mkorpor^.-ana 33. aprila 1909 v državi Po - na.
t sedežem v Conemaugh, Po.
mt%
GLAVNI URADNIKI:
If | Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. I Pomožni lajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. i / "Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. I ' j Pomožni blagajnik: IVAN BREZO VEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa.
: nt
NADZORNIKE:
I i JAOOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa.
i -A^TON STRAŽ IČAiR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa.
f POROTNIKI:
*	ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIIIAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo.
*	IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: I S. A. E. BRALLIER, G reeve St., Conemaugh, Pa.
■-o-
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati Rflentr naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa i na glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali I sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se !' to »emudoma nn/nani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
| rT-pir' ;
ASESMENT ZA MESEC APRIL, 1910.
tAs smrnt za mesw april se razpošilja na vsa krajevna družtva, spa-P d.ijo a k "Slovanski Delavski Podporni Zvezi" po $1.50 na vsaeega člana, j- in hi ur: v pokritje stroškov smrfnine in bolniške podpore. |	Z bratskim pozdravom,
Ivan Pajk, glavni tajnik, L. Box 328, Conemaugh, Pa.
U	PEČINA SAMOMORILCEV.	1
&	--2
&	PO ZAPISKIH DETEKTIVA NAT PINKERTONA. *	^
gV	_
jk	Za "G. N." poslovenil Bert. P. Lakner.
ti	^ I SF1SF1TO^^^^^^^^SSF^SSF^^SSFS^^^^^SSF^S
I* (Konec.)
L Pinkortoi, ki jo v>o slikal, je se- izvedeti, s kom ima opraviti, da bi že fipdn ve<iel, kaj je lojxn- s svojim iz tega sklepal, če bode dobil kaj de-fprašanjem nameraval. Mož je hotel narja ali ne.
*	I
Skoraj gotovo je bilo, da ju hoče i napasti. Ko je Warwick šel od mize, j
pri kateri je sedel lord s svojo soprogo. je prišel v .sobo tudi natakar, j ki je med tem ustal. Napravil je čaj, j iu ga prinesel gostoma. Takoj je vzel Anglež iz žepa svojo dobro na- i polnjeno listnico, in ko je odpri, je j natakar skrivaj notri pogledal. Lord i je dobro plačal in dal tudi primerno j napitnino, 'ktero je David Solm, kakor je bilo natakarjevo ime, s zahvalo j spravil.
Mojster sedaj ni več dalje čakal. 1 Hitro j-e zapustil svoje mesto pri oknu in se skril za grmovje, ki je raslo v bližini. Komaj se je skril, ko je videl j za bLšo neko temno postavo, ki je od- : hitela 'mino grmovja proti pečini. Bil je gostilničar, in Pinkertoai se je od-pravil za njim.
Ves lisapljen je končno prišel do : cilja in bilo je popolnoma nemogoče, tla bi Samuel "Warwick že prišel na višino pred njim. Neslišno se je splazil moj-ter k hodniku in pogledal notri. K r ni nobenega videl, je lezel še naprej in previdno pogledal v kamin. Takoj je nmbknil glavo nazaj, ker komaj tri metre pred seboj je zagledal gostilničarja, ki je plezal ipo kaminu navzgor. Bil je dober pl?za!ec, kakor je detektiv videl.
i
Pirrkerton je .zopet šel iz (nizkega iiodnika. Na vsak način je moral gle- j dati ina to, da ga Anglež s soprogo, : ko prideta, ne ugleda, ker bi postal zločinec na njega ipozoren. Radi tega se je zavihtel Pinkerton na sikale, j kjer je tako pocenil, da ara z vrha ni bilo mogoče zapaziti. Iz žepa je potegnil laso, iter ga pripravil, ker je j sklenil, da z njim hudodelca vjame.
Mrzel veter je bril od iztoka. Globoka tišina je vladala tu gori, pre-kinjeoia le tupatam po klicu kakega j ptiča.
Ravno pod skalami, na kterili je bil Pinkerton, se je končal kamin, kjer j? bil zločinski gostilničar.	*
Tako je preteklo kake pol ure, ko je začul detektiv Lz pota, vodečega na-! vzgor, vesele glasove.
"Sedaj smo takoj na cilju, Edgar," je slišal govoriti mlado gospo.
Kmalu sta se prikazala na vrhu.
"Ah, poglej — kako krasno!" je lady vzkliknila. "To je res razgled, ' ki se splača težavne poti. Megla že vstaja iz dolin, in kaikor hitro se prikaže solnee, bodo žarki meglene za-store pretrgali in gledala bo deva ■ krasne zelene livade."
Lord Cloverstone je ljubeznjivo po- 1 gledal svojo soprogo.
H	i	—■——	■
I '"Da," je rektd. "-Res je tukaj ikrasuo. A idiva nekoliko bJ' "e k ro-j bu! Ne boj se, dragica, di te bo-
! demt''
i
Bojazljivo je šla mlada gospa nekoliko bližje, se pritisnila na svoje-jga soproga in pogledala v naravo, v | lahke, bel 9 oblačke, ki so plavali na krasnem jutranjem nebn. Pinkerton !se je sedaj vstal na skali ter pripravil laso.
"Ali
si slišala, kaj so pripovedovali j ljudje spodaj, v hoteiu ?" je vprašal I lord. "Tukaj, s te pečine, se je vrglo prešlo leto mnogo ljudij v globočino, vsi v samomorilnem namenu." i Mlada gospa se je vzgrozila. i " Veliki Bog — ti nesrečniki. Idiva raje strani.. .Strah se me polašča, j če pomislim, da je v tem strašnem prepadu že toliko ljndi končalo."
Oba nista videla moža, ki je neslišno i priplezal izpod skal ter vstal. Pogasi je šel bližje. Samo sunek z obema rtkama — in oba bi bila izgubljena.
Pr: :lno pa je prišel zločinec do svojih žrt
ev. je nekaj siknilo po zraku — detektiv je vrgel Jaso in to s tako sigurnostjo, da se j? ovil lopovu krog vratu in mu ga stisnil.
Detektiv je vrgel laso v pravem trenutku in sedaj je skočil k zJo-čineu.
Lord Cloverstone in njegova soproga sla se prestrašena obrnila in z grozo gledala moža, ki sta se borila na tleh. Dasiravno se je gostilničar brazil na vse kriplje, ga je Pinkerton kmaliu premagal. Nato je ustal in se poklonil mlademu paru. i "Dovolite!" je rekel z odličnostjo, ki mu je bila lastna. "Moje ime je Nat Pinkerton, d-etekiiv iz New Yorka!"
Ujetnik na tleh se je zdrznil, ko je čul to ime, Anglež pa skoraj ni hotel verjet i.
"Kaj,?!" je zaklical. "Nat Pin-jkerton? Oni Pinkertoai. ki je iznaai ne samo po vsej Ameriki, ampak tudi ; Angliji?"
Odgovora ni niti čakal, ampak rekel je svoji soprogi:
| "Poglej ga, Ellen? To je najslavnejši detektiv v Ameriki. Seveda si nisemi nikdar mislil, da se bodem sestal z njim na tej salhotni pečini." | Sedaj se je tudi Ioi*d predstavil, potem pa je pokazal na zvezanega in vprašal:
, "Do tukaj ste toraj zasledovali hudodelca?"
1 "Da," je rekel afiojster mirno. "Gospoda ste bili v valiki. nevarnosti.
f ■ • ' • V	' I
; Govorili ste preje o dozdevnih samo- j
'morih, ki so se izvršili tukaj?"
j '"Gotovo! Sflišala sva o tem v ho-
jtelu "Union", "kjer sva se ustavila."
"Well, a niso bili samomori, am- ' fpak umori, ktere je izvnšil ta lopov!" i |je izjavil deteiktm "Sumil je svoje ! žrtve v globočino, iter se potem s svojim zaveznikom, natakarjem Davidom | Solm polastil denarja. Na ta način sta dobila lopova velike svote in ni-kdo ju ni •sumil, ker sta svojim žrtvam vedno pustila nekaj denarja. Če ne bi priš- l o pravem času. bi bila sedaj tudi vidva spodaj mrtva in svet , bi izvedel, da je lord Cloverstone izvršil s svojo soprogo na znani pečini samomor!T'
Oba sta bila vsa prestrašena. Ln.lv Cloverstone je postala smrtnobleda. ter se oprijela svojega soproga, da ne bi padla. Pinkerton je nadaljeval:
"Sedaj se vam ni treba v« bati. ker nevarnost je prešla in nikdar vet-se ne bodo tukaj dogajali takšni "samomori!"
Vas pa. mvlord, prosim, da n kaj časa jetnika tukaj strašite. Ilitro mo-, ram doli, da ujame m tuli zaveznika teg-a hudodelca, ki je skrit spodaj v grmovju."
*1 Seveda čakam. Lopov se ne sme jniti ganiti!" je izjavil Anglež ter po-jtegnil iz ž?pa revolver. J Tudi mlada go^pa se je potolažila ! in se otresla strahu. Z grozo in zaničevanjem je gledala na zvezanega zlo-i einca, ki se je ves jezen zvijal po tleh.
Pinkerton je pa že lezel po ikaminu • navzdol, ker je hotel porabiti najkrajšo pot.
V deset Lh .minutah je bil .spodaj in previdno se je plazil k prostora, kjer je vedel, da čaka David Solm.
Bližal se je grmovju od zadnje strašni in ko je prišel dovolj blizu, je videl v njem skritega natakarja. | Mož je bil nemiren, ker mu je naj-brže ž? predolgo trajalo in je mislil, da se je stvar zopet ponesrečila.
Naenkrat je za njim v grmovju za-šntnelo.
Hotel se je obrniti, a v naslednjem trenutku se je vrgel na njega Pinker-' ton — močan udarec s bokserjem, obležal je omamljen.
j Detekriv je tudi tega lopova zvezal J in sicer tako, da se ni mcgel na uikak način ganiti. Zraven tega ga je še ! privezal k drevesu. Ko se je David Solm zbudil' iz omotice, in je pogledal j v obraz možu, o kterem je vedel, da 'je bil prejšnji dan Samuel Warwiekov Igost, mlu j? Pinkerton rekel:
j "Valih zločinov je sedaj konec. David Solm! Sam Warwick je zvezan gori na vrhu in straži ga Anglež! — Vislice bodo dobile delo.'-'
Hu lodeloc je grdo zaklel.
"Kaj hočeš?" je zaškripal. "Ničesar nis-in zakrivil."
"To če bo še videlo!" ga je zavrnil detektiv. "Nat Pinkertcn nikdar nedolžnega ne ujame!"
"Nat Pinkerton!" se je prestrašil lopov, a napi- j ni mogel govoriti, ker mu je porinil mojster zamaš v usta, da ne bi mogel v Pinkertonovi , nenavzi-'ilosti poklicati pomoč Li se oprostiti.
Sedaj se ;e podal detektiv zon« gori na pc.'inc. :j r U- našel vse ne-sprenu-.njeno. n •-t ranil je zločincu vezij na i v trti i i i:i sedaj je moral iti lopov naprej.
Ker -ta mu -ledihi oba n. /a z revolverji v rokah, ni niii skušal p«i-be~::iti. to pa tu li ž:> i/. te_'a vzroka ne, ker jt vt~lel. da Nat Pinketrtonu noben zli».'-inee ne pt^xvme.
►Spodaj nato šli š,- po Davida > im: :m t«.-,-;; e i : ;'.■ :l ..;.;..»:il vjzij v to.iko. da j. m .el hoditi, hi !>»jtc n je oba zločinca zv. zal >kirpij.
Tako ^ > šli proti me;tu Hinton.
Zadnjič je šel Samuel Warwick mimo svoje gostilne, v kler: je bi! toliko let. Ves obupan je no-ledal posk»j,je. k*, r vedel je. da nikdar več ne -lopi v njega.
Inšpt-.tor Hawlett se je seveda jako čiudil, ko je pripeljal Pinkerton <*ba zločinca. Kratko poročilo /> zadostovalo. da je zločinca pustil <>«i-• vesti v ječo in čez nekaj časa se je ; odpravilo večje število policajev k gostilni, da bi jo preiskali.
V njej so našli dov« !j dokazov za gostilničai jevo liud.odelsko ]*o>:opa-nje. Dobili so veii'.e svote denarja, kakor tudi razne drtrre pr dn. -te, ktere sta vzela AYarwiek in Solm svojim žrtvam. Z1 rinca poiem tudi nista več tajila, am; ki k priznala sta. d.; sta kriva <J> lojxen'h hudodelstev. Končala sta na vislicah.
-o-
Ba se pekonče podge.ne,
j priporočajo nekteri. naj se razseka prav na tlrobno >urovo meso i:i navadna čebula ter oboje : kupa j dobro premeša. Nato naj se ta zmes nekoliko poevre na ma>:i ali ni;i>!n in razpostavi tam. kamor zahajajo p« uo« Za nekaj dni. ko <o se podgane privadile mesu in hrani, dein* naj se med ilitro mesto navadne rebule na
L
drobno razsekana morska eebiilai«— Slilla maritima —. -Si se je dobi ▼ mir« dilnicah. Ta čebula je za potl-
uane strup. Ker so se podgane priučile na prejšnjo hrano. Zru tudi to. ker ne začutijo morske čebule — in nato poginejo.
CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE.
Vsak naročnik, kateri se preseli, naj nam naznani vedno svoj starin nov naslov, ker še le potem nam je
mogoče vsakemu ustreči.
Uprnvništvo "Gia^a Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK A, 2338 Lyon St., St. Louis, Mo., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in ogla»e. Upravništvo "Glasa Naroda".
Samo
centov
velja vsak zvezek potnega romana
y PADIŠAHOVEJ SENCI.
" ' ' v — - w x.^i
V BALKANSKIH
SOTESKAH.
Dosedajni 4 z/azki skupaj stanejo le EN 1 s?LAR.
Ta k.asni roman bode obsegal Sest knjig in stanejo vse skupaj samo
$1.50 s pošto vre.d.
V zalogi imamo i« 3 zvezke
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
Vsi trije zvezki veljajo 75f z poštnino
vred.
Kdor misli naročiti te zanimive in izvanredno cenene knjige, naj piie takoj, dokler se še vse dob£.
Upravniatvo " Glas Naroda M 82 Cortlandt St., N.Y.
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK.
Podružnica: CLEVELAND, OHIO.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošiljanajhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške listke po
M" izvirnih cenah.
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem.'
.
Pri pošiljanju denarja vedno pazite komu ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se
denar ne more vsakemu zaupati.
' \
j
Lastna hiša g. Frank Sakserja.