^6 Oldest Slovene Daily in Ohio Bsst Advertising . Mediunfi ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejsi slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO xxin. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (FETEK) OCTOBER 25, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 252 ^'^ace priporoča (l^lavstvu izvolitev i demokratov v demokratske admi-? bo v interesu » in porasta trgo- "'c in industrije. Novi glavni odbor J. S/K. Jednote ^%TR0iT, 24. oktob-a. -- ■ Wallace, demokratski podpredsednika Jenih držav, je imel tukaj v kate- • - - - tli rem je apeliral na ilrfj, v interesu indu- ^i/f^ P°i'3.sta glasuje za J. demokratske stran- 1^1 j J® izjavil, da Novi ^ očigled nepresta-jjpj. ikanske obstrukcije a-H^ izgradi narodno ildft ^'"c^Periteto v smeri od voditelji ne-Ma ° ^^^^•i'^.iejo in zatrjuje-i) d / ^^®do, kako se ustvar-\ je rekel Wallace. "»sevpuda je i %2g|.. ^^susil vse vire novih ' I) ^t®vilke pa dokazu-število novih HidiVi republikansko najnižje. Nato Roosevelt s svojo tt^ilj ° kateri so republikan-■fta- ' ^ bo preplašila one, pričeti z novimi AMERIKA UTEGNE ZASESTI FRANCOSKO OZEMLJE V ZAPAPNIHEMISEERI To bi storila vlada Zedinjenih držav samo v slučaju potrebe in sporazumno ž vsemi ameriškimi republikami. NAJNEVARNEJŠA TOČKA JE OTOK MARTINIK WASHINGTON, 24. oktobra., ko j šn jo potrebno akcijo od — Iz verodostojnih virov se po- strani {imeriških republik, če bi roča, da bodo Zsdinjene države, se'izkazalo, da je v nevarnosti v sporazumu in s sodelovanjem ostalih ameriških republik naj-brže zasedle francosko ozemlje v zapadni hemisferi, ako bo tak ozemlje zapadne hemisfere. Zasedba otoka Martinika Posebno pozornost posveča vlada Zedinjenih držav fran- korak potreben za obrambo teicoskemu otoku Martiniku, ker hemisfere. je tam hied ostalimi francoski- Znamenja o tesnejšem sodelovanju med Francijo in drža- }1. oda "I z letom 1933, 13,000 novih pod-CnH-^ y®^.ie število kot šte-i morala pre- teh podjetij je 5)1 '"PO v enem letu." ®Velf^ dejal, da je izza Uo . administracije šte Wf) i^'^djetij silno nara-iiiili,-^^°. ^^".lejo tudi nadalj-zaposlenih delavcev, oziroma zaslužek Na sliki vidimo nov glavni odbor J. S. K. Jednote, ki je bil izvoljen na šestnajsti redni konvenciji v Wau-keganu, III. Glavni uradniki (prva vrsta, od leve na desno) so: Joseph Kovač h, Andrew Milavec, Paul Oblock, Anton Krapenc, Frank E. Vranichar, predsednik konvencije; (druga vrsta): John Kumse, Mary Predo-vich, Rose Svetich, Janko N. Rogelj, novi glavni predsed- nik organizacije; Frank Okoren, Anton Zbašnik, glavni tajnik, in Joseph Sneler; (zadnja vrsta): Frank J. Kress, Frank Tomsich Jr., Maft Anselc, Anton Terbo-vec, urednik glasila "Nove Dobe"; dr. F. J. Arch, Louis Champa, Anton Okslish, Frank Mikec, Steve Mauser in Ignac Zaje. I Sliko je iz prijaznosti dalo na razpolago vodstvo lista "Waukegan Post"') mi bojnimi ladjami tudi francoska ladja nosilka letal, na ka- vami osišča so izzvala veliko po- teri je 100 novih bojnih letal' ki jih je izdelala Amerika ter prodala Franciji, ko je bila sled-pozornostjo konferenco medjnja še zaveznica Anglije. An-kancelarjem Hitlerjem in Rib-|gleške bojne ladje pazijo v bli- z»i;nost v Washingtonu. Ameriška vlada zasleduje z veliko bentropom na eni, in maršalom Petainom in Lavalom na drugi I strani, ker se pričakuje, da bo nova politika Francije prizadela francoski kolonijalni imperij in francosko mornarico. i po deželi. Rojenice Rotter j a, ? v Ji slovenskega zdravni-PovHa snoči fcpko hčerko - prvo-^°tter je sin naše-L'^Sa društvenega in kul-Mr. Jamesa oj fuRe sweatre. Se ^ Vsem. N, Vodstvo mestne poulične železnice naznanja, da je bilo število oseb, ki se vozijo z železni-1 CO, v mesecu septembru za 5.96 procenta višje kakor v istem mesecu leta 1939, skupni dohodki družbe pa so bili višji kot katerega koli meseca septembra v zadnjih desetih letih, iz-vzemši leta 1936. .^Srado je dobil Petek je bila oddana 0'tev Progresivnih v Nagra- Sh Mixer, je dobil Aties 833 East 222 oddan Radio in S Drug, 15702 Wa- ^ 2a", P^^ašajte vašega tr-•te, ^ezplačne nagradne domove, kot so bili kda^'koli prej, odkar je bil ustanovljen Federal Home Loan Bank sistem. Tako naznanja Walter D. Schultz, predsednik banke, naglasa joč, da je ta sistem zdaj o-sem let star. Med dobrinami tega sistema je zdaj d9.1jša amortizacijska perioda, kakor tudi prožni načrti posojil, ki so prilagodljivi vsakemu budžetu, dalje nižji obrestni obroki ter redukcija ali popolna opustitev stroškov in nižja naplačila (down payments). "Zavodi, ki so člani te insti- Letošnjega septembra je i- tucije, prejemajo stalni pritok mela družba $1,123,468 dohodkov, dočim jih je imela lanskega septembra $1,093,017. prihrankov in investicij od strani publike, zato so zmožni zadostiti vsaki zahtevi po financira- Wendell L. WiUkie je govoril snoči v Akronuf; kjer je izjavil, da je delavstvo'prvo in da je kolektivna pravica delavstva absolutno potrebna v pravi demokratični deželi. Dalje je on za vse dobrine, ki si jih je pridobilo delavstvo, za socialno zavarovanje, za starostno penzijo, sploh za vse, kar bo vse ostalo, če bo izvoljen, razlika bo samo ta, da bo storil vse boljše in temeljiteje kot dela to predsednik Roosevelt, ki vse to ustvaril na pozorišču, katerega je našel, ko je nastopil Hooverjevo dediščino. Ali ni malo čudno, da si prizadevajo velekapitalisti, ki so kupili vse ameriško časopisje, ves radijski čas in ki hočejo ^ploh podkupiti vso javnost, ^ONDON, 25. oktobra. — Nemška letala so v velikih jatah napadla snoči angleški industrijski del dežele, znan pod imenom Midland, kjer so bombardirala tudi neki zaklon proti bombam. Poškodovanih je bilo več poslopij, človeške izgube pa k sreči niso bile velike. Tudi London je napadlo snoči več letal kot običajno zadnje noči, toda bombe niso povzročile posebne škode. Težki angleški bombniki so bili snoči dve uri nad Berlinom, kjer so bombardirali elektrarne in plinarne, železniške postaje in križišča ter drugfe vojaške objekte. BERLIN, 25. oktobra. — Angleški bombniki so snoči zopet napadli Berlin, kjer so njih bombe porušile in užgale nekaj poslopij ter ubile nekaj ljudi. , Poročilo naznanja, da so an-igleški letalci bombardirali re- zini otoka, da ne odpluje niti ladja z letali niti kaka druga francoska bojna ladja iz vodovja otoka. Ameriška vlada si prizadeva dobiti nazaj ta letala, katerih pa ji Francija brez do- Določila vseameriške konfe-j voljenja Nemčije ne more izro-rence v Havani odred ju jejo ta- čiti. Francosko-naci jska pogodba na vidiku Javnosti še ni znano, kaj sta sklenila Hitler in maršal-Retain tekom svojega razgovora. — Francosko ljudstvo pravi, da ni govora o tem, da bi Francija napovedala Angliji vojno. iS, N; ^osebn secu. — Da, da, trava bo rasla m po ulicah ameriških mest Roosevelt bo spravil deželo na kant. . . ost Applience and iS^St ^ East 185th St, ^ Ave., imajo ne- 1^' ,°^ti na pralnih stro-^01)0]^prihranite od ^ico. Se priporočajo. člane dram. dr. da se udeležijo se-^ >7'^0 uri v navadnih 'ažjjj, ^ dnevnem redu je !. Zadev za rešiti. — Vu' pobirali asesment Nk v spodnji dvo- ^ St ril narodnega do- Kompanija izkazuje $46,482 nju domov. Izkaz te institucije čistega dobička v preteklem me- v Cincinnati ju izkazuje, ha so posojilni in hranilni zavodi, ki so člani te ustanove, posodili tekom fiskalnega leta na domove $151,811,000, to je 29 procentov več kot preteklo leto." Pri tej ustanovi je včlanjenih 586 posojilnih in stavbinskih društev in zavodov v Ohio, Kentucky in Tennessee. Njihovo skupno premoženje znaša $850,-000,000, kar pomeni v zadnjih osmih mesecih prirastek $27,-000,000. spraviti takega delavskega pri jatelja na čelo ameriške vlade? jzidenčni del mesta, delavsko če V slučaju, če bo Willkie izvo-jtrt in vrtno kolonijo. Vve an- VICHY, Francija, 24. oktobra. — Francosko-nemška pogajanja, ki so se vršila danes nekje v^Franciji med Hitlerjem in francoskim maršalom Petainom, so stopila v končno, zgodovinsko fazo. Francosko časopisje, ki je pod strogo cenzuro, poroča samo toliko, da se vrše pogajanja "v dobrobit domovine." "Bodočnost naše dežele je na kocki," pravijo vladni uradniki, "in dovoljenih ne bo nobenih izjav, dokler ne bo izdan tozadevni uradni komunike." Povratek vojnih ujetnikov? Opazovalci so mnenja, da bo s sporazumom med Francijo in Nemčijo Franciji dovoljeno, da se pridruži liniji držav, ki u-stvarjajo "novi red" Evrope. Dalje vlada tudi mnenje, da ^o Nemčija dovolila francoskim vojnim ujetnikom povratek v domovino. Francoz je vztrajajo pri tr- Cl air Av e. Mošt Pri Anton Bašči na 1016 E. 61st St. se lahko dobi dober mošt po zmerni ceni. Na radio V nedeljo popoldne bo pela na WCLE med 3. in 5. uro Miss Mary Sever, pevka Mladinskega zbora na. Waterloo Rd. 30 letnica V nedeljo 27. oktobra praznuje društvo "Napredne Slovenke, 30-letnico z lepim pro-gramorn in plesom. Program se prične ob 3:30 popoldne. Za ples zvečer bo igral Johnny Pe-con orkester, čitajte program v današnji številki. I jen in če bo res nastopil s tako vnemo za delavstvo, bodo kapitalisti popolnoma obubožali. In kaj bo rekel k takemu predsedniku in delavskemu prijatelju Girdler, predsednik Republic Steel korporacije in največji sovražnik delavstva, ki je prispeval milijone na Willkie-jevo kampanjo, čudno, čudno, da hoče po vsej sili spraviti takega delavskega prijatelja v Belo hišo! Zadružna veselica Jutri večer se vrši velika plesna veselica z večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Jutri se tudi konča velika razprodaja, ki se je vršila cel teden. Za ples bo igrala Malo-vasicheva godba. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži. Za ples in večerjo je vstopnina samo 50 centov. gleški letali sta bili sestreljeni iz zraka, dočim so bila druga letala zavrnjona po antlletal-skih baterijah, preden so priletela nad mesto. (Kako so mogle potemtakem njih bombe porušiti v Berlinu hiše, tega poročilo ne pojasni). kjer bo prenehal anglo - ameriški vpliv. ANKARA, Turčija, 24. oktobra. -— Turški oficielni radio naznanja, da pomeni Hitlerjevo potovanje na francosko - špansko mejo in njegovo posvetovanje z generalom Francom^ da se nahaja Nemčija v velikih težko-čah. , Zahvala Pevski zbor Adrija se želi zahvaliti Slovenskemu društvenemu domu na Recher Ave. in Hiši Kralja Davida, ker so darovali čisti dobiček, ki so ga dobili pri Clam Bake, ki se je vršil 28. septembra. Zahvaljujejo se tudi sledečim, ki so pomagali : Augustine Zupančič, Frances Gorjanc, Al Praprotnik, G. Nagode, Frank Cicilic, Elsie Desmond, Millie Rottar, Hank Sinkovich in Jimmy Luzar. Zaroka Včeraj sta se zaročila Miss ditvi, da ne more biti niti govo-1 pauline Tavčar, hčerka Mr. in ra o tem, da bi napovedala Fran j john Tavčar iz 73rd St. in cija Angliji vojno ali da bi na-j Matt Debevec, sin Mr. in stopila proti Angliji s svojo! Mrs. M. Debevec, 1110 E. 72nd ul tur a "POROČNO NOČ" Dram. društ. Naša zvezda priredi v nedeljo 27. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. dramo v treh dejanjih "Poročna noč" ob priliki 10-letnice obstoja. Nastopila bosta tudi pevska zbora Slovan in Adrija. Maškeradna veselica Jutri večer priredi društvo Carniola Tent, št. 1288 The Maccabees, maškeradno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Sunny Ray orkester. Za maske so pripravljene nagrade. — Vstopnina samo 35c. Občinstvo se vljudno vabi. Clam Bake V Frank Mihčič cafe na 7114 St. Clair Ave. bodo imeli v sredo 30. oktobra Clam Bake. Igrala bo Jankovičeva godba. Tike-te lahko dobite do jutri večer v Mihčičevi gostilni. zračno silo ali mornarico. Španija bo kmalu v vojni RIM, 24. oktobra. — Kance-lar Hitler se je dogovoril z generalom Francom o skorajšnjem vstopu Španije v vojno, nakar bodo združene španske,: nemške in italijanske čete na- j Clam Bake padle Gibraltar. Poročilo dalje! Jutri večer se bo serviralo v naznanja, da bo naredil vstop i Kuncic — Perrotti Cafe, 960 E. Španije v vojno silen vtis na |156th St. Clam Bake. Danes južnoameriške latinske države, 1 zvečer pa ribjo pečenko. St. — Mr. Matt Debevec je u-služben kot strojni stavec v tiskarni Enakopravnosti, oče zaročenke pa je tajnik Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. — Naše čestitke! KAROL IN MAGDA LUPESCU POD NADZORSTVOM POLICIJE CEVILJA, Španija, 24. okto-1 zvestejši kraljev zaupnik Er-bra. — Odstavljeni rumunski j nest Udareanu, ki je bil rumun-kralj Karol in njegova priležnica I ski dvorni minister, dokler niso Magda Lupescu sta bila postav-1 nacisti zasedli dežele. Rečeno je, Ijena pod policijsko nadzorstvo, da bodo Španci izročili na pritisk Pod policijsko stražo v hotelu, j Nemčije Karola, Magdo Lupes-kjer stanujeta, je poleg Karola in i cu in njunega bivšega ministra njegove prijateljice tudi naj-1 dvora nazaj Rumuniji. 0JPKKN2. ENAK OPRAV NO Bil 25. oktobra, # »ENAKOPRAVNOST« I UREDNIKOVA POSTA I Owned and Published by i ______ _______* Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5 M za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................SI .50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$1.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto .....................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Mi kot Zadrugarji želimo f že. Naklonite vaš nakup na na-, vsem dobro, skušamo izboljšati | ši razprodaji, v soboto se pa pri-1 svoj položaj. Jačji postanemo le 1 družite številnim prijateljem v^ H s tvojo pomočjo, zatorej pridru- J zaključni oktobrski zabavi s ple- t Kntered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. OČE POŠTNE ZNAMKE - JUGOSLOVAN Spominska razstava v Clevelandu Ves kulturni svet se letos spominja očeta poštne znamke. Upeljava poštne znamke se pripisuje Angležu Sir Rowland Hill-u, kateri naj bi leta 1837 predlagal poenostavljenje poštne pristojbine, kasneje, leta 1839 je na })obudo tiskarja James Chalmersa, Hill predlagal vporabo zramke. Kateri teh dveh je tedaj v resnici oče poštne zi imke? Leta 1837 je služil pri pokrajinskem drž. knjigovodstvu v Ljubljani kot računski ingrosist Lovrenc Košir, po n ago vi (Koširjevi) trditvi je on leta 1835 (torej še pred R, Hillom) v Ljubljani v pogovoru z nekim Angležem po imenu Galway omenil sistem enostavne pisemske tarife, k ir je, kakor je Košir sam pozneje zatrjeval, dalo povod l illovi reformi. To idejo poštne znamke in tarifno refor-1: o so Angleži uveljavljali vse do leta 1840, ko je bila re-i jrma sprejeta in vpeljan nov poštni sistem. Ker pa je po-i ajalo ime Rowlanda Hilla radi njegovega penny siste-; )a preveč popularno in si je Hill lastil zamisel vpeljave poštne znamke, se je leta 1858, takrat kot namestnik dr-avnega knjigovodje na Dunaju živeči Lovrenc Košir zavedel pomena in začel trditi, da je on iznajditelj poštne >^amke. Na to Koširjevo trditev je saksonsko finančno ninistrstvo naročilo višjemu poštnemu ravnateljstvu v Leipzigu, da poizve o tej Koširjevi trditvi in potem poroča. Odgovor, ki ga je dobilo saksonsko fin. ministrstvo, je moral biti za Koširja zelo ugoden, ker so spisi, ki jih je Košir predložil višji poštni direkciji, jasno dokazali, da je Košii že leta 1836 poslal avstrijski vladi predlog, da odpravi pobiranje pristojbine y gotovini in naj uvede — poštne znamke. ' * S tem je dokazano, da se.je misel po vpeljavi in upo rabi poštne znamke rodila v Koširjevi glavi in da je moral Košir, če je že leta 1835 govoril z Angležem Gal-way-em, o tem premišljevati že davno prej. Če je Košir že leta 1836 stavil svoje predloge o poštni reformi avstrijski vladi in ti predlogi niso bili sprejeti, ne zmanjšuje'to Ko- izdelovalce municije, delodajalce, ki so se posluževali delavskih špijonov itd. Zadnje čase Cleveland, O. — Direktorij jescelo zvezna tajna policija na-Slovenskega narodnega doma na ^^lila na veterane španskih Lost. Clair Ave. je sklenil na svo- jahstov; ampak ne Dies komitej, ji zadnji seji, da se priredi Spo- jjg fBI, ne sam predsednik niso minsko razstavo slik pokojnega gg investigirali pravo "peto ko-H. G. Peruška, v korist vdove in; lo^o" v deželi — ameriški prija-hčerke. Vodstvo razstave je bilojj-eiji Hitlerja in Mussolinija. poverjeno prosvetnemu odseku Djgg drugi podobni komite-direktorija in Prosvetnemu klu- v Kongresu vedo, da so med bu Slovenskega narodnega do- sovražniki Amerike nekateri ze-ma, da jo izvedeta s sodelova-h^ odlični ljudje v politiki, indu-njem prijateljev in somišljeni-.g^riji in na finančnem polju. Ne, kov pokojnega. mesto tega se je lepo napadalo Razstava se bo pričela 9. in bo zadnja leta organizirano delav-trajala do 17. novembra 1940, g^vo, posebna tarča so bili CIO ži se našim vrstam kot odjemalec in kot delničar. Ravno ta teden se vam nudi izredno lepa prilika se spoznati malo pobli- som m večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Joseph A. Siskovich, tajnik. JKRAI Kaj pomeni "trgovinski pakt" Jugoslavije z naciji Prošlo soboto je bil med na-,se njenih evropskih obal, katero cijsko Nemčijo in Jugoslavijo'nikdar ne zamrzne. Strflfi pred dvenm frontama vštevši oba dneva prvega in zadnjega, to je skupaj 9 dni, v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Direktorij s svojimi odseki a-pelira na vsa društva in posameznike, da bi ob tej priliki kupili, katera izmed razstavljenih slik. Najbrže je to zadnja razstava Peruškovih slik v Domu. Zato ste vljudno vabljeni vsi, da obiščete v velikem številu to važno in krasno spominsko razstavo slik v dnevih, kot je že zgoraj navedeno. Vstopnina bo prosta. Razstava bo odprta dnevno od 7. do 11. ure zvečer; ob nedeljah pa od 2 ure popoldne do 11. ure zvečer. Vsak večer se bo vršil pevski voditelji, liberalna gibanja in organizacije, ki delujejo brez kakega dobička, kot na primer u-nija konzumentov, katera je razgalila marsikaj gnilega pri podpornikih Dies komiteja, posebno Hearsta. Nobena akcija ni bila zavzeta proti izdelovalcem municije, financirjem in tistim industrijalcem, ki so oborožili in financirali fašizem v tej deželi in v Evropi. Pri zaslišanjih Dies kon^iteja (sept. 1938) je preiskovalec J. C. Metcalfe pričal takole: V Bund krogih je splošno znano, da nekateri prominentni ameriški industrialci pomagajo financirati (Nazi) gibanje." Takrat je Dies zarjovel po vsem časopisju, da bo preiskal in brskal v Berlin se tega dobro zaveda. podpisan trgovinski pakt. Jugo-slovanski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič se je ob tej priliki izrazil, da pakt poseka tudi "politično značilnost," kanu, pima nobenih skomin po kar pa je bilo nepotrebno se po-1blagoslovih hitlerizma. Treba je ;ebej poudarjati, kajti svetu je:bilo tofej pritisniti, predno bi lobro znano, kaj sklep takih {Rusija utegnila organizirati Napredne Slovenke se že#' Pravijo, da je Joe va pošta, da ve za vse kaJ ^ di v naselbini. Kako pa, ^ . mlade vdove? Pa ne sam na (Mara) je ravno žalovati za ranjkim m ^ od inšurenca nič manj tavžentov. Kaj praviš k tej^ Initvi, Joe? Vdova pa taka, cediji' ■jporazumov od strani nacijev prav za prav popieni, zlasti kadar gre za šibke sosede. Navadno je to prvi dejanje v drami, ki ie konča s tem, da pade zagri-) ivno okupacijo" nemškega o-rožja. Romunija, ki je zadnja izginila v gqltancu nacijskega raj-ha, to dobro ve. Nemci nifmjo izdfilkpv Jasno je, da Jugoslavija te Naciji tudi vedo, da ljudstvo v>" ^ ^ eijne Jugoslaviji, kot drugod na Bal- ze stirim snu ace ^ V nedeljo 27. oktom dla odločitev, kdo jo Njena prijateljica vdova, bo to popoldne P ^ veliko partijo ali gt« snubače. In vsi -.nitja' "ledik" in"frej"stevaWjei"^, To smo zmerom se zanimal za dekleta i ^ ^ Naprednih Slovenk da te skomine še nis ^ proti-nemški blok i)a Balkanu, kateremu bi se pridružila tudi Turčija. Nemčija je bila dovolj nagla in je Rusijo prehitela. To je silno važno za tretji ijalo na samostojnost šibke so- raj h tudi z vojaškega stališča, ede, katera pride pod "protek-^ Hitler hoče za vs^ko ceno preprečiti dve nemški vojni fronti ob istem času, ker prepričan je, da sta bili dve fronti—ena na zapadu, druga na vzhodu—poglavitni vzrok nemškega poraza v prvi svetovni vojni. In obstoji še ena zelo važna ali muzikalni program. Serviralo delovanje nekaterih najbolj čis-se bo tudi okrepčila. j ianih in spoštovanih gospodov v Naj se vaš sklep glasi, da se ameriški industriji. gotovo vidimo na spominski raz- j danes, dragi delavec, kaj stavi pokojnega shkarskega u- :g; o tem?! metnika, H. Gregory Peruška. Joe, če si kaj neroden F vdoV« so bolj na' Fanny. taDČ"^ njeJS Za prosvetni odsek direktori-jci in Prosvetni klub Slovenskega narodnega doma. Erazem Gorshe. tajnik Delavstvo—fašizem— Zadružništvo ! Nekaj dni nazaj sta kongres-mana Dickstein in Patman zahtevala naj kongresman Dies prične svojo gonjo napram "Big Shots" v ameriškem fašizmu. Do danes nobene akcije. Fritz jKuhn, bundovski vodja, je bil ■ vržen v ječo, ampak nihče si ne Vse socialne pridobitve, ka- ali DuPonte. Ne, mesto tega se Lere ima delavstvo, vse naše 'cpo po deželi prikazuje, da je _ Aulturno udejstvovanje, vse kar Francija padla zaradi delavstva, širjeve zasluge, kajti on kot državni uradnik ni mogel in | je lepega in dobrega med nami pa radi petokoloncev v višjih tudi ni smel vpeljavati novih reform, kar je bilo Angleže- he sad skupnega dela — zadruž-: sferah! ma lahko, ker sta imela v tem oziru popolnoma proste ro ke. Če se tedaj slavi Angleža Hill-a in Chahneisa, je vse kakor pravično, da se ob nju postavi očeta poštne reforme in zamisleca po vpeljavi poštne znamke S.ovenca Lovrenca Koširja. Nemško-saksonsko finančno ministrstvo in višja poštna direkcija v Leipzigu bi gotovo ne bila sprejela in potrdila predloženih Koširjevih dokazov, če bi ti ne bili resnični in kar nam priznavajo celo tuja nam ne preveč naklonjena oblastva, tega ne smemo sami zavreči in zane marjati. upajnvestigirati Henry Forda i^aterimi jo bo morala zalagati ^ T. . - Iugosli|Lvija, ni sposobna plačati pogodbe ni sklenila z Nemčijo okolščina. Ker je izgled za inva-'.ato, ker je to želela, temveč ker 'zijo Anglije in zdrobitev angle-je bila v to prisiljena. S priho- jške sile na morju vsaj za enkrat dom Nemcev v Romunijo je bilo 'skrajno slab, je akcija za doba-tega pričakovati. Nekateri kro-Jvo kontrole nad Balkanom in ji v Jugoslaviji, pri vladi in iz-.Bližnjim vzhodom edina pot, ;en vlade, so morda to "pribli- {ako se hoče streti obroč blokade, ianje" z vsemogočnim severnim katero izvaja mornarica Velike sosedom pozdravili, kajti kot, Britanije. povsod drugod, tako se tudi tam | R„iknn ip kliur ,ahaja nacijska peta Kolona. I iacTdosledno impak tudi ce bi t%a ne bilo, da njih končni cilj oiJugoBlavijivdanihrazmei^h popolnoma reorganizacija ae kazalo drugega kot da se de- ^ la prijazno tretjemu rajhu m liričnega kot socialnega sta-ja se ne upira njegovim ze jam. predstavlja Balkan. Tam Označevati pakt kot trgovinski" je seveda farsa. Splošno se namreč priznava, da Neniči-a danes za blago in sirovinc, s šanju, ker današnje bolj moderne, pa pa pridi vseeno, t- - .j, prijateljica, bo tebe m ke pripravila in te nau se mora. biti dandanes^^ j|j) Ker na] bo. tudi ni smel vpeljavati novih reform, kar je bilo Angleže-1 je sad skupnega iništva. Napredovali bomo le v: Na ta način hočejo pridobiti ' toliko, kolikor bomo doprinesli' ameriško delavstvo, da bi začelo dela v skupnosti. Tega delavec j boj proti vsemu kar je napredne sme nikoli izgubiti izpred vi-!nega in organiziranega! Ta peta dika. Amerika je sklenila, da potroši nekako 15 milijard, ali 15 tisoč milijonov, da brani sebe pred fašizmom Hitlerja, Mussolinija in japonskega Mikado. Lov na "petokolonce" je v polnem teku, kot svoj čas za coprnicami. kolona je zanimiva stvar, in ti dragi delavec, pazi in bodi na straži, kaj vse se lahko ne godi pod njeno marelo tebi v škodo. Mi smo proti vsakemu izdajstvu dežele, nismo pa za ta pravo peto kolono v smislu podanih po-: datkov še manj smo pa za to, da Za delavca je važno samo to, bi se v njenem imenu izkoriščalo Lovrenc Košir se je rodil 29. julija 1804 v Spodnji da ve natančno kaj se kiAa za delavstvo, medtem ko bodo dru- Lušišt. 8 '(okrajškofjaloka) odočeta Janeza in Marije Inj^^ga pod to marelo, kaj pridobi gi kopičili milij^^^^ roj. Kalan. Ko se je Lovrenc rodil je bilo njegovemu oče- j w%krvemo tu že preko 50 let. O njegovi mladosti ni ničesar zmmega, | natančno kaj pomeni fašizem, pa izberi pot do svojih pravih pred odhodom v ljubljansko gimnazijo se je Košir uči: general Mola nam je pove- prijateljev, dragi čitatelj in je najbrže doma, alj pa je imel,kakega sorodnika, ki ga je |dal kaj so petokolonci v teh be- boš našel samo v organiziranem pripravljal za vstop v gimnazijo. jsedah: Fašisti v visokih, odgo- delavstvu, v unijah ter pri za- Kot 15 letni deček je prišel v Ljubljano in leta 1819 .vornh mestih, kateri zabodejo drugarjih. Tam imaš iskati svo- vstopil v prvi razred gimnazije. Prvikrat srečamo vo ime \ izvestju. Juventus Gymnazii academici ^^ta , gij^naren, neliberalen in proti li- stvar, tedaj nisi v pravi koloni 1820. Tega leta je imel razred samo 1 oddelek, kajti |beralen." Vse to malo premislite!— si sam proti sebi. In dokler n. lazredu dobimo L. Koširja ali kakor so ga takrat pi-jpa boste zgubili 99 in pol odst. bodo imeli zadosti pepčkov, ki sali; "Koschier Laurentius, Carnilo, Selzach" in L See . nepotrebnega razburjenji. i bodo proti lastnemu sodelavcu -e do leta 1825, ko je | Dies komitej je ustvaril cele, in branili delo petokoloncev, to- , senzacije o malih, neupošteva- liko časa bodo izkoriščani, toli- se nahajajo ne le važne sirovine in skozi njegovo ozemlje ne vodi pot samo do oljnih vrelcev na Bližnjem vzhodi, temveč na Balkanu so tudi silni rezervarji človeške delovne sile. Nikjer v Ev- ^ . ropi ni namreč tako trdoživih in vsled vojne pe ot,ratujpjo nor- Mnp,o«rpmas;yjih,;delu. ^^ TubinašlaNemčijasijajen ie predvspm ono, kar potrebu-' industrijo nacizi- jejqnjpneob(^ozen88ile. 'raneEvrope.katerabibilaspo-Industrija t^emoje zapadu, kar izdelki, ker njene incjustrije Ijen po "foršrifti vedno naš prijatelj, dS" ti bom pa že naprej mignila kako in kaj se Od srca ji govori - - ' j f)' ji pihaj, pa vlažne oci ^i. ko, za roko jo prim', % "Mara, ti si mi vse ^ Vzemi me za moža. ^ bom nosil . . . Oh, |ji te f" zastokaj, veš, ■"'t srcu vščipnilo). Oh, ljubezen, moje življei' T vse zelo v mirnem času kqcridinira- bi pomenilo, da bi bila Anglija na z vojaški^ potrebami, in .ie i„ obsojena na pro- levecla toliko bolj danes, po vec ^ ostala vojaško kot enem letu vojne. Rusija močno prizpdeta Mnogi opazovalci so pinenja, da je rogoviljenje osišča na Balkanu direktna posledica iz-jalovljenja invazije Anglije, ki nepodjarmljena. Kaj stori Jugoslavija? Kar se tiče Rusije, vsaj za enkrat n{ izgleda, da se bo spustila v boj z Nemčijo, bili vzroki te- še je imela pp Hitlerjevih načv-! mu taki ali drugačni—bodisi, da tih uresničiti pred prihodoni zi-1 si tega ne upa, ali da se je odlo-nie. Opozarja se, da je tudi I>a-j čila še nadalje slediti politiki poleon pptem ko si je zaman pri- joportunističnega čakanja, zadeval streti odpor Velike Bri-1 Vprašanje pa je, kaj bo stori-tanije, obrnil proti j užn.p-vzhpd-j la Jugoslavija, ako bi Nemčija ni Evropi in Bližnjemu vzhodu, za petami "trgovinskega spora-Vendar to ne spremeni dejstva, zuma" skušala ponoviti igrp, ka-da je ta nadaljni kprak Nemčije 'tero je v Romuniji že zaključila Joe, to je samo V nedeljo boš videl w _ vse kaj drugega. Vsi Ijeni se boste strinja" ki pravi: "Ljubezen jt' neumna stvar na sV® ' |j f nji lahko največ met no govori". Ja, ^ j" va je tako bodo snubili " pak tudi Ajriši je znano, da pridejo-ki je pa menda jf greenhorn ali zelenec, no prišel iz starega j pravi Fannyr-da gj af aniinmi ha-ha-ha- ))llr eH štacijonu, ------ ., sovraži.) Potem nesman in en Ajjošj' nad vse rad obira ^ derca. Toda vdovi se sta oddani. f za dpbitev posesti Balkana naperjen proti vitalnim interesom Nekateri srbski časopisi so tik po podpisu pakta z Nemčiji ob- angleškega imperija, čigar živ-j javili skrajno sarkastične član-Ijenska črta teče skpzi Sueški ke na račun nacijske Nemčije nih fašistih, ni pa obelodanil ko časa pričakuj vojne. Udej- več računati na pomoč Francije, tione in v prvem oddelku je ostal v dovršil tiuli oba humanitftična razreda. Bil je prav dober učenec in je imel vsa leta šolanja in v vseh laziedih in popolnoma zatreto poro-jstvuj se v teh dveh in v dtlav predmetih prvi red. _ čilo NYE, La Follette in drugih I ski politiki pa boš vedno v pra- Kam se je bil Košir obrnil po (|ovršenih gimnaziji, investigacij, katere so razkrile vem! ni znano, najbrže je bil v Ljubljani v zasebni službi in je --- - - TT šele kasneje vstopil v službo pri guberniji, kajti Šemrov | Hiša, v kateri se je Košir rodil, še stoji in nosi ime navaja v svoj knjigi. novega gospodarja "Fojkar." "Pregledujoč šematizme sem naletel v letniku 1837 i Letos ob stoletnici prve poštne znamke je dolžnost, na računskega ingrosista pri pokrajinskem državnem knji- da se mu prizna zasluga, katero si je pridobil s svojo ide-govodstvu v Ljubljani na Lovrenca Koschiei ja v vseh let- jo in neizmerno koristil celemu svetu. Menda ga ni po člo-nikih do 1848 leta." veku naseljenega kraja na kulturnem svetu, kamor bi še Po tej razburkani dobi leta 1848 je bil Košir najbrže ne bilo prišlo malo pismo z neznatnim lističem — poštno premeščen na Dunaj, kjer ga dobimo 10 let kasneje kot znamko in duševni oče tega lističa je bil Slovenec Lov-name>«tnika državnega knjigovodje. Kdaj in kje je umrl in renc Košir. kje živijo njegovi sorodniki, to vse bo še treba izkopati iz Imamo može pa jih ne poznamo, kei smo biezbiižni pozabljenja. in brez boja prepuščamo slavo drugim. — (J. K.) prekop. Ta črta bi bila pretrgana tisti trenotek, ko bi Nemci postali gospodarji Balkana in Bližnjega vzh(^da. Položaj Anglije je toliko l^olj opasen, ker ne morp ki je imela na Bližnjem vzho di|, v Siriji, važne koncentracije vojaških sil, predno je kapitulirala pred tretjim rajhom. Ampak nič manj, ako ne še bolj, je prizadeta Rusija. Kajti, ako bi Nemčija dobila v posest Dardanele—morsko ožino, katera loči Evropo in Azijo—bi se zgodilo to, proti čemur se je Rusija vedno borila: da bi bodisi ena ali druga velika evropska sila postala gospodarica Darda-nel. S to važno morsko ožino v rokah Nemcev, bi bila Rusiji zaprta pot v svet skozi črno morje, ki je edino morje, dotikajoče in fašistične Italije in poročano je, da Jugoslavija svoje nedavne odredbe proti avtomobilski vožnji ni izdala radi pomanjkanja gasoljna ,temvep z namenom, da se prepreči kretanje avtov nacistične pete kolone. Splošni vtis tudi je, da jugoslovanska armada je odločena boriti se proti vojaškemu napadu, tudi ako bi režim v Belgradu pristal na "protektivno" okupacijo od strani totalitarnega osišča. Pueblo, Co)o. — Operaciji na slepiču se je morala podvreči Miss Katherine Rupar, hčerka Mr. in Mrs. Antona Rupar, ki je tajnik društva Western Star Zapadne slovanske zveze. Operirana je bila v Colorado Spring bolnišnici, kjer je tudi Ker 81 f se znaš sukati okro? li skusi še ti svojo šega se ti ne more zg da dobiš košarico. Saj ne bo prva Korajža velja, ..ge za 12 tavžentov. ^ drugim ne poveš o ^ Saj veš, ti pečlarji, ti P. A. bi vsi pridr veli mel pa toliko manjš® P #0- O, skoraj bi si kaj: Ce boš pri ta b S . tel, je pa še ta ^ ki pa zna neverjetn®^.^^ M hati. Saj snubači gaU'' če kokošja bederca be^ni. Si že slišal pfit'^ Ampak to so bescd^, ^ jo naravnost iz i"''® da naj ho že kakor dobro obrij in ostr^ > ^ v ta boljšo obleko rajžno primahaj v S ^ ft rodni dom. Ne bo ^ ti tudi to: Če boŠ to, boš moral tudi odšteti. Saj sem te z® ^^1^ naučila kako in kaj Brez mojega nauka 3 bi dobil. ^ Pa veliko sreče ti jo boš potreboval, W opravljala strežnice. službo .)U Limi JU uuB ou bolniške renca bo velika, " ^eli® Ena, ki oktobra, 1940. ■ RXKOFRXSIiail gTRAI? m. ZANB GREY: ŽELEZNA CESTA ROMAN , ^alje spredaj so in taborno ako je ne dožene. Zato je z jas-, Slingerland je prijahal. "Nu, nim, premišljenim pogledopi dečka, kaj sta našla?" motril pozorišče. Nato je krenil' "Dekle." proti skalnemu pomolu. j Na ta odgovor se je Slinger- Šopi kadulje, ki so rasli tik ob : land jadrno spustil s konja, znožju pečin, so mu ometali no- { Neale se je nekaj trenutkov ge. Površina skale je bila roba-: obotavljal, nato je segel v votli-ta in grapava — in na najglob- j no, porinil devojke roke pod Ijem kraju je zevala v njej raz-1 pazduhe in jo oprezno potegnil poka. Še tisti trenutek se je' na travo. Ležala je z obrazom zagledali o-pripravo, ki je ^ vprek razmetana po cesti. fflalo in naleteli so na globo-khibvMe, M so loku v nenadnem ® ceste v kraj — so volarji v temi vojniki se je 2^ valovito ozemlje, posuto poraščeno z grmo- rob' nekaj raz- dreves in črni ogleni o- ! 7°^ zaznamovali pozo-j.-klanja. 3e prvi skočil s konja, 'i ' ^ King za njim. Vojni-li dveh, so ooEe % , %le stisnil se je izvilo La- eevito ^ vročimi rokami kr- Gola, krvava iz- pusko in je krenil vozove. Jena trupla, krvava m fivli ^ ležala strahotno kolesi. Vsa so bi- Jlpirana. prijahal z voj-1- in mrmra je so Polr^konj. S'o je ukazal, naj ^ predejo okolico, češ, } ^0 ugotovili, kdo so ali . ^se je bilo požga-^ Prin^ Večino tabor- ost^v^ ^ bili Indijanci uni-^2^ ®ta samo dve lopati. Vse nadaljne iskanje je bilo jalovo; ni se jim posrečilo, da bi bili našli dekličino truplo. Obupali so. Ko so vojniki navalili na sveže grobove težkih skal, so odja-hali. Neale, Slingerland in Larry King so bili poslednji, ki so zlezli na konje. In bas ta mah se je zgodilo,. da se je Neale spomnil tistega čudnega tihega ječanja, ali pa da ga je iznova začul. Pri-držal je konja. "Vrnem se," je vzkliknil. "Čemu?" je vprašal Shnger-land. Larry King je okrenil svoje kljuse in je zdirjal z Nealom nazaj, "Red, jaz se s tem ne morem ^ sprijazniti." In Neale je ponovil prijatelju, kar je bil zvedel. j "Meša se ti, dečko," je opore-j kel Red. j "Morda. Toda vrnem se. Ali! pojdeš z menoj?" | "Nu, kakopak," je odvrnil; Red s svojo leno dobrodušnost- j jo. " i Slingerland je ostal na konju | in ju je čakal, bistro oprezaje na' vse strani. Oblak prahu, ki je j zaznamoval smer vojnikov, se je j oddaljeval čedalje bolj. j | Neale je razjahal, vrgel vajeti konju na vrat in napeto pogledal okoli sebe. Larry, ki mu je Neale zdrznil kakor od električnega udarca. Začul je bil tiho, ihteče, hropeče sopenje . . . "Semkaj — Red!" je zavpil s takim glasom, da je cowboya kar vrglo s konja. Neale se je spustil na kolena in je potegnil kaduljo vsaksebi. V zijoči skalni razpoki, tik ob izhodu, se je zasvetil gost val kostanjevo rjavih las. In že je čepel tudi Red King pokraj njega in se je nagnil daleč naprej: "Dekle!" "Da — dekle, ki je Slinder-land pripovedoval o njej — dekle z velikimi očmi." Oprezno ji je položil roko na glavo. Lasje so bili topli in svilnati; po vseh žilah ga je izpreletelo, k6 se jih je dotaknil. Najbrže je umirala. navzdol; njeni lasje so bili raz-mršeni, njeno telo ohlapno in negibno. Ne,alovo bistro oko je iskalo krvavih madežev, toda videti ni bilo ničesar. "Teh las se spominjam," je rekel Slingerland; "obrnita jo I na hrbet." "Tako bomo vsaj videli, kam 'je zadeta," je zamrmral Red King. Neale je bil menda enakih misli, zakaj obotavljal se je vidno. "Prav za prav ni več majhno dekletce, Slingerland," je rekel nekam iznenada. Nato ji je iznova segel z rokami pod pazduhe. Začutil je nekaj mokrega, toplega in lepkega. Ko je umaknil roke, je videl, da so odkrvav- SoreliiYx držajem. Vojniki j bil konjski hrbet ljubši od trdih pokopali mrliče. (tal pod nogami, je ostal na se-j ^ »Jima slabo od po- dlu. In zdajci je Neale začutil, ' j- Šel je nekoliko j kako ga nekaj skrivnostno vleče j sedel na skalo. O-j k nedaljnemu skalnemu pomolu. | Je bil moker od lepkega' Ničesar ni bilo slišati razen šu-^ eleča besnost mu je' menja vetra v redkem, razmr-' P^sih. To je bilo nje-! šenem drevju. Vse ozemlje okoli ^.°.^^ečanje s peklenskim razbojišča je bilo Ž3 skrbno pre-vjakov. Vrtinec mislipki iskano in vsak trud se je zdel ja-drugo, mu je lov. Neale ni imel za svoj čudni j občutek ni kake prijemljive opore; a naj se mu je zdel še tako nezmiseln, vendar ni hotel pristati na to, da bi bil samo izro-dek njegove domišljije ali vznemirjenosti njegovega duha. Neki glas ga je klical — prisegel bi bil, da je tako! Čutil je, da ga 1)0 ta stvar do smrti preganjala, ' diši je obšlo, kakor \il ječanje. Silno .' ^h. blesti ^Brezplačno dobi: FOTOGRAFSKI APARAT, vreden $20 ELEKTRIČNI ČISTILEC in RADIO APARAT pri članih Progresivne Trgovske Zveze Z vsakim najmanjšim nakupom dobite BREZPLAČNE NAGRADNE LISTKE kateri vas opravičujejo do zgoraj omenjenih nagrad Nagrade bqdo dvignjene 25. oktobra ter 1. in 8. novembra Ijene. "Oh!" je vzkliknil Red. "Kaj ste pa mislili, sinko?" je dejal Slingerland. "Svinčen-ka jo je zadela in v svojem strahu je zlezla v to votlino. Daj ta, na hrbet z njo. Nemara da še živi." Ta praktični migljaj je šel Nealu do živega. Obrnil je de-vojko tako, da mu je ležala njena glava na kolenih. Njen obraz je bil mrliško bled, kakor oka-menel v brezmejni grozi. Roke so bile krvave, obleka premočena s krvjo. "Nikake rane ni videti, dečka, ne luknje od krogle ne strela— Stanovanje v najem Odda se v najem stanovanje v bližini Fisher Body tovarne, obstoječe iz 5 sob, spodaj, kopalnica, furnez in druge udobnosti. Vpraša se na 876 East 137th St. VSE VOLNENE SUKNJE POVRŠNIKI Pripravno za nositi 16 .95 BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 15602 Waterloo Rd. sarno kri," je rekel Slingerland poln upanja. Neale ji je odpel bluzo in je porinil roko za blago; dekliška prsa pod njegovo dlanjo so bila obla, mehka in topla — topla, a tudi povsem negibna. Zmajal je z glavo. "Gotovo sem čul njen poslednji vzdih." "Morda. A meni se ne vidi, da bi bila mrtva," je zagodrnjal King. "Položi ji roko na srce." Neale, ki je na desni strani zaman iskal srčne žile, je pomaknil roko na levo. In isti mah je začutil v prsih rahlo dviganje: srce je utripalo rahlo in odmerjeno, a nikakor ne medlo. "živi!" je vzkliknil. "Bože, kak norec sem! Srce ji bije! Ta kri je kri nekoga drugega — morda kri njene matere, ki so jo umorili . . . Red, teci po vode. V klobuku je prinesi! Slingerland, jahajte za vojniki." dri^K AMERICA'S BIGGEST NICKEL'S WORTH PEPSI-COLA BOTTLING CO. of Cleveland, 1738 East 30th St. rekel Bfozi sam ^ minila. se je se mi zače-pri sebi, ko ''1 nervozen, da je ,1^ hoteč nazaj k voj- izkopali več glo-L'trimi je, kako so po- ^Sled ° ženske v grob; ovih spomnil Slinger- HALLOWE/EN v soboto, to je jutri večer, bomo servirali mlade piščance in preiskoval okolico in hladno pijačo. Svirala bo iz-l Neale je krenil k nje-,vrstna godba. Dali bomo živega 4;^ našli dekle?" '^ščk' 80 jo vlekli ' če ® seboj. Prav gotovo "naključju ostala zi- ^ ^oj! Upam, da je mr-L^eii Slingerland pra- j purmana za nagrado, zatoraj se i priporočamo, da nas obiščete. i Viktor in Josephine Kosic 1245 EAST 55 ST. Naprodaj FRANK MIHCIC UFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko V sredo 30. oktobra bomo imeli CLAM BAKE Igra Jankovičeva godba Tikete lahko dobite do soboto večer v naši gostilni. Vljudno se priporočamo. Frank in Rozi Mihcic ^iiiiiiiniiiiuiiHiiHiiiiiiiinuuiiiiiHiiiiiuiiiiMiiiiMDiiiiiiiiiiiiciiiiiiiniiiiniJniHiiuKiHiiiiiiiiMciiiiiiHMiiiUHUiiiiinianiiiiHiuinii^ ZIMA SE BLIŽA | Vsem cenjenem rojakom naznanjam, da sem do- | • bil veliko zalogo trpežnih čevljev za celo družino. | Dalje imamo nove vrste klobuke, suknjiče | (jackets) iz usnja in iz blaga, kakor tudi fine | sweaters. | Volnene blenkete in kovtre. i SE PRIPOROČAM I ANTON OGRIN | 15333 WATERLOO RD. KEnmore 2361 g ^iic]niiiiiiininiiiiiiMiinc]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiui(]iiiiiiiiiMini.....iiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiu^ Slika članov Progresivne trgovske zveze, kjer se dobijo brezplačni nagradni listki za lepe nagrade. Od leve proti desni sedeči: m restavra- gostilno se med šestimi to-^edno za pogledat. — ® na 5422 Hamilton mošt - sodi sod __ $12.00 CENE PRI GODCU Fresh ground beef-------19c Pork roast __________13^c Pork butt ----------18c Pork kidney-----------10c Fresh ham-------------18c Fresh spare ribs 16c Aristos moka, 24'/2# -----89c Pineapple, No. 2'/2 can 2 za ------------- Corn meal 3i K^'cholas Ave. "»nore 1241 J. S17.50 j Salad oil, No. 77, gal. _ 15.00 I 29.00 Znižane cene vsako soboto 50.00 I BLA2 GODEC 16903 Grove wood Ave. 43c 10c 81c Anton Logar, lastnik Modna trgovina 928 E. 222 St. Euclid, O. John Drenik, lastnik Založnik, razvaževalec pive 23776 Lakeland Blvd., Euclid James Grdina, poslovodja Grdina & Sons Furniture 15301 Waterloo Rd. Lodi Mandel, lastnik Slovenske lekarne 15702 Waterloo Rd. Joseph Perusek, lastnik Per usek Furniture 809 E. 152 St. Louis Starman, predsednik Euclid Dairy Co. 515 E. 200 St. Euclid, O. Od leve proti desni stoječi; Louis Pibernik, lastnik grocerije in mesnice 830 Babbitt Rd. Euclid, O. Anton Gubane, lastnik Modne trgovine 16721 Waterloo Rd. Jos. Dovgan, lastnik Century Tire Shop 15300 Waterloo Rd. Fred Jazbec, lastnik grocerije in mesnice 821 E. 222 St. Euclid, O. Blaž Godec, lastnik grocerije in mesnice 16903 Grovewood Ave. Valentin Plesec, lastnik gazolinske postaje 16901 Waterloo Rd. —Vprašajte za *brezpl ačne nagradne listke— 43c 10c 81c Naše posebnosti Angela Mia olje______83c Sladkor, Jack Frost, 24 »/2#______________1.20 Maxwell House coffee 23c Campbell tomatoe soup 4 za_______________29c Gold Cross mleko 3 za 20c Boiled ham ____________35c Dressed chicken_______23c Mladi prašički na kose Round steak__________25c Fine riževe in krvave klobase, lahko dobite v torek Se priporočam LOUIS OSWALD 17205 GROVEWOOD AVE. KEnmore 1971 ................................................................iiHicJiiiniiiiiiiuiiiuiiiiiiiUHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiuniiiiiiiniiiiiiiiuiinii^ V SOBOTO 26. OKTOBRA se vrši pri KUNCIC-PERROTTI CAFE 390 East 156th St. CLAM BAKE Vsak petek večer serviramo ribjo pečenko Imamo tudi prostore za svatbe, privatne zabave in za seje. KEnmore 4365 za rezervacijo. """"iiiiiuimiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiDiiimiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiHcitiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiHim«^ Foiciicite HIŠE NAPRODAJ Na Meredith, zidana hiša s šestimi sobami; v zelo dobremu stanju, samo $5200. Blizu Grovewood Ave., hiša za dve družini; vse v prvovrstnem stanju, samo $5600. Hiša s šestimi sobami, blizu Chase & Brass tovarne; velik lot; dve garaži, samo $3700. Zidamo tudi nove hiše od $4,000 naprej. ED KOVAČ 960 East 185th St. KEnmore 5030 DomaČi mali oglasnik AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO., E. 61st St Garage 878 East 152nd St. r l- d* k laet-nSlr Popravimo vaS avto m pre-j^ bar- barvamo, da bo kot nov. j vanje vašega avtomobila. Deloi toCntt Popravljamo body in fender- j dobro. — Welding! je J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towng, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI JfOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TEUKE CVETLIČARNE HAIR.BREADTH HARRY will rue the day me out of his Lipice i hl lav me plams your ardent. labor has been a great inspiration td mv men.boys! we'll have the dam finished a week. early j at toat time.ill see that sou get promotions , [x's from belinda- tshe says she'st idea! spgng-Von that cannibal jsfomglmg in a/ ing off those --i ^ poor natives-ano PROUD OF IT j Yy MTf! r ] _A_ Slovenska cvetličarna jF. Jtlerttt Sc ^on 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0105 GASOUN 0(%%%«%KKK%%K%KKK%%KK%%KM0 %%%%%%%%%%%%%%%»&%»%%%»«« PAPIRAR John Peterka Paperhaager and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 RAZNO FRANK KURE WIS EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na strehah lA na ftirneplh. Se priporočamo hii-aiin gospodarjem — delo Je jamfieno In cene so zmerne. MIKE POKLAR E. St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča, Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo p o slo p j e SIHAN*. BNAKOPRAVNOS I 25. oktobra, Kadar greste volit Volitve so takorekoč pred durmi. Četudi naš narod ve, koga bo volil in kdo je prijatelj delovnega naroda, je vseeno dobro, da se spomnite na dogodke zadnjih 25 let. Liga narodov in Svetovno razsodišče: V prvi svetovni vojni je veliki predsednik Wilson, sestavil program za obče znane točke Lige narodov in Svetovnega razsodišča. Njegov namen je bil, da se narodi sporazumejo med seboj v vseh spornih da pride za takim divjim rajanjem krah, ki bo strahovito udaril vse, a ni genila niti z mezincem, da bi bila to uredila ali preprečila. Republikanski kongres in senat bi bil lahko v enem samem dnevu napravil zakone, ki bi zavarovali delavca, trgovca, obrtnika in podjetnika. Leto za letom je tekla divja špekulacija, dokler ni prišel dan obračuna, ki je bil strašen za vse. Pod znano Hoover j evo vlado je nekega jesenskega dne točkah mirovnim potom in brez padlo vse, tako padlo, da še da-vsakega prelivanja krvi. Boril nes po enajstih letih čutimo se je za načrt, da je izgubil .bridke posledice. svoje zdravje in življenje. Kdo Wall Street je pobrala denar, je podrl vse veliko delo velike-'ljuds'tvu pa pustila prazne žepe ga predsednika? Tisti republi- in zaprte tovarne kanci, ki danes tulijo in kriče. I ništov v Beli hiši naš veliki predsednik Franklin D. Roosevelt. Takoj je začel z delom in reformami. Odprl je državno blagajno za pomoč vsem, ki so bili potrebni. Ni treba, da naštevamo vse, kar je ljudstvo pridobilo v zadnjih osmih letih. Dovolj je, da povdarimo eno: odkar stoje naše države, niso vsi predsedniki in vse stranke skupaj dali v vseh gtopetdesetih letih toliko, kolikor je dobilo revno ljudstvo in delavstvo tekom predsedni-štva našega Roosevelta. Imamo vse vpeljano in začeto in vse se bo razvijalo do popolnosti, če bo v Beli hiši tisti, katerega poznamo in cenimo vsi—Franklin D. Roosevelt. da hočejo za vsako ceno imeti za bodočega predsednika človeka iz Wall Streeta—Wendell L. Willkieja. Da je Amerika sodelovala v Ligi narodov in pri Svetovnem razsodišču, bi ne bilo danes nove svetovne vojne. In direktno Začela se je velika kriza in depresija, v kateri so se tisti, ki so pobrali ljudski denar, skrili v varna zavetja, delovno ljudstvo pa pustili na cesti brez kruha in strehe. Kako je pomagala republikanska vlada lačnim in potrebnim ? Naj navedemo en sam i kim naredbam-tisto krdelo, pravimo, je iznova na delu, da dobi vlado v svoje roke. Kjer je denar, tam je moč. In to vidite v ti predsedniški kampanji na vsakem zidu, koder je bogastvo doma. če zmagajo, bo šlo vse, kar smo pridobili v zadnjih osmih etih s tolikim trudom in trpljenjem. O tem ni treba, da se motimo, zakaj njihov kandidat za predsednika je iz.krogov Wall Streeta. Toda ljudstvo ima moč in to moč bo pokazalo na dan volitev tem, da izvoli za bodočega predsednika Franklin D. Roose-elta, ki je danes bolj potreben za rešitev vseh velikih notranjih v vseh teh velikih bojih, ko je naš predsednik vračal ljudstvu njegove pravice, se je velik kapital pod vodstvom Wall Streeta strastno upiral vsemu in izku-šal podreti vse. Tisto krdelo ve lekapitalistov in njihovih zastopnikov v Wall Streetu, senatu in kongresu ,tisto krdelo, po vdarjamo, ki je razbilo Ligo na-i rodov in Svetovno razsodišče, ki odgovornost nos.,o t.sti, k, so vzgled: vojni veteram, ,z prve j ,3^,0 blazno divjanje podrli veliko idejo W.lsona-re- svetovne vojne so Pr:sl, v Wash J gtreeta, tisto krdelo se je publikanci. In ne samo odgovor- .ington prosit dela m kruha In | organiziralo, izbralo, iz nost za novo svetovno vojno, |kaj so dobih od republikanske- ampak tudi za nove priprave v jga predsednika Hooverja. Obo- ^ ^ win_ našo obrambo, katere veljajo roženo silo, ki je revne in lačne ; milijarde. Da je zmagala velika veterane razgnala na vse strani. Tako pade velika odgovornost za vse težke in žalostne čase zadnjih enajst let na tiste, ki so vladali in ki bi bili lahko preprečili vse to, to je na republikance. ideja Wilsona, bi nam bilo prihranjeno tu in mnogo drugega, kar zadeva ne samo nas, ampak ves svet. Divja špekulacija in velika kriza: Po letu 1920 je nastopila vlado v naših državah republikanske stranka pod predsedniki : Harding, Coolidge, in Hoover. Znana Wall Street je začela z divjo špekulacijo, ki je objela vse sloje, vso trgovino in vsa podjetja. Vse je nosilo svoj denar v Wall Street, misleč, da bo vsak obogatel in da bodo iz dolarjev rastli tisočaki brez vsakega dela in truda. Vsak pameten človek je vedel, da i&.tega ne bo nič dobrega. Teden za tednom so gospodarski strokovnjaki svarili ljudstvo, kaj ga čaka. Republikanska vlada v Wash-ingtonu je čisto dobro vedela. Boj za reforme in življenje: Leta 1933 je nastopil predsed- Pri Krist Mandelnu 15704 Waterloo Rd. se dobi grozdje, mošt in sode. Cene so zmerne. Točna postrežba. Se priporoča. PrijateFs Lekarna Prescription specialists St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 9571 Willkieja, tisto krdelo, ki je vodilo vsem osem let divje in nesram ne boje proti našemu predsedniku Rooseveltu in njegovim veli DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenarija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. rVanhoe 2261 M. in zunanjih problemov, kakor je bil kdaj prej. To vedi, ko greš volit in povej še komu drugemu. Vsak naj stori svoje in vsi skupaj bomo izvo-jevali tako ljudsko zmago, kakor je še ni bilo—zmago za našega velikega predsednika Franklin D. Roosevelta. Prebivalstvo U. S. Glasom ljudskega štetja, ki se je vršilo letos spomladi, štejejo Zed. države 131,409,881 prebivalcev. iiiiiiiuiiniiiiniiMiiciiiiiiiiiiiiiuMMiiiiiiiiciniiuiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiii Oglašajte v — "Enakopravnosti' I iiiiiiHimiiiiiiiinimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitJiiimiMiiiHiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiii ^^lllllllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIiHIIIIIHIlillHIllIMnilllHIllIllllllllUHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItJIlllllIHIIinillllllllMIHIIl^^ Prijateljem dobre vinske kapljice | Lepa. si, lepa Ohio država, lepe gorice, lepa polja; trta. tu žlahtna raste nam prava, grozdje najboljše tu je doma. Letos jaz grozdje zopet tu stiskam, kaplja bo dobra, to vam povem, da od veselja žvižgam in vriskam: dobro postregel lahko bom vsem. Preša naravno vse se pri meni, sile električne jaz ne poznam: kdor ne veruje, pride naj gledat, glažek pokusit mošta mu dam. Torej rojaki, pridite k meni, sodček da v kleti spet bo nabit; mošt jaz prodajam dober, poceni, v klet spet hodili boste ga pit! Vabilo na predstavo POROCNiNOC I drama v treh dejanjih i katero predstavi i DRAM. DRUŠTVO NAŠA ZVEZDA j ob priliki 10 letnice obstoja, I v NEDELJO 27. oktobra I ob 3:00 popoldne I v Slov. društ. domu na Recher Ave. i Vstopnina za igro 40c; za ples 25c j IGRA VADNAL ORKESTER I Nastopita tudi pevska društva Slovan in I Ker gre 'preostanek v korist Doma, je občinstvo I naposet. ^iiniiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiii"""*!!!!. ...... Adrija g SE PRIPOROČA: | I ANTON BAŠCA | I 1016 East 61 st St., Cleveland, Ohio | ^^iiniiiiiitiiiiiaiiiiiiHMiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiciiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii^ I VABILO 1 I ST. CLAIR BEER GARDEN j 1 23126 St. Clair Ave. | I = = Vsak petek serviramo okusno ribjo pečenko. V soboto 26. oktobra = = pa bomo servirali okusno kokošjo večerjo, kakor tudi dobro pivo in g I vino. Pod spretnim vodstvom novih moči s starši. Vljudno se pri- = = poročamo, starim in novim gostom, da nas obiščejo. Za vašo naklonje- g f nost se zahvaljujeta | Fred Zupančič in Stefania Nagel | ^iiuiiiniiHinaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiKJiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiii.....iimuiiiiiiiiiioiiiiHiiiiiiniiiiiiii^ POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nog*Tlc ts pasov za kilo. Izvršujemo zdravnlšk# recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkWL MANDEL DBUO 1S7M Ifaterio« R4. Slovenska lekarna LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Šchade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 ^^iiiiiiiit]iiiiiiiniiit]iiiiiiuiiiiDiiiiiiMiiiiuiiiiimiuii]iiiiiiiniiit]iiiiuiiiiiit]iiiiniHiiiuiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiiiQiiiiiiiiuiiuii^^ ] MAMERADNO VESELICO | I priredi i i WATERLOO GROVE, Woodmen Circle, No. 110 | I V soboto 26. oktobra j i v Slov. del. domu na Waterloo Rd. | I VSTOPNINA 25c | i Oddana bodo darila za maškare | I Vabi se članice in njih prijatelje. | ^ii[]iHiiiiiiMiQiiMiiuiiiit]iiiiiiiiiiuniiiiiiiiiinE]iiiiiinniiuiiiiiiiiiiiit]iiiiiiiuiiiaiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiniiiE]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiii[]iiiiiii^ iiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiininiiiiiiiii[]iiiiitiiiiuE»iiiiiiiiiii(]iiiiMiiiiiit]iiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiE]iiniiiiiiii(]iiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiic]niiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniE]iiijniiiiiit]iiiiiinininiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjiga našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše; "S to knjigo se je Louis Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je i • voljan lotiti.. "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika čula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajočo knjigo pod imenom 'From Many Lands.'" Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprava "Enakopravnosti," 6231 Sti Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno podpisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti lOc več. lllllinillEJIIIHinllllEJHIIMIIIHlEJMIIIIIIIIIlEJIIHIIIHIIlEJMIIIIlItlllElHHIIIinilEJlItlllllUlIElHIlllllllllElllllllllHlllinUHIlEllIlllllHlllEJIIIIIIllllllElHIllimillElllHmillllHIllIlllllllIHIIIIIIIHIIlEJIIIIIIIlllllElHIlllllllllEJHlItlllllt Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos prešali črno in belo grozdje. Sprešamo tudi vaše grozdje proti mali odškodnini. Se priporočam F. MARINCIC 1S012 SYLVIA AVE. Grozdje, mošt in sodi, vinski in od žganja, naprodaj Mošt pa že tak! Kot vsako leto, tudi letos stiskamo ohijsko grozdje, iz katerega je najboljši mošt. Mošt iz črnega ali belega grozdja. Dobite tudi fine sode od žganja. Na željo pridemo na vaš dom po sode in vam pripeljamo polne nazaj. Se toplo priporočamo starim in novim odjemalcem. PRI NAS DOBITE VEDNO ZANESLJIVO ROBO. ANTON BARAGA 15322 WATERLOO ROAD KEnmore 6037-J POSEBNOSTI NA PRALNIH STROJIH Prihranite 1-3 do polovice Maytag model 108 ........................................................».......................... samo $47.00 ABC čeber drži 25 galonov.................................................................... samo 59.00 ABC čeber drži 19)4 galonov ............................................................. samo 49-®® Apex, velik za 6 rjuh ............................................................................ samo 37-00 Burton, velik za 6 rjuh .......................................................................... samo gg 00 Bendec pralni stroj, poleg dobite likalnik vreden 12.95 in G. E. desko za likanje. Prihranite 43.90 ker plačat^ za vse samo 99-50 Norwood Appliance & Furniture 819 East 185th St. 6104 St. Clair Ave. JESENSKA RAZPRODAJA Apex pralni stroj, ^ 12.50 Hot Fire Radiant Heater 9.95 65.00 Forced Air Oil Heater, velika mera...................................49.95 99.00 Vse porcelanasta Grand peč ..................................................74.00 38.00 9x12 Axminster preproge, posebno 85.00 G9%"kosaVelourlx,^^'''.._^ stanovanjsko sobo - i 119.00 2 kosa Mohair P stanovanjsko sobo 27.* 25.00 5 kosov pohištva za jedilnico, vse porcelanasto ........................19.50 29.00 5 kosov javorovega pohištva za "Dinette"..................................22.50 89.00 8 kosov orehovega pohištva za spalnico ................. g/jj 10.95 dvojne zvite-vzmeti, posebno 14J« 8.50 Vse bombažne žimnice, "twin" ali polne more ..............................4.75 15.00 Innerspring žimnice, "twin" ali polne mere ..............................9.75 22.50 Simon Innerspring žimnice ali polne meM-- "twin ----- ,j„ 9.50 "Roll away" posteu konstrukcijo ............................... nS posebno 4-^ dobite ZASTONJ dvojno odejo 2 nakupom čez $15.00 8.95 Jenny Lind postelja "twin" ali polna mera Prinesite ta oglas in FLEMING FURNnURE (O- ST. CLAIR AT EAST 75th Odprto zvečer Lahli^ lOfN 10 1910 PROSLAVA 30-LETNICE DRUŠTVA NAPREDNIH SLOVENK št. I37SNPJ V Clevelandii, Ohio 27. oktobra, v Slov. narod, Pričetek bb 3:30 popoldne SPORED: otvori 1. Društvena predsednica Josephine Močnik predstavi svoji pomočnici: preds. krožka Marion ^ preds. Caroline Jerina. 2. Predstavljene so vse ustanoviteljice. odnesle P^' 3. Predstavljene so članice kegljaškega teama, ki so stvo iz letošnjega turnirja v Waukeganu. 4. Marion Tratnik govori o krožku. , 5. "The S. N. P. J." by Mary Jugg, deklamira Nada ^ b ^ pof 6. Nastop krožka s petjem. Solistinji v tem nastopu ^ Svigel in Lillian Lenaršič. Violet Vogrin zaigra na H 7. Veseloigra "DOMIŠL JAVKA" f#- ,tiiy v treh dejanjih OSEBE: \ TjOUI^ . Gospa Križajeva, poštariea ...............................................® firf- Leonora, njena hči ................................................................................................................................jjc Gospa učiteljica Stara Ješprenovka, tašča M«' Mlada Ješprenovka, bogata kmetica ...................... Josepl^^^ njeni hčeri ..............................................- ' ; vaški dekleti ...................................................J 8. Med dejanji igre nastopita bratec in sestrica Kozan, K moniko, Doris s petjem. ncsiO'"' 9. Solistinja Dorothy Svigel, nastopi v dveh klasicnin F 10 minut odmora. ri"®'"'" 10. Drugi del programa bo otvorila Mildred Bercic, s ® 11. S pevskimi točkami nastopijo pevke članskega odde 12. Slavnostni govornik, preds. gosp. odbora SNPJ, Ma 13. S kratkim govorom nastopi okrajni sodnik Frank naše prve preds. in društvene ustanoviteljice. 14. A. Kobalova enodejanka "SNU BAČ I" Godi se v Ameriki. OSEBE: y J Mara, mlada vdova, ki je prejela zavarovalnino po moz ' in ie nrenehala žalovati ....................................................................................''"..»ii Mica Katra Francka Ivanka in je prenehala žalovati Edi, snubač, businessman ................................................... ""irta* ■ Math, snubač z velikim apetitom ................................................................................j O'Brian, Ajrišman, foreman v majni, pijanec.........Vran j Lojze, "greenhorn" Fanny, tudi vdova, ki kuha in mešetari za Maro ............ Pianistki sta: za krožek Alma Žagar, za članski " Mollie Frank. , Režira: Tončka Simclc, tajnica ^ ^ Po programu se bo servirala okusna večerja v jj, Za ples zvečer igra Johnny Pecon — Vstopnina 35c Fra»':,V 1 Društvo priredi velifco plesno veselico v avditoriju 4. Januarja, 1941. snd VABILO NA Maskeradno veselico, ki jo priredi Slovensko društvo [y sobotO 26. okt. CARNIOLA TENT ŠT. 1288 THE MACCABEES, j V avditoriju SND Pričetek ob 8. uri zvečer. Za maske so grade v gotovini $21.00. jf ^ Za ples bo igral Sunny Ray Orkester. Za J® okrepčila bodo skrbele pridne Makabejske Občinstvo je prav prijazno vabljeno. —