" Amerfkanski Slovenec* 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI tfeslo: Za v&ro in narod — za pravico t» resnico — od boja "do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) KUPUJTE VOJNE BONDE1 ŠTEV. (NO.) 81 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. APRILA — TUESDA Y, APRIL 27. 1943 LETNIK (VOL.) UL Zavezniki se bližajo Bizerti JUNAŠTVO AMERIŠKIH ČET UŽIVA OBČUDOVANJE Ameriške čete, ki so bile premeščene iz juga na severni del tuniške fronte otvorile silovito ofenzivo v smeri proti Mateuru in Bizerti. — Ameriški načini bojevanja uspešni. — Francozi in Angleži uspevajo v sredini in na jugu. __- MARŠAL PET Al N STAR 87 LET Nemci neuspešni v Kavkaza 200 BOMBNIKOV BOMBARDIRA PRUSKA MESTA Rusi »o uničili Nemcem 38 letal. — Vzhodna Prusija. doživela najstrašnejše bombardiranje od strani ruskega letalstva. — Rusi globoko prepričani v končno zmago svojega orožja. — Nemška ofenziva v Kavkazu se izjalovila. VESTI 0 DOMOVINI Italijani bodo izstradali slovenske internirance po koncentracijskih taboriščih. — Za zdravje in zdravstvene razmere teh siromakov ni čisto nič poskrbljeno. — Otroci naglo mrjejo. PRED PRELOMOM ZVEZ Z FINCI Ameriško diplomatsko zastopstvo premeščeno v švedijo. Stockholm, Švedska. — Združene države so koncem zadnjega tedna premestile sedež svojega diplomatskega u-rada na Finskem v Helsing-forsu, na Švedsko v Stockholm. Kljub temu, da ni dosedaj še nobene formalne izjave, slutijo merodajni krogi, da bodo Združene države prekinile svoje zveze z Finsko. Finci v tej vojni zavzemajo nerazumljivo ulogo. Proti Ru-j siji se borijo vred z Nemci; z razne podpore bi bih pa radi, v zvezi. To stališče je presedalo tudi Berlinu in bas te dni1 •je nemški zunanji minister Ribbentrop delil lekcije finskim zastopnikom v Berlinu. Posebno pa še zato, ker so Finci izrinili iz vlade nekatere nazijem naklonjene osebnosti. PO KAT. SVETU — Chungking, Kitajska. — Kitajski generalisimo Chiang-Kaishek je zaprosil kitajskega katoliškega škofa Yu Pina, da misijonsko delo med zapuščenimi ne sme jenjati. Ne glede kaj so vojaške potrebe v tej stiski, misijonsko delo mora naprej, ker to je edino, ki daje tolažbo ubogemu ljudstvu. — Boston, Mass. — V zakonodaji države Massachusetts so zagovorniki porodne kontrole predložili posebno predlogo, da naj se dovoli legalno uporabljanje preprečevalnih sredstev slabotnim ženam. Predloga je propadla za en glas. — London, Angljja. — Nazi-ji so začeli sistematično uničevati katoliške zavode in semenišča, ki skrbe za duhovniški naraščaj. Ker niso mogli drugega, so v Belgiji razglasili zakon, da se morajo vsi mladci od 16 leta naprej vpisati za delo v Nemčiji. V to so vključeni tudi bogoslovci po zavodih. — Vatikansko mesto. — Sveti Oče Pij XII. je4dal navodilo vsem katoličanom po svetu, naj tekom meseca maja zaupno i molijo k Prečisti Devici Mariji za mir. Priporoča se dnevne molitve in kjer mogoče tudi dnevne pobožnosti v ta namen. — Vatikansko mesto. — Dosedanji nemški poslanik pri Vatikanu Dr. Von Bergen je podal pred nedolgim rezignacijo. Bil je poslanik 23 let. Nasledil ga bo Von Weiszecker, baje strasten nazijec in Hitlerjev ožji zaupnik. — Baltimore, Md. — Katoliška tvrdka John Murphy and Co., ki je izdajala nad 100 let katoliške knjige in publikacije, je te dni zaprla vrata. Vzroki so, da je umrlo več članov v rodbini in delničarjev od družbe in tvrdki tako manjka moči pri vodstvu in obratu. Moskva, Rusija. — Poročila š kavkaške fronte omenjajo, da so Rusi tekom zadnjih dveh dni uničili Nemcem 20 letal v Zraku, ki so bili sestreljeni v .spopadih in 18 letal je bilo u-toičenih od ruskih bomb na letalskih postajah. Vse nemške poizkušnje, da bi si izboljšali pozicije v severno-zapadnem Kavkazu so se izjalovile in Niemci so doživeli občutne izgube, pravi rusko poročilo. Važen dogodek je bil v noči med petkom in soboto, ko je 200 ruskih bombnikov v skupinah po 20 in 30 v presledkih, skupino za skupino bombardirala nemška mesta in luke v Vzhodni Prusiji. Posebno je bilo prizadeto mesto Insterburg, kjer imajo Nemci velika skladišča municije in je raz peče valno središče za vso nemško severno fronto v Rusiji. Rusi so izgubili pri tem napadu samo eno letalo. Priza-dajali pa so Nemcem veliko škodo. * Po drugih delih ruske fronte so na dnevnem redu spopadi med patruljami in topništvom. Rusko vrhovno poveljstvo odgovarja na vesti, da Nemci mislijo uporabiti proti Rusom plin, da Nemci nimajo ničesar, nakar bi Rusi ne bili pripravljeni. Rusi imajo globoko zaupanje v svojo junaško vojsko in v zmago našega orožja, pristavlja objava. -o- PODPREDSEDNIK ZDR. DR. ŽAV SE VRAČA Barranquilla, Colombia. — Podpredsednik Zdr. držav Henry Wallace, ki se je mudil zadnje tedne na potovanju v južno ameriških državah, se je v nedeljo podal na pot nazaj v Zdr. države. Obiskal je skoro vse prestolice južno-ameriških držav, važnejše ustanove, kot univerze, knjižnice, itd. ter imel več govorov, ki so naredili najboljše utise vsepovsod. 2000 LJUDI STRADA IN UMI. RA DNEVNO NA GRŠKEM Buenos Aires, Argentina. — Argentinski konzul Jorge Blanco Vilalta, ki se je te dni vrnil iz Španske v Argentino in je bil pred italijansko invazijo konzul v Atenah, je podal časnikarjem izjavo, da na Grškem dnevno strada in umira več, kakor 2000 ljudi. Prebivalstvu manjka vsega, karkoli bi bilo porabljivo za prehrano. izgube znašajo dosedaj v armadi 53,309 mož in v mornarici 24,926 mož. Skupaj 78,-235 mož, to je mrtvih, ranjenih 5n pogrešanih. RAJE V SMRT, KAKOR PA PRELOMITI SP0VEDN0 MOLČEČNOST Quebec, Kanada. — Da se i dajo duhovniki raje zasramo-vati, trpinčiti in tudi umoriti, kakor bi pa prelomili spoved-' "no molčečnost je že znano. Tukajšnji kardinal Rodrigue Villeneuve, je te dni govoril v tukajšnji baziliki o zakramentu sv. pokore in je povedal tu-, di sledeča dva slučaja: "V Oratovu v Ukrajini je bil leta 1853 katoliški župnik, ki mu je posvetna oblast vzela vse. Obdolžen je bil umora in obsojen v dosmrtni zapor v izgnanstvu v Sibiriji. Kot dokaz za njegov zločin so našli za velikim altarjem njegovo pištolo, katero se je rabilo pri umoru. Ko so ga odvedli v ječo in izgnanstvo je zatrjeval ukle-njen v verige svojim fp.rnnora in svojemu Škofu, da je nedolžen. Farani in škof so se s solznimi očmi poslovili od njega. Dvajset let po dogodku, farni organist je ležal na smrtni postelji. Poslal je po va-i škega magistrata in mu pove-! dal pred pričami, da je on tisti, ki je izvršil umor. Organist je ubil moža od neke žene, da je mogel potem ženo poročiti. Rabil pa je župniko-vo pištolo in jo nato skril za veliki altar. Spovedal se je greha župniku, a pozneje ko -je bil obdolžen župnik umora •ni jjpel toliko poguma, da bi sam priznal zločin. Župnik pa je raje sprejel nase sramoto zločina, kakor da bi izdal (Nadaljevanje na 2. strani) švicarski alpinci 1mm^mm štatsžš&ž ', > - i * v - Milili HI IHn mm i i :: V,. .v.-.-.:i-;v.. ■■: ■ 1 J Slika kaze skupino Švicar sirih Alpincev, ki palrulirajo ▼ Alpah Kakor zgleda niso bicikli v snegu nič kaj preveč uporabni. Strašno stanje Slovenskih izgnancev . Angleška časniška agentura Reuter je objavila dne 24. marca t. 1. naslednje poročilo: Vesti, ki so jih prejeli ju-, goslovanski vladni krogi v Londonu, poročajo, da umira v italijanskih kncentracijskih I taboriščih vsak dan najmanj | po dest otrok od gladu, bolezni in vremenskih neprilik, katerim so izpostavljeni. Te otroške žrtve pobira smrt iz števila 31.000 izgna-j nih in deportiranih iz Sloveni-j je; to so žrtve italijanskih o-kupatorskih oblasti, ki s svojim krutim postopanjem nameravajo zatreti vso opozicijo. V teh taboriščih, ki se nahajajo v Padovi, Tržiču, Rin-naci-u in na dalmatinskem o-toku Rabu, vladajo neizrekljivo grozne razmere • predstavniki cerkvenih oblasti, ki so nedavno posetili omenjena taborišča, so v svojih izjavah potrdili gornje podatke. Izgnanci žive noč in dan pod vedrim nebom, obleka so jim raztrgane cunje, a za zdravje in higieno ni nobenih naprav in nobene oskrbe. Dnevna racija hrane znaša po 10 dkg kruha (nekaj čez 3 ounces) in 5 dkg macaronov (malo več nego eno ounce in pol)! V vseh teh taboriščih besni legar, toda zdravnikov in bolniške nege ni nobene. 1 Poročilo dodaje, da so življenjske razmere najstrašnejše v taborišču na otoku Rabu, v katerem se nahaja približno '4.000 žena — med njimi mnogo takih, ki se nahajajo v drugem stanji — in tudi veliko 'število otrok, od dojenčkov pa do 14 let starosti, ki žive popolnoma "živalsko življenje". Poročilo pravi tudi, da skušajo v Padovi do smrti sestradati 3.000 slovenskih kmetov. Narod je poslal v kratkem ro-;ku v ta taborišča 2.000 zavojev s hrano, toda Italijani so na potu vse pokradli, tako da izgnanci niso dobili ničesar. (Navedeni podatki, najbolj pa omenjene količine hrane, bodo videti pretirani, ker je težko razumeti, da je v takih razmerah sploh mogoče živeti — opozarjamo na to, da so podatki zanesljivi in da so razmere brez dvoma zares tako strahotne. — Op JIC). —o-- Boji v Jugoslaviji Ženevski časopis La Suisse je prinesel nedavno naslednji članek o položaju v Jugoslaviji : „ "Nobenega dvoma ni o tem, da se nahaja vse osrednje o-zemlje, sestavljeno iz bivših glavarstev v Bosni, Hercegovini, Črni gori in Srbiji, ne morda v rokah nekakšnih srbskih guerilcev — kar še vedno misli večina — temveč kompakt- no v oblasti vsaj deloma reorganizirane jugoslovanske Vojsket ki je razdeljena v divizije in celo v armade. "Ozemlje v rokah uporniške vojske, ki se je zatekla v planine in gozdove, je nedostopno za tanke in polno skrivnosti tudi za letalstvo; širina teh osvobojenih predelov je približno 200 km, a razprostirajo se na dolžini od 70 km. To ozemlje vzdržuje vojaško fronto, ki je premična in se naslanja na gorske višine, katere se spenjajo včasih prav do 2.000 metrov. Planinski masivi so presekani z dolinami rek, ki se odtekajo skozi ozke klance. Te vrste geografska vrata so prav posebno važna, ker skuša Okupator tam prodreti naprej in s svojimi silami pregnati borbene čuvarje te narodne trdnjave. - "Naj omenimo tu dvojico takih točk, ki sta postali peri-šča silnih bitk; reka Una in Sanski most. "Zadnja poročila, ki so poročala o bojih na onem ozemlju, na katerem zapoveduje jugoslovanski general Mihajlo-vič, govore o bojih na Hrvaškem v bližini mesta Gornji Lepac. Boji so trajali tri dni in mrtvih je bilo na obeh straneh 1.500. Oddelki generala Mihajloviča prodro često na ozemlje, ki gre do doline reke Save, kjer rušijo objekte in u-stvarjajo zmedo in nesigur-nost. "Druge skupine, katere je težko opredeliti, segajo globoko v notranjost; toda težko je, z gotovostjo reči, dali so vse te akcije pod skupnim poveljstvom. "Ena teh skupin se nahaja v Dinarskih Alpah z območjem do dalmatinske obale. Druga je v slavonskih hribih med Savo in Dravo. Oba otoka odpora v osrednjem ozemlju. Vsi skupaj pa rušijo' moralo sovražnih armad. "Partizanski oddelki nastopajo vedno pod geslom presenečenja in so zelo delavni." -o- ; Jan Masaryk o povojni ureditvi Londonski radio je dne 5. marca poročal o nekaterih izjavah Jana Masaryka, ki je dejal, da bo večina odločitev glede malih držav padla v zboru velikih članov zedinjenih narodov. Ne le Čehoslovaška, temveč tudi druge vlade zedinjenih narodov v Londonu žele, da njihovi narodi sami odločujejo o povojni ureditvi. Glede Balkana je izjavil^ da da je morda res kar se često sliši, namreč, da je balkansko ozemlje zaloga smodnika v Evropi — toda to ni krivda le ;balkanskih narodov, temveč tudi velikih sil. Balkanski narodi so morali že često plačati ogromno ceno v krvi za idejo ravnotežja sil na Balkanu. Zavezniški stan, Afrika« — 'Ameriške čete, ki so bile premeščene iz južno-zapadnega dela fronte v Tuniziji, skoro 250 milj na sever v gorovje med Djebel Rmel in Djebel Mrata so začele izvajati še zadnji petek silovite napade na nemške postojanke in so s sistematično pripravljenimi napadi potisnili Nemce nazaj od 5 do 8 milj. Ameriška ar-iilerija je bila posebno uspeš-tm s svojim zaklopnim ognjem, pod katerim je napredovala pehota in motorizirani oddelki. Pri Djebel Mrati se zdaj nahajajo Amerikanci le še 26 tnilj od Bizerte, pravi zadnje poročilo. FVancoske čete ob obrežju severno tuniške obale pa so oddaljene 23 milj od Biaerie.- Ptvb- Ungieska1-^*!*^ da, ki je bila premeščena v začetku zadnjega tedna v sredino fronte pa se nahaja še 28 milj oddaljena od Tunisa. Boji v gorovju so težavni. Napredovati v gorovju eno miljo je večjega pomena, ka-Jcor v ravnini 100 milj, ker tu gosti hribi in vrhovi kontrolirajo prelaze in gorska pota in premikanje čet je izpostavljeno veliki riziki. Glede Amerikancev, o kateri hzadnje tedne ni bilo mno-j?o poročanega, zdaj Angleži objavljajo laskave pohvale, da so izborni borci. Na jugu pri Gafsi so Amerikanci le tvorili fbolj - zasedbo »proti iznenade-nju,^ da je mogla tako osma armada nemoteno vršiti svojo nalogo pri Mareth črti, kakor ,D0 je. Zdaj pa so premeščeni 71a severni del fronte in jim je poverjena naloga zavzeti severni del Tunizije med Tqni-•som in Bizerto. Ameriško poveljstvo je objavilo v soboto, da ameriške PREDSEDNIK PROŽEN, DA POSEŽE V SPOR Newark, N. J. — Vojni delavski odbor, ki ima v svojem področju urejevanje delavskih sporov med delodajalci in delavci, je v soboto naprosil predsednika Roosevelta, naj poseže v stavkovni spor med premogarji in operatorji pri Celanese Corp. of America. Premogarji so odšli na stavko in zdaj piketirajo okrog pre-mogokopa, kljub temu, da je vojni delavski odbor ukazal, da s stavko jenjajo. Odbor priporoča, da naj predsednik pošlje vojaštvo na lice mesta. Kaj bo storil predsednik v tem oziru še ni znano. London, Anglija. — V soboto je bil francoski maršal Pe-tain star 87 let. Kakih proslav njemu v počast ni bilo, pravijo poročila. Radio poročilo iz Pariza omenja, da je stari maršal izrazil željo, da mu kakih jav- : nih proslav naj ne prirejajo, marveč naj rajši samo v srcu na tiho proslavijo njegov oblet-ipipft—.rfiEffsebiiega navdušenja, med TVancoži zanj ne Bo, ker" se je preveč hlapčevsko ponižal pred tradicijonalnimi sovražniki francoskega naroda. -o-- ZASTAVKALI, KER JE BIL SODELAVEC SUSPENDIRAN Detroit, Mich. — Vodstvo Chrysler tovarne, ki izdeluje i sedaj tanke za vojsko, je te dni 'suspendiralo za dan in pol ne-! kega delavca, ki se je pri delu j vedel nepravilno. Kadil je in postopal, pravi poročilo. Ko so 2 zvedeli za to njegovi sodelavci 500 po številu v dotičnem de-j partmentu tovarne, so vsi odšli j v znak protesta na stavko. POPRAVLJANJE RADIJEV POD KONTROLO Washington, D. C. — Odbor za vojno proizvodnjo je izdal določbo, da za naprej; morajo lastniki radijev izročiti prodajalcem vsak del, ki ga želijo nadomestiti z novim. To je, kdor bo od sedaj naprej kupil nov! tube, bo moral izročiti za istega trgovcu stari tube. Prav tako vsak drug del v radijih, ki jih bo kdo hotel nadomestiti z novim. Torek, 27. aprila 1943 orožjem na delo za svojo zmago. Zato bolj kakor kedaj bo zlasti katolicizem potreboval duhovnih in lajiških misijonarjev. Ogromno bo polje, ali bo tudi dosti delavcev? polniti obveznosti zaveznika. Te obveznosti bodo vključevale gospodarsko sodelovanje in sedanjo vojaško pomoč. Ali ne vključujejo tudi obveznost razumeti Kitajce in njihove probleme. Vera Kitajcev v fine fraze in protestacije precej gineva. (WILLKIE REPORTS ON] HIS WORLD TOUR). C. C. A. U. DOGODKI PRIŠEL DOMOV RANJEN Cleveland, O. Pred kratkim se je povrnil iz Afrike slovenski fant vojak Andrew Schuster. Star je 23 let. Njegovi starši stanujejo na 1131 Norwood Rd. V bojih v Severni Afriki je bil trikrat ra- % njen. Zadele ga pa niso nemške ali italijanske krogle, temveč francoski šrapneli. Ko se je naše vojaštvo izkrcalo, ga Francozi niso sprejeli prija-teljako, temveč so ga ^začeli obstreljevati s topovi. Tozadevno razmerje se je seveda hitro izpremenilo, vendar tisti, ki so bili pri tej priliki ranjeni, pač ne morejo imeti Francozov v prijetnem spominu. Med temi je tudi naš Andrew. Ko je bil zadet, se mu je posrečilo zvleči se v jamo, ki jo je izkopal francoski izstrelek. Pravijo, da topovska krogla nikdar ne pade dvakrat na popolnoma isto mesto. V tej luknji je ležal neprestano celih osem ur, preden so ga drugi našli in spravili na varno, ^am si ni mogel več pomagati, ker nobene noge ni mogel čisto nič premakniti. Andrew pravi, da so francoski letalci obstreljevali Ame-rikance s strojnicami in da so streljali celo na ameriške ranjence. Že pot v Afriko ni bila nič kaj prijetna, pravi Schu-Sster. Nemški submarini so napadli ameriški transport, vendar pa njegova ladja k sreči ni bila zadeta. Za svojo hrabrost bo^ prejel .visoko odlikovanje. V armado je vstopil v januarju 1941. Prej je bil zapslen v Norwood gledišču. Sedaj bo moral vsaj pet mesecev prebiti v neki wash-ingtonski bolnišnici. Poročevalec. Mene ste pod klado d j ali, ; Pod to klado bukovo. Vsfe dobro vem, kaj ste govoril, Ko ste me pod klado djal': "Mrzli veter naj te spremlja, Marija mati naj tvoja bo!" Tako ste mi govorili, ^ Ko ste me pod klado o W RAZNO KAKO DOLGO 2IVE ŽIVALI Muha enodnevnica živi samo 24 ur, majski hrošč 6 tednov, metulj 2 meseca, bolha (da bi jo koklja!) tudi 2 meseca, muha približno 3 mesece, mravlje in ščurki po eno leto, zajci od 6 do 10 let in prav toliko časa tudi ovce, slavec 12 let, volk 12 do 15 let, kanarček 15 do 20 let, pes od 15 do 25 let, govedo 25 let, konj 25 do 30 let, orel 30 let, jelen 35 do 40 let, lev in medved do 50 let, krokar 80 let, slon, želva, papiga in karp pa po 100 let. Kakor torej vidimo, je dolgost življenja pri živalih zelo različna. Vojska in mornarica sta zaprosili Rdeči Križ za 4,000,000 darov krvi v 1. 1943. Iz njih se pripravi plazma, ki se rabi za transfuzije krvi. Za to ii\ druga vojna delovanja Rdečega Križa treba milijonov dolarjev. Prispevajte! Postanite darovatelji krvi in darujte za vojni sklad Rdečega Križa za 1. 1943. * Ko so se miši zaredile v novo zgrajeni vojašnici blizu Denverja, se je tamošnj.i oskr-bovalnica Rdečega Križa lotila #tudi tega posla in odpravila zalego s pomočjo mačk. -d- RAJE V SMRT, KAKOR PA PRELOMITI SPOVEDNO MOLČEČNOST (Nadaljevanje z 1. strani) spovedno molčečnost. Ko je •bilo ugotovljeno kdo je izvršil .umor so hitro poslali vest v Sibirijo in naročilo da se reši zaprtega župnika. Toda prepozno je bilo, malo preje Žje stari župnik umrl kot žrtev spovedne molčečnosti." Drugi slučaj: "V Parizu je bil poklican v temni noči k bolniku duhovnik. Ko je vstopil v kočijo so mu zavezali oči in ga po ovinkih vozili sem in in tja, da ja ne bf vedel kam gre. Pripeljejo ga v neko tajno hišo. Tam je spovedal nekega človeka. Po opravljeni spovedi, ga maskirani možje zopet zve žejo in so ga odvedli v pritličje. Tam mu nastavijo revolverje in groze da ga ubijejo, če jim ne pove, kaj se mu je bolnik izpovedal. Duhovnik jim odgovori: Dobro, dajte mi dve minute časa, da priporočim svojo dušo Bogu, •potem sem pa pripravljen, da tumrjein, ampak kar mi je bilo povedanega pri spovedi, pa ne ■boste nikoli izvedeli Možje bo pobesili revolverje in mu dejali: Prost si, ker »vidimo, da niti smrt ne more dobiti iz tebe. spovedno tajnost. In odpeljali so ga po skrivnih potih zopet nazaj na njegov dom." Ogenj Geneva, O. — Pred dobrim techrorw^je nastal ogenj v gospodarskem poslopju rojaka Antona Košička, južno od Geneve. Zgorel je hlev, garaža in mnogo gospodarskega orodja. Škoda je precejšna. Amerika čimdalje bolj upošteva našega rojaka New York, Nj. Y. — Dnevnik New York Post je 10. aprila priobčil nasvet in resolucijo, naj se v korist naših vojnih prizadevanj in vnanje politike ter za ohranitev razširjenje demokracije po svetu u-stanovi posebni prostovoljni državni department, v katerem naj bo naš rojak Louis Adamič poslanik za Jugoslavijo in Grčijo. V reviji "Time" pa piše armadni letalski častnik Z. D., Cornelius J. Dwyer, 12. aprila, naj bi Zavezniki najmanj za dobo 20 let po končani vojni kontrolirali vse šole Osišča potom Adamičevega načrta, da bi poslali na Nemško lojalne amerikanske učitelje nemškega porekla, v Italijo italijanskega itd. To postopanje bi izzvalo najmanj slabe volje med domačim prebivalstvom posameznih dežel. Vzgojna preosnova pa bo potrebna v povojni Evropi, drugače ne bo trajnega miru. NARODNO BLAGO i Naslednja domača pesmica, ki jo je poslala Mrs. Ivana Kr-šul iz Pittsburgha, izgleda kot pristna stara narodna pesmica. Pastirček sirotek En pastirček kravce pase ? Na zelenem travniku. Mimo pride mlado dekle, Ga pozdravi prav lepo. "Kaj pastirček tukaj delaš, Doma pa ohcet imajo!" Ko pastirček dam prižene, f Svat je ga pozdravljajo. On pozdravi vse te svate, Svoje matere pa ne. Svat je so ga pa vprašali: "Ktera mati tvoja je," "Mati moja je letista, Ki zelen vene na glavi ima/' "Če sem jaz le tvoja mati, Naj se venec spremeni!" Komaj mati to izreče, Bil je venec ves goreč. "Vi niste imeli samo mene, Ste imeli sinčke tri. Prvega ste v vodo vrgli, Da se v vodi vtonil je, Druzga ste prašičem vrgli, Da so ga raztrgali. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEHI Napisal: Edgar Rice Bmroiifha BE56T BY POUR LIONS, TARZAN CHANGED HI 5 C OUR SS. T*0 MORE PcPPSD UP. THE APE-MAN WAS SURROUNDED, BECAUSE SAME WAS S0A*C6, THWE SAVAGE BEASTS HAD LEARNED T& HUNT IN jPACKS. WHILE PANG5 ANO TALONS CLOSED IN ON HIM, TAR2AN'S PROTEGES WERE WORRIED ABOUT HIS FAILURE TO R1TURN. aWONDER WHAT'S HAPPENED, ■ fiRANNY AKEftS MUSED} "WITH OUT TARZAN WE'RE DONE FOR." • •. :... : . ' - - - - 4 Opičji mož je bil popolnoma obkrožen. Ker je bilo tako malo divjačine, so st divje zveri navadile loviti v krdelih* ______, ' "Bogvea kaj se je pripetilo," je premišljevala mamica Akers; "brez Tarzana n&s ne čaka drugega, kakor konec!" _____ Ko so ga tako štirje levi obkolili, je ^Tarzan zavil na drugo stran. Pa tudi E tiste strani sta prišla dva. r Stran Z AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC i Prvi in najstarejši sloveluW The first and the Oldest Slovene list v Ameriki ^ Newspaper in America. Uikaerl^a leta Ml "" Established INI Izhaja vsa* dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in Jnevov po praznikih, day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chics** 184» W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina* ffnT tif Za celo leto__>6.00 for one year-—-$6 00 Za pol leta_ 1.00 For half a year-3.00 Ea četrt leta ............. 1.75 For three months-- L75 Za Chicago. Kanado in CtNpoi I Chicago. Csnarts in7.00 For one year >7.00 Za pol leta 3.50 For half a year ■ 3.50 Za četrt leta_1.00 For three uaonths _— t-00 Posamezna številka _——. le Single copy................— *c POZOR! Številke poles vašega imen* na naslovni atrani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, draga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi Tainega pomaha sa hiiro objavo morajo bili po«lani na uredništvo naj dan in pol pred dnevom, ko izid« UsL — Za zadnjo itarilko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa tees podpisa ae ne ostrau — Rokopisov uredništvo na vrača. Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ZA ZMAGO PO ZMAGI Svet mnogo govori o povojnem svetu. Delajo se načrti, dajejo nasveti in prerokuje se to in ono o povojnem svetu. Zanimivo je in potrebno je vse to. Le kdor gradi hišo po premišljenem načrtu, kaj zgradi in še se dogodi, da ob vseh premislekih in prevdarjanjih se store manjše in večje napake. Niti primerjati se pa ne da velike težke naloge — kako urediti povojni svet. Na stotine narodov in dežel z vsemi različnimi jeziki, običaji, navadami ter različnimi potrebami stoji ob tej nalogi in vse kliče po ugodni pravilni rešitvi. Kdo naj vse to reši pravilno in zadovoljivo? Človek? Človek urejuje svet in samega sebe že več tisoč let. Kako je s to nalogo uspeval, priča zgodovinaJisoč leti j in priča sedanjost. Če kje, baš pri tej nalogi mora človek kloniti in spoznati, da je le slabič — velik slabič in da je potreben velike pomoči in vodstva od Nekoga drugega, če hoče kake uspehe pri tej nalogi. In ta Nekdo, o katerem zlasti liberalni svet noče slišati ničesar, je dal 8t»veku nasvete in načrte že davno — le človek te nasvete prezira in jih zametu-jti. Ob vsakem velikem polomu vstajajo voditelji in objavijo neke točke, na katerih naj bi se gradil bodoči mir v svetu. V zgodovini se je godilo isto, kakor se je godilo te-k*-m zadnje vojne in zdaj. V zadnji vojni smo imeli Wil-sc nove točke. Zdaj imamo Atlantski čarter. Idealne so in če bo ureditev povojnega sveta v duhu teh točk izvedena, bo svet mrogo boljši, bolje urejen, kakor je bil. Toda tak čarter, \ opclni Čarter ima svet že od tedaj, ko mu je Mojzes izročil deset božjih zapovedi. Vzemite ta božji čarter, pa primerjajte ob njem vse druge čarterje, ki jih je kedaj izdal kak državnik, ali pa kaka skupina državnikov. Noben čarter dosedaj ne vsebuje bolj popolnih nasvetov in navodil in določb, kakor to vsebuje deset božjih zapovedi. Ljudje in narodi so torej vedno imeli tak Čarter, le križ je, upoštevali ga niso, kakor ga ne upoštevajo niti danes. 2fato ponovimo: Kdo bo svet uredil pravilno in popolno? Človek? Obupati pa ne smemo. Za vsakih viharjem napoči lepo vreme. Tudi po sedanjem viharju bo svetlejše vreme, le mi vsi moramo delati v tej smeri. Posebno kristjani, in še posebej katoličani imamo največjo nalogo pri obnovi povojnega sveta. Dokler ne pride v borbi do končne zmage, moramo posvečati vse svoje moči borbi, da pridemo do zmage. Po vojni pa se za nas začenja nova vojna, ne vojna s topovi, tanki in letali, marveč delo na duhovnem polju. Ta pa se mora voditi z ljubeznijo, požrtvovanjem do bližnjega in z vzgledi, da prepričamo svet, da krščanska načela niso prazna peščena podlaga, ampak najkonkretnejša podlaga, na kateri edino se da zidati kaj trajnega, kaj boljšega. Velika naloga bo to. Le ljudje neodjenljive volje, razumevajoči krščanska načela požrtvovanja do bližnjega, jo bodo v stanu sprejeti nase. Mnogi ji ne bodo kos, kakor ji niso bili v preteklosti. - ; V Nemčiji se je v dobrih desetih letih silno razpaslo nazijstvo, katerega ideologija je vse skozi en sam veliki kontrast proti krščanstvu in njegovim načelom. Krščanstvo uči vse skozi ljubezen do bližnjega. Nazi j hladnokrvno in premišljeno ubija nedolžne in druge, brez pomisleka. Nazijstvo je moderni barbarizem. Fašizem je prav tak, le da se je prijel bolj bojazljivega naroda. Druge razlike ni. Pred tisoč leti je imelo krščanstvo pred seboj še bolj primitivne narode, tehnično ne tako razvite. Danes ima tehnično razvite barbarske nazije in fašiste in fanatično vzgojene Japonce. Pred dva tisoč leti je šlo krščanstvo med narode sveta, da jih pridobi za Kristusa, danes po knjigo o svojem potovanju o-. koli sveta to poletje, ki ga je L napravil v konvertiranem ameriškem Liberator bombniku, ki [ je nosil pomembno ime "The : Guliver". 1 Mr. Willkie poroča prvič v t tem novem zvezku o zanimi-| vih in intimnih podrobnostih [ #yojjega ]49^dnevnega potova-[ nja, ki ga je vzelo 31,000 milj k k glavnim bojiščem demokracije. Povrnil se je z izrazitim prepričanjem kar se"tiče vojne ' in miru. "Ako pravim, da mora biti > mir osnovan na svetovni pod-^ lagi,"—Mr. Willkie zaključuje "menim popolnoma doslov-no, da mora obsegati vso zemeljsko kroglo. Kontinenti in ■ oceani so enostavno le deli ene , enote, ako se na nje gleda, ka-, kor sem jaz, iz zraka. Angle-, ška in Amerika so deli. Rusi-, ja in Kitajska, Egipt, Sirija in Turčija, Irak in Iran so tudi deli. In je neizbegljivo, da ne more biti miru za nikak del sveta ako temelji miru niso ■ napravljeni sigurni širom vseh , delov sveta." Sedaj je Mr. Willkie zopet iz doma v daljnih delih sveta, da nadaljuje svoje proučevanje sveta v vojnem stanju. Vsak dan navidezno potrjuje prepričanje nominalnega vo- dje republikanske stranke, da so odgovornosti, ki jih Združene Države predočujejo v svetu po vojni, vsak dan večje. Knjiga Mr. Willkieja — "One World" — izraža trdno prepričan je,, da v svetu po vojni ne more biti nikak manjši deležnik. Poziva na enotnost cilja in na enotnost duha med ZDRUŽENIMI NARODI. Mr, Willkie veruje, da je mogoče priti do večje enotnosti in do boljšega skupnega razumevanja vojnih svrh med Združenimi Narodi, predno bo sprožen zadnji strel. Opozarja Ameriko na vitalno vlogo, ki jo bo morala igrati po rvojni. "Amerika mora izbrati eno izmed treh vlog po tej vojni, pravi Mr. Willkie, "ozkorščni jnacionalizam, ki neizogibno pomeni končno zgubo naše lastne svobode; internacionalni imperij al izem, ki pomeni ^žrtvovanje svobode kakega drugega naroda; ali pa ustvaritev sveta, v katerem bo enakost priložnosti za vsako pleme in vsak narod. Jaz sem u-verjen, da bo "ameriški narod izbral s pretežno večino zadnjo izmed teh vlog." Willkiejevo potovanje okolo sveta ga je prineslo v intimno dotiko z vojnimi voditelji večine veliki^ narodov. Srečal je mnogo vodilnih vojaških^oseh, kakor tudi civilnih voditeljev vojskujočih se Združenih Narodov. Willkie je bil navdušeno pozdravljen povsod. Glasom poročil je napravil posebno globok vtis, ker je potoval kot izredni odposlanec Predsednika Roosevelta. Za mnoge dežele je bil to dokaz edinosti v Združenih Državah, ki se je izkristalizirala po japonskem napadu na Pearl Harbor. Potno dokazov je, da je Willkiejevo potovanje okoli sveta povzročilo Nacijem polno skrbi. Na primer, berlinski radio se je pritoževal o njegovi prisotnosti v nevtralni Turčiji. Časnikarji so ga vprašali za njegovo mnenje o tem. Mr. Willkiejev odgovor je bil jasen in primeren: "Rekel sem časnikarjem, da je odgovor enostaven," je Willlkie izjavil. "Povabite Hitlerja, naj pošlje na Turško kot zastopnika Nemčije kandidata svoje opozicije." Willkie poroča, da so problemi, ki so jih nudili Kitajska, Indija in Daljni Vzhod, napravili globok vtis nanj. On 'opisuje svoj obisk na Genera-lisima Čang-Kai-Seka in druge voditelje Kitajske. Njegove reakcije na obisk v Kitajski o-pisuje takole: "Mi se moramo odločiti, da li moremo kedaj najti boljšega zaveznika v Vzhodni Aziji kot so Kitajci, in ako odgovor pravi da ne, kot sem siguren da bo, potem moramo biti pripravljeni iz- TARZAN (693) CEKANI IN KREMPLJI ObtiopoUiaa Wwwc 8«rrfc») Medtem, ko so Tarzanu grozili dekani in kremplji, so bili njegovi va-• rovanci v skrbeh, ker ga še vedno ni bilo nazaj. __ . l _ Nesreča Pueblo, Colo. — Miss Dorothy Grebene, 1228 Berwind, si je zlomila roko. Je že delala v tovarni, pa se je doma ponesrečila. Njena mati, Mrs. Angela Grebene, je doma iz Dobregapolja in ima dva sinova v armadi. Nesreča res nikoli ne počiva. Dekletu želimo, da bi se kmalu pozdravila. — J. M. Hčerk« Majd«. New York, N. Y. — Uredniku slovenskega vestnika Jugoslovanskega Informacijskega Centra v New Yorku, g. Zdenko Sajovicu, se je rodila dne 14. aprila zdrava in krepka hčerka Majda. Čestitamo! — Sylvia Krajec. Potreben počitka Chicago, 111. — Rojak John •Fale, ki je bil svoj čas v stari domovini čevljarski mojster, je tukaj med depresijo otvo-ril popravljalnico čevljev v pritličju svoje hiše na 1937 W. 22 Pl. in si je polagoma nabavil vse potrebne stroje. Rojaki in rojakinje pa svojo bolno obučo kaj radi k njemu nosijo, ker dobro jo popravi in prav zmerno računa. Vsa ta leta dela vsak dan, največkrat še pozno v noč, sklonjen v svoji delavnici. Sedaj pa mu je zdravnik naročil, da mora za nekaj časa vse pustiti in se dobro izpočiti, ker ga je čezmerno delo preveč^ izčrpalo. Vsi mu želimo, da bi se čim prej zopet ^okrepil, in se tudi bo, ker je trda slovenska grča. rmmmmm liFiHi^ii,,, VSAKO MINUTO CTOR* BUY JUNITBD STATUS X AKt> [V STAMPS Torek, 27. apriik 1943 =ss= == AMERIKANSKI SLOVENEC J. M. Trunks TEDENSKI KOLEDAR 2. Nedelja — Bela nedelja. 3. Pondeljek — Najdba sv. Križa. 4. Torek — florijan, mufc. 6. Sreda — Pij V. 6. Četrtek — Janez Damaščan. 7. Petek — Stanislav. 8. Sobota — Monika, vdova. PRVA NEDELJA V MAJU "Kdor zapovedi moje ima in jih izpolnuje, on je ta, ki me ljubi (Jan. 14,21)". Nihče ne ljubi, Česar ne pozna. Nekaj poznanja je treba, da je ljubezen mogoča. Poznanje pa nikakor ni vse in pri golem poznanju ne sme o-stati. ako naj bo ljubezen prava. Poznati Boga in ga pripo-znati je podlaga. Ampak to ni ljubeEen, le temelj ljubezni je. Poznanja in spoznanja niti zavrženim duhovom ne manjka, ljubezni pa ti nesrečni duhovi ne poznajo, ker prav radi poznanja, da je Bog vse ljubezni vreden, so polni večnega obupa, ker so izgubili Boga, in s tem izključili vsako ljubezen. Vsak spomin jim podvoji obup nad izgubo, da zatrepetajo v pač peklenskem srdu. Poznanje se mora strinjati z ravnanjem, kakršno prava ljubezen zahteva. Dosti osodne prevare je tudi, ker mnogi smatrajo ljubezen kot izraz nekih sladkih in prijetnih občutkov. Kar cedijo se od — ljubezni, pa prav nobene ljubezni ni poleg, ker sladki občutki so prijetni le njim samim. Ljubezen je trša od smrti, ker za to življenje je le trda ljubezen prava ljubezen, čim trša tem boljša. Sladka in prijetna bo ljubezen šele v diiigem življenju, obstajala bo iz samih blaženih in blažil-nih občutkov, ker onkraj tega Življenja ljubezen ne bo poznala nobenih dolžnosti, v tostranskem življenju pa ni lju bežni brez obveznosti, in goli sladki občutki niso znamenje ljubezni, le trda in dosledna dela. Poznamo svetnike, katerih življenje je bilo podobno ki-selici, vse jim je bilo zoperno in bridko ko žolč, pa so bili velikani v ljubezni, in najdejo se taki, ki se kar cedijo od sladke ljubezni, pa ni nobene ljubezni poleg, le neki občutki, luščine brez zrna, obod brez jedra. Trda ko smrt mora biti tvoja ljubezen, grenka ko žolč, ne sladka, potem bo prava. ameriškim faktom ne zmah ka humorja Stran I ^ « ZAPISNIK II. seje ixvrinega odbora Slo venskega ameriikefa narodnega sveta Slika kaže, kako j« neki iruk obtičal v blatu nakje t Guadalkanalu Mmd t.™ v« 7 « BARAGOV SVETILNIK Promotor. V Cmtut.f . Gremo v Emaus, Smo dejali včasih, ko smo se obiskovali prijatelji in sorodniki velikonočne dni. Takrat je bil velikonočni ponedeljek še praznik, celo zapovedan praznik. "V Emaus" smo hodili zato, ker nam je bil v mislih evangelij velikonočnega ponedeljka. V tej deželi ga pa menda poprečen kristjan nikoli ne sliši. Da oživimo spomin na tisti lepi in globoko pomen-ljivi evangelij, naj ga prinese Baragov Svetilnik enkrat za spremembo. In ker ni dovolj dolg za ves Svetilnikov prostor, naj pride vanj tudi List ali Berilo iz Apostolskega dejanja, da bo kar v redu "po cerkveno". Berilo iz Apostolskega dejanja deseto poglavje, od sedemintridesete do triinštiride-sete vrste (10,37-43): Tiste dni je stal Peter sredi ljudstva in govoril: Možje bratje! Vi veste, kaj se je godilo po vsej Judeji; začenši v Galileji, po krstu, ki ga je o-znanjeval Janez; kako je Bog s Svetim Duhom in močjo mazi-lil Jezusa iz Nazareta; in hodil je (Jezus) od kraja do kraja, dobrote delil in ozdrav-Ijal vse od hudiča nadlegova ne, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je sto-jril v judovski deželi in v Jeruzalemu; in obesili so ga na les in umorili. Tega je Bog o-budil tretji dan in dal, da se je prikazal ne vsemu ljudstvu, ^mpak od Boga prej izbranim pričam — nam, ki smo ž njim jedli in pili potem, ko je bil od mrtvih vstal. In ukazal nam je, naj ljudstvu oznanju-jemo in pričamo, da je On tisti, ki ga je Bog postavil za sodnika živim in mrtvim. Temu dajejo pričevanje vsi preroki, da dobe v Njegovem i-menu odpuščanje grehov vsi, kateri vanj verujejo." Evangelij svetega Luke, štiriindvajseto poglavje, od trinajste do petintridesete vrste ,(24,13-35.) Tisti čas sta šla dva izmed Jezusovih učencev dal. In odprle so se jima oči in spoznala sta ga. In^On jima je izginil izpred oči. In sta rekla med seboj: Ali ni bilo najino srce goreče v naju, ko je med potjo govoril in nama pisma razkladal? In vstala sta tisto uro ter se vrnila v Jeruzalem; in našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi; in ti so rekli: Gospod je res vstal in se prikazal Simonu. In ona sta pripovedovala, kaj se je bilo na potu zgodilo in kako sta ga spoznala pri lomljenju kruha. TistTčas-je^stal Jesus sredi svojih učencev in jim rekel: Mir vam bodi, ne bojte se! Prestrašili so se pa in zbali ter so mislili, da duha vidijo. In rekel jim je: Kaj ste pre strašeni in zakaj, take misl navdajajo vašaTsrča Poglejte moje roke in noge, da sem rer jaz; potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz. In ko je to izgovoril, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verovali in so se čudili, je rekel: Ali imate kaj jesti? Oni pa so mu ponudili kot pečene ribe in sat medu. In jedel je vpričo njih ter vzel ostanke in jim dal. In rekel jim jer ' To so besede, katere sem vam govoril, ko sem bil še ? vami, da se mora vse dopolniti, kar je pisano o meni v Alo-zesovi postavi in v prerokih in psalmih. Tedaj jim je odprl um, ds so razumeli pisma. In reke) jim je: Tako je pisano in tako je bilo treiba Kristusu trpeti in tretji dan vstati od mrtvih ir oznanjati v njegovem imenu pokoro in odpuščenje grehov med vsemi narodi. * Po besedah svetega evangelija naj nam Bog odpusti naše grehe I Zdaj sledi pridiga. V Svetilniku je ne boste brali. Tudi slišali je ne boste z ušesi svojega telesa. Lahko jo pa slišite z ušesi svoje duše, če ste list in evangelij s premislekom prebrali. Hočem reči: Pridigo si sami naredite! | TO IN ONO parn1k zadel v jambor nico in jo potopil Halifax, Nova Skotija. —-Jambornica ali škuner Flora Alberta je bila včeraj potopljena, ko je zadel v njo večji tovorni trgovski parnik. Zadel je s tako silo po noči, da jo je prebil na dva dela. 21 oseb od £8,' ki so se nahajale na jam-bornici je pogrešanih. Najbr-že so spali, ker nesreča se je dogodila ponoči in prizadeti niso imeli tako nobene prilike, da bi se rešili. ri in njenih pritokih do Koz-jaka in Radgone na jugu. Ko je sred 11. stol. dobil to krajino v oblast neki Otakar iz Jraungana v sedanji Gornji Avstriji,' ki je imel tudi grad Steyer ob Aniži, se je začela njegova krajina ali marka i-tnenovati "Steyermark", to je štajerska marka ali kratko Štajerska. Katoliški Slovenci smo tako niačni, kolikor m kakor je tnoč-nonaie katoGSko čaeopbje. odkod ime Štajerska Ko so Nemci po zmagi nad Madžari sredi 10. stol. zopet zavladali slovenski zemlji, so okrog stare slovenske Kara-tanije uradili več mejnih krajin v varstvo pred ponovnimi madžarskimi navali Ena od teh je bila tako zvana Karan-tanska krajina ob srednji Mu- DR.JOHN J. SMETANA Pr«*lednj© oŠ In predotenj« oU O LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST HOI So. Ashland Av«m T«L Canal 0539 Uradne are: ruk dan od 9 do 8:90 rveier. (Dalje) Zapisnikar in pomožni tajnik br. Kuhel poroča ustmeno o sledečih zadevah: Razposlal je pozive na organizacije za takojšnjo finančno pomoč SANSu in za moralno oporo pri ustanavljanju podružnic. Upravni urad ni prejel do sedaj nobenega uradnega odgovora, razen kar se je Čitalo v zapisnikih. — Pisal je tudi gl. odboru SNPJ in JSZ glede fonda JRZ, katerega preostanek se naj bi po na kongresu »prejeti resoluciji prenesel v blagajno SANJSa. Tudi na ta pisma ni prejel uradnih odgovorov ali obvestila o zaključku poverjeništva JRZ. _ Po prejšnjem zaključku se je v Chicagu odprl upravni urad na naslovu 3935 W. 26th St., sestoji iz treh sob in najemnina stane $50. mesečno. Nekaj opreme, pohištva in pisarniških potrebščin je že kupljenih, potrošiti pa bo treba še nekaj denarja, predno bo urad odgovarjal potrebam. Pisarniško delo vodi Zvonko Novak, katerega plača znaša $35.00 tedensko. Redna služba mu ne dopušča, da bi mogel čez dan posvetiti toliko časa temu delu kot je potrebno; samo korespondenca med člani odbora mu jemlje Vse proste ure. Ko se delo SANSa še bolj razvije, bo treba nastaviti v urad osebo, ki bo posvetila ves svoj čas samo temu delu. Podružnic je ustanovljenih 12, večjega gibanja v tem oziru pa pri- i čakuje, ko bodo društva prejela okrožnico predsednika. Pripravljena so tudi provizo-rična pravila za podružnice, katera pa morajo biti najpreje pregledana in odobrena od tega odbora, predno jih moremo "razposlati. Ravno take je potrebno sestaviti pravila za ta •odbor. — Priporoča, da v bodoče politični tajnik vodi vse priprave v zvezi z deputacija-mi da se ne bodo pojavljale ne-rednosti in kratil čas. Istotako se naj politični tajnik v bodoče obrača naravnost do predsednika v vseh zadevah, ki se tičejo uradov političnega tajnika in predsednika. — Nada-Jje poroča, da se je vršilo med /člani odbora glasovanje o resoluciji glede Slovenskega dneva, katero je sprejela Slovenska ženska zveza in ni bilo ugovora proti sprejemu te resolucije. Glasi se: "Ker je naše žensko srce že od narave bolj sprejemljivo za vsako bolečino, zato tudi nihče z ubogim slovenskim narodom v njegovi strašni nesreči tako živo ne čuti njegove bolečine, kakor me ameriške Slovenke, — Zato Slovenska ženska zveča v imenu vseh svojih tisočerih Članic apelira na SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET, da proglasi letošnjo cvetno nedeljo za SLOVENSKI DAN, praznik našega narodnega žalovanja in sočustvovanja z narodom doma/ To nedeljo bo poteklo dve leti, odkar se je pričela strašna nesreča Slovenije. Ta dan naj bi slovenska srca tu v A-meriki obhajata kot dan žalosti pa tudi kot dan sočustvovanja z našo rodno domovino, posebno pa kot dan dela za njega rešitev. Vse slovenske naselbine naj bi imele različne prireditve, ki bi dale krepkega izraza naši bolečini pa tudi naši volji narodu poma-gatf, kolikor moremo. Način proslave si naj vsaka naselbina določi sama." Poročilo pomožnega tajnika se vzame na znanje. ^ {Dalje prih.) se porajajo razne novice po vseh delih sveta, po naših slovenskih naselbinah, itd. Vi gotovo hočete važne novice izvedeti Kako? VSAK DAN t lepem In slabem vremenu, pomladi, poleti, v jeseni in pozimi, prinafe vam vesti in novosti iz vseh delov sveta, pouk in informacije ter zabavne povesti in rom ane in drugo zanimivo berilo dnevnik DRUŠTVO SV. VIDA iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor n leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Joa. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Lom« Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v meseca v spodnjih prostorih stare sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. let«. Amerikanski Slovenec 1»» W. CERMAK ROAD, CHICAGO, M. Naročnina stand $6.00 letno; polletno $3.00. — Za Chicago, Kanado in inozemstvo $7.00 letno; pol letno $3.50. Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, itev. S3, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA. predsednik, JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wadsworth Ave« No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC. SR.. blag. Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 - Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi dru-_gam:_Za_pleskaraka dela jamčimo. [ilj'JllMlilinlti.1 prav tisti dan v trg, ki je bil i šestdeset tečajev od Jeruzale-i ma, po imenu £maus. In raz- - ogovarjala sta se o vsem tem, - kar se je bilo zgodilo. In zgo- - dilo se je, ko sta se pogovar-. jala in izpraševala, se je Je-, jzus približal in šel ž njima. - Njune oči pa so bile zadržane, - da ga nista spoznala. In rekel i jima je: Kaj so ti pogovori, ki jih t grede imata med seboj, in sta - žalostna? ' In odgovoril mu je eden, z l imenom Kleofa, in rekel: Si li ti sam tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni? -In rekel jima je: Kaj? In rekla sta: O Jezusu Nazareškem, ki je bli prerok, mogočen v dejanju lin besedi, pred Bogom in vsem ljudstvom; in kako so ga izdali naši veliki duhovniki in prvaki v obsodbo na smrt, in ga križali-. Mi smo pa upali, da je on tisti, ki bo Izrael odrešil; vrhu tega je pa danes tudi tretji dan, kar se je to zgodilo. (Pa tudi nekaj žen izmed naših nas je ostrašilo, ki so pred dnem bile pri grobu, pa niso našle njegovega telesa, ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelov videle, ki so dejali, da živi. In nekaj naših je šlo k grobu, in so tako našii, kakor so bile žene pravile _ njega pa niso našli. In On jima je rekel: O vi nespametni in kesnega srca za verovanje vsega tega, kar so govorili prerpki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo? In začel je od Mozesa in vseh prerokov in jima razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih. In približali so se trgu, kamor so šli; in On se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In silila sta ga, rekoč: Qstani z nama, ker se mrači in se je dan že nagnil. In šel je z njima noter. In zgodilo se je, ko je bil z njima I j pri mizi, je vzei kruh, blago-j slovil, ga razlomil ter jima:] SAROCIfE SI TA ZAOTd« SLOVENSKI DNEVNIK! Hlapec Jan Stijn Streuvels Kar se je tikalo druge prošnje, naj slcrbi fca otroke, ni vedel kaj. Vse, kar je mogel storiti, je bilo, da je pridno delal, da niso bili lačni. Najemnino je točno plačeval z denarjem, ki je ostal še od prodaje. "Ce boš tako vzdržal tako dolgo, dokler ne porabiš te vsote, bodo fantje že tako zrastli, da bodo služili hrano zate." Ta izrek mu je bil kot sveto prerokovanje, v katero je veroval; bil je na dnu srca srečen, ker je že tako dolgo dobro šlo. V dveh točkah je bil torej miren in sam s sabo zadovoljen. Kar ga je sicer imelo, je bila le žalost, da nima nič opravka s konji. Za vse drugo se ni zmenil. Obleka mu je razcefrano visela na suhem telesu. Ni videl, kako ga je težko deio postaralo in da mu kosti štrle kakor suh les pod nagrbančeno kožo. Ker je ostal zdrav, mu ni prišlo na misel, da se njegovo telo izčrpava in da bo nekoč pri kraju. Vina je bila mrtva, tega je bila kriva u-soda, nesreča, ki je nenadno presekala njeno življenje. Sam pa mora vzdržati dlje. Na konec ni mislil; bil je še v megli neznane dalje. Računal je že, da bosta najstarejša sina kaj kmalu hodila z drugimi v opekarno in služila denar. To je bilo vse, . kar je od bodočnosti imel jasno pred očmi, in to je bilo dovolj, da se je pomiril. Z odhodom fantov so se bavile njegove misli, ko je z vso silo vihtel težke vile. Nalagal je gnoj na kola, ki jih je bilo treba Dolfu samo odvažati. Dežja, ki ga je pral po glavi, po ramah in po sklonjenem hrbtu in premočil njegovo telo za ves dan, ni čutil. To je šlo že nekaj tednov tako; zemlja je bila vsa prepojena in ni več požirala vode, ki je prihajala vsako pot, kadar se je spet utrgal oblak. Dež Jf ji| v potokih; tu in tam je kak dan ponehal, potem pa je neprenehoma lilo naprej, ne da bi hotelo biti konec. Slabo vreme se ni zmenilo, da je v nevarnosti žetev in sploh vsfe, kar je med poletjem kmetu zrastlo. Nič ni pomagalo, da so kmetje tožili o stiski in da so se bajtarji izpraševali: kaj bomo pozimi jedli? Deževalo je in deževalo. Potrti, ne da bi si vedeli pomagati, in vsi čmerni so se ljudje zavlekli v hiše. Nikjer ni bilo upanja, da bo kaj bolje, in nebo je ostalo zaprto. Poljski delavci so morali delati v mokrem naprej, da so spravili napol pokvarjene pridelke pod streho. Sklanjali so glave, da ne bi več videli grdih oblakov. V odmoru med obedom so se pogovarjali mrko in na kratko o žalostni škodi. Krompir, ki so ga pobirali, je bil gnil in žito na polju je bilo zbito, preden je dozorelo, tako da kmet ne bo nažel niti slamnate bilke. Vorster je stal z nagubančenim čelom, z rokami v hlačnih žepih pri oknu in stiskal ustnice. Jan je gledal nesrečo z mimo ravnoduš-nostjo. V njem ni bilo nič več pravega poljedelca. Pazil je samo na svoje delo in se ni brigal za sušo ali za vlago. Mislil je samo na konje. Morda se bo Dolfu stožilo, da bi teptal po razmehčanih tleh in delal z vprego po blatu. In na skrivaj si je želel, da bi deževalo kar naprej. Tako je preteklo usodno poletje iri kar so ljudje dobili s polja, je bilo gnilo in pre-perelo. Hrana se je takoj nedosežno podražila. Povsod je vladala velika revščina. Kaj bo na zimo, si kmetje niso upali misliti. Zdaj pa zdaj se je vreme zjasnilo in nastopilo je nekaj suhih dni. A prihajale so vedno nove ujme, ki so nosile nesrečo; in nekega dne je pritisnil mraz, tako, da je nenadno do kraja zmrznilo vse, kar je bilo nepokvarjenih pridelkov še zunaj. * Ko je prišla zima, je Vorster odpustil vse delavce, ki jih je mogelpogrešati. Jan je sedel v tkalnico in marljivo delal, dokler ni dovršil velikega kosa. A ko so fantje odnesli platno v mesto, je bilo že dosti tkalcev pred njim tam in so pobrali vsa naročila. Otroci so se torej vrnili, ne da bi prinesli eno samo naročilo za novo delo. Jan je obstal z utrujenimi rokami in je čutil, kako se širi nadenj strašna tema. Na njegovem malem koščku zemlje je bilo tako kak6r povsod: vse je bilo namočeno in gnilo. Druga leta je imel polno klet krompirja in od Vorsterjevih ie dobil žita po zmerni ceni, ki so mu jo odtegnili pri mezdi. Zdaj pa je moral jemati denar iz hranilnika in kar je potreboval, se je komaj dalo kupiti. Ni si upal jesti, a fantje so ga željno gledali in prosili še. Lepi mirni čas je minil in on ni imel nikogar več, ki bi ga mogel prositi sveta. Brž ko so dečki dobili jesti, so pozabili na vse skrbi; potem so glasno prepevali svoje pesmice in divjali okrog po lokah. Niso slutili, kake dragocenosti so vtikali pri obedih v usta. V Janovi glavi je bila velika zmeda; ni mogel več misliti, videl je, da je od vseh strani zaprt, zazidan, in nikjer ni mogel najti izhoda. Spominjal se je Vine, začel moliti in velel tudi otrokom, naj molijo. A pol očenaša je brez misli zrl v plamenčke gorečih sveč; njegovo zaupanje v Boga je izginilo in še preden je domolil, ga je spet popadel obup. Tekel je pred hišo in z zmedenimi pogledi strmel Čez zapuščeno pokrajino, ki si je od-počivala od dela in rasti. Vtaknil je roke globoko v hlačne žepe in postopal okoli domačije in upal, da bo morda le kaj ujel. Samo Dolf je živel ko prej. Imel je svoje konje in topli hlev. Žvižgal je in pel in ni imel nič skrbi. Bil je preskrbljen in na varnem pred vsemi zimskimi stiskami, ki so vladale nad deželo. Jan je šel spet domov ter se zapredel s svojo grizočo bolestjo. Bil je pri kraju s svojo močjo! Poskusil je, da bi fantom dajal samo pol prejšnje hrane ter se sam vadil postiti, da bi varčeval z Vininim denarjem. A ni nič pomagalo; ni mogel več. Videl se je že, kako brez hiše, brez ležišča v bedi poginja. V svoji pobito-sti je poiskal Dolfa. Našel ga je pri toplem ognju in otroci so se igrali s kruhom, ki ga niso pojedli. Jan je bil molčeč in si ni upal govoriti o svojih skrbeh. Dobro mu je delo, da je sedel ob toplem ognjišču, zakaj pri njem doma od mraza ni bilo moči vzdržati. Tu je čutil, da postaja spet človek; Dolfo-va vesela zgovornost je pregnala vse njegove skrbi. Hlapec se ni brigal za nobeno stisko. "Če nam začne trda presti, bo moral pač gospodar pomagati. Po nas je vse dobil in ne terjamo preveč, naj od njega živimo. Ce ne, ga pustimo — presneto nazaj — kar na cedilu l" * Ko je Jan nazadnje potožil svojo stisko, je Minna jezno vzkliknila: (Dalje prih.) Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organi-sadje, društva, trgovce in podjetja. BO izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 184» WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS wmmtmm/M/m/mimi/mmmmm/mm MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki iS Mi prevzemamo vse vrste dela. gradimo nor« stavb«, kakorinega koli oblega. Sprejemamo velika dala kot grajenje večjih poslopij. Sol. tovarn, ali kakršnakoli. Obenem sprejemamo 1 u d i manjša dala. kot popravljanje Mi in drugih poslopij* Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo. Nasvete, proračune in na* trle dajemo na željo brezplačno. Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten , 1att"t hišo* kar napravimo vam mi sa zmerno nitko ceno. Pokličite nas na telefon C&luznet 6570 or 6509 MARIN KLARICH & SON V svojem lastnem uradu 3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois issiieeesBiSi Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za siaiUiiue, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnOa o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na nradnike in uradnice krajevnih društev K. 8. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost I6V2XI2V2 Tiskana v večih barvah. Sredi je v vencu sedanji p r e d s ednik Zdr. driftv Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo je , spominska plošča in na nji tiskano v okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika je v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep kras in sgodovin-ska pomeni jivost za vsak amerikanski dom. Ker nas naši nirwiiiH » njo popraiujejo, smo jih ia nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam, ko sa mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim, ki si jo želijo. Naročilu je prid jati potrebni znesek in ga poslali nas AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je-lep molitvenik ali rožni-venec. Naši naročniki lahko dobijo pri has nekaj takih praktičnih predmetov. Ti predmeti za vojake so: VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM &g tV v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi. Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angleščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s J poštnino vred--—_______- $1.50 "My Companion" "MOJ TOVARIŠ" V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv; Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo $1.00 "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze a svojim narodom. Naročnikom teh predmetov naznanjamo, da zdaj mnogokrat ni mogoče na enkrat dobiti teh predmetov. Tvornice jih izdelujejo v omejeni količini. Kdor pričakuje, da bo te predmete rabiL naj jih naroči v naprej in ne zadnje dni. ko jih že potrebuje. Takrat večkrat z njimi ni mogoče postreči, ker jih mi dobivamo od časa do časa le v omejeni količini. Naročilom je vedno prid j a ti potrebni znesek in iste naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS r Stran 4 s j jpr s:f»»-JM« - ' - v tHPJi- 5TK -^r,- T. •--------:• \ AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27, aprila 1943 J. M. Trunk Ali pride zopet do tiste —j j avstrijske robe? — Austrian. I Opletaj se zlomka z vsemi j štirimi, ne gre, vedno ostaneš ! — Austrian, in v očeh nepo-I učenih, in takih je 99 odstot-i ! kov, ostaneš — N.emec. Tako je tukaj v Ameriki, tam mor-| da še slabše, dasi bi se bilo po zadnjih 20 letih lahko mar-j sikaj izpremenilo. Duh se drži ljudi kakor duša telesa dokler! je človek pri življenju. ~Naj-| manj bi pomagala kaka jeza. Tupatam te kdo flikne, podre-ga pod nos radi tiste avstrij- !-ske žavbe, Kaj boš? Nekdo je prišel od tam blizu hrvaške meje, nekaj nemških kletvic je nekje vjel, pa se je med Amerikanci p o s t a v 1 jal za * Nemca! Slovenec, morda celo » Jugcslovan . . . ? Nak, duh se _ ljudi drži kakor klop kože. Ta austrian žavba zopet nekaj straši. Poučeni opravičeno > protestirajo, ker žavba sega ' prav v najvišje vladne kroge, j Ni brez nevarnosti. Ampak je tudi dosti zatelebljenih kro- j gov med nami samimi, ki sko-roda vzdihujejo 4)0 tisti av-1 strijski žavbi. Kakega cesarja ■ sicer odklanjajo, pod republi-j I ko bi pa bilo baje naravnost rajsko zopet, ako bi bilo — avstrijsko. Jeza nič ne pomaga. Včasih ! pa le tudi pod to avstrijsko j firmo nekaj vjameš. j. Austrian si, nič ti ne poma- ga, torej Nemec. Ali razumete? Prideš slučajno med res nemške kroge, kakršni se najdejo v Ameriki, in Nemec se nikoli ne izgubi, če še tako slabo mlati že pozabljeno nemščino, v mišljenju ostane stari N^emec. Med te kroge prideš in _Nemec si med Nemci, ni treba Nemcem držati jezika za zobmi, lahko Usta povejo kakor čuti srce. Ali razumeš? Odkrito govorijo, izveš vso resnico, saj si le eden izmed njih. Je celo interesantno, ako ti jezik neprevidno ne skoči čez ograjo zob. Nekdo izhaja iz krogov prusovskega militarizma. Nima sablje, ampak poln je tiste-\ ga osornega prusovskega duha, ki poleg sebe ne pozna nikogar. Tam pri Harkovu se je nekaj obrnilo, Rusi so mov rali nazaj. Hardinohamol, se prežijo usta do ušes! "Buben, nur druff"! Najraje bi videl, j da bi bili ti "Buben" že davno vse Ruse do zadnjega deteta pobili. To izveš, ako sediš kot Austrian med prusov-skimi Nemci v Ameriki. Nihče se ne zmeni, ali gre za pravico ali krivico, za prusovski j Jgermanizem gre, in če ta zma-I guje, je veselja na koše. Ne jezi se, da moraš biti Austrian, marsikaj izveš pod to žavbo, in bolj pravilno lahko presodiš, kako se zemlja ' ali svet suče, kadar gre naprej ali nazaj.