Štev. 10.
V Ljubljani, dne 20. marca 1907  »   —......................................
Leto I.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
CD
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
3^
^E
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
BHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, CE SE TISKA DVAKRAT IN PO S H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROCBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Zlata tla.
(Pomot obrtništvu — kakoJ)
Delo in znanost vladu-jeta danes štet.
Francoski državnik in zgodovinar 8alvandy.
V	vsakem stanu je dobiti ljudi, ki ne morejo starih čebrih časov dovolj prehvaliti. Kmet vidi samo, kako manj davkov je plačeval njegov oče; uradnik se jezi, da se mora Uliko učiti, dočim ima .njegov stari predstojnik le štiri razrede ljudske šole a vendar zlat ovratnik; obrtnik si želi nazaj časov eehovščine, ko je bilo število mojstrov, pomočnikov in vajencev strogo fiksirano, t. j. v nobenem kraju ni smelo biti več obrtnikov, nego so jih predpisi smatrali m mogoče, da se vsi prežive. Take želje pa imajo le dve ekbi strani: da jih ni mogoče izpolniti in da zapirajo le prerade pogled v potrebe sedanjosti, čemu ugibati, kako je bilo nekdaj? Ne stremimo nazaj — glejmo naprej, delajmo v bodočnost.
Dokler so bili obrtniki posameznih strok organizirani r razne cehe, bratovščine (Zunft), je bilo z ozirom na p o-sameznike res boljše nego danes. Kajti cehe so imele svoje predpravice, in če tudi so izdali razni vladarji (Earl VI., Marija Terezija, Jožef II. itd.) svoje »rokodelske patente", ki so živo posegali v organizacijo cehovstva, vendar so ti ukazi in odredbe hotele omajevati vedno le politično moč in vpliv, ki so ga imele take združbe, ničesar pa niso izpremenile na gospodarski podlagi, na kateri je slonela «ehovska ustava. Pač je strogo prepovedovala 18. točka Karlovega rokodelskega patenta iz leta 1731. omejevanje žtevila mojstrov po cehah (tudi Innung mesto Zunft imenovane; beseda Innung je še danes v Nemčiji v rabi mesto zadruga — Genossenschaft; načelnik inunge je imenovan nadmojster) ali ker je bilo treba mojstrom predložiti ce-hovščini kak svoj izdelek, se je lahko bratovščina izrekla neugodno in mojster ni dobil obrtnega lista. V bistvu se ni torej prav nič izpremenilo.*)
Cehe so poljubno omejevale število samostojnih mojstrov, določevali so, koliko vajencev in pomočnikov sme imeti kak mojster; strogo so se bojevale proti vsem novim, zboljševalnim načinom dela, domenili so se med seboj mojstri po kaki ceni hočejo prodajati svojejizdelke in mno-
*) Pisatelju so znani slučaji, da so pomočniki omožili vdove ■mrlih mojstrov vsled tega, da so mogli postati samostojni. Slučaji iz I^jnbljane pred približno 50 leti.
gokrat so tudi določili, koliko sme kak mojster sploh producirati.
Napram pomočnikom so bili mojstri privilegirani, samostojnost se je smatrala kot predpravica, in tako so nastala kmalu i socialna nasprotstva, ki so se izvrševala v sovraštvu in premnogih spopadih med mojstri in pomočniki. Mojster ni sedel k isti mizi, kjer je bil pomočnik.
Tendenca takih ceh je bila torej vobče jako reakcionarna. Šlo se je samo, kako se ohrani že obstoječe in usidrano obrtništvo; vsako povišanje produkcije, iskanje novih trgov za oddajo svojih izdelkov, poboljšanje v izdelovanju
— vse to so cehe zatirale. Kako je bilo. torej mogoče od njih pričakovati kako razširjanje obrtstva v to ali ono smer ?
Kakor je izpremenila razmere celega človeštva, kakor nam je vstvarila nove sloje, tako razdirajoče je vplivala tudi na obrtniški stan: bila je to industrija. Kapitalistično proizvajanje izdelkov je vse življenje močno izpremenilo. Iz vrst kmetov in brezposelnega rokodelstva se je rekrutiral proletarski sloj: delavec je postal samo del stroja; in čim popolnejši so stroji, tem manj potrebujejo zunanje pomoči tem manj delavcev dobi kruha pri kapitalističnem proizvajanju.
In zgodilo se je, da so obrtniki kakor delavci z vso silo nasprotovali vpeljavi strojev; saj je pretilo to njih življenje popolnoma premeniti. Hiša sezidana se je podrla in treba jo bo sezidati iznova. V neznanju, kje in kako, se je razvila ta notranja negotovost, skrb za vsakdanji kruh, ženo, otroke — v brezmejni srd proti tem nemim, železnim, a vendar tako žilavim konkurentom. Mi vidimo množice razjarjenih rokodelcev napadati tovarne, razbijati stroje, požigati zaloge, tovarnarje mučiti in moriti, iznajditelje preganjati do smrti. Spominjamo naj na velike rokodelske zarote v Angliji proti vsem pletilnim in čipkarskim strojem, proti dogodkom v Belgiji itd.
Toda moč strojev je bila neupogljiva, in če niso mogli delati drugače, so izvrševali svoja opravila v senci bajonetov, kakor je bilo v okrožjih York, Lanca in drugje, kjer so stali okrog strojev za platno orožniki in milica.
Obrtniški stan je bil kakor onemogel. Toda samo nekaj hipov; čim se je polegla prva potrtost, je pričel misliti tudi obrtnik na samopomoč. Excelle, et tu vivras
— izkaži se in živiš! je zaklical nekoč francoski general Youbert. Cehe so izgubile svojo moč in svoj pomen preko noči. Tudi ni moglo priti drugače: vsaka predpravica je strta nekoč v prah.
Obrtniku je preostalo samo troje, česar mu ne more vzeti nihče; roke, razum in srce. Pridne roke, zdrav razum in vedelo srce — naj pride v kri in meso vsem, ne samo obrtniku. Veselje do življenja je veselje do dela; veselo-srčnost nam daje potrebno gibčnost, združena z marljivostjo je vsa ona življenska modrost, ki pomaga vsakomur krepko na noge. Kolike potrpežljivosti ni treba, dokler ne zašumi zeleno pero murve v livadi kot pestra svila na gladkem parketu sijtgne dvorane t Sukno, usnje, kovina, platno... kolike proletarske krvi niso napiti ti izdelki, preden pridejo
v umne roke obrtnika! —
* ■/.*.»/
V	prvih hipih splošne osupnjenosti je igralo obrtništvo precej megleno vlogo: klicalo je vlado na pomoč proti tvorniškemu izdelovanju, skušalo je preprečiti najemanje prodajalnic v posameznih mestih tvornicam, ki so postale njih tekmeci na gospodarskem po|ju. Klicalo je deželo in mestne oblasti. Pisatelju teh vrst je v spominu, kako zelo so si prizadevali gotovi ljubljanski obrtniki preprečiti neki taki ljubljanski tvdki zalogo in prodajalno v Ljubljani. Napeli so vse sile, hodili od Poncija do Pilata, celo župan Hribar jim je prišel na pomoč — kolikokrat ni treba vo-lilcem ustreči! — a vse zaman. Bitka je bila v gospodarskem boju poučenemu izgubljena že naprej. Židovsko-nemška tvrdka je dobila v Ljubljani svojo zalogo, krasno prodajalno, ki lepo vspeva; njen vzgled je privabil še druge.
Obrtniki so pričeli revolucionirati in hitela je tudi vlada, da jim »pomaga". Sklicevala je posvetovanja, ankete, shode, konference. Vse je stalo ogromno denarja, prihajali so na Dunaj zastopniki vseh panog obrtništva, obravnavali so sami med seboj, vpričo poslancev, sekcijskih šefov, ministrov itd. Uspeha seveda druzega ni bilo, nego da so se izdali zapisniki takih sej — zapisniki, ki so imeli po tisoč in več strani drobnega tiska, so stali zopet ogromno denarja, a praktičen rezultat je bil enak ničli. Vlada je govorila neprestano o reformah — dasi je vedela, da so take reforme, ki bi bile naperjene proti kapitalističnemu proizvajanju v korist obrtništvu nemogoče, ne samo za to, ker je vlada od teh kapitalistov odvisna — vrana vrani itd. — ampak tudi ker se svetovnega gospodarskega razvoja ne da ustavljati z nobeno umetno barjero. Zato sose vse vladne dolgoletne obljube prav klaverno porazgubile v pesku.
Prosvetlenejši med obrtniki so ta manever kmalu uvideli in zato so začeli s samopomočjo. Zadruge 80
LISTEK. -
Kmet Denis pred sodnikom.
Anton Cehov.
Pred preiskovalnim sodnikom je stal majhen, suh kmet t pisani srajci in zakrpanih hlačah. Poraščeno, kozavo lice m pod temnimi obrvi globoko udrte uči je napravilo na vsakogar jako neprijazen utisk. Lasje so mu bili dolgi, že iavno nič več počesani. Bil je bosnog.
„Denis Grigorjev!" je pričel sodnik. „Stopi bliže in odgovarjaj na moja vprašanja. Sedmega tega meseca te je zalotil železniški čuvaj Tvan Semjonov Akinfov, ko si na progi pri 141. vrsti odvil matico z vijaka, s katerim je pritrjen železniški tir. Tukaj je vijak. In imel si ga še pri sebi, ko te je dobil čuvaj. Je bilo vse tako?“
„Kako?“
„Se je vršilo res tako, kakor poroča Akinfov?"
»Seveda; prav tako."
»Dobro, čemu pa si odvil matico?"
»Kako?"
»Nehaj že s svojim ,kako‘ in odgovori na vprašanje: Zakaj si odvil matico?"
»Da je nisem potreboval, bi je tudi ne odvil" je odgovoril Denis in gledal v strop.
ftOemu pa ti je matica?"
»Matica? Potrebujemo jih kot uteži k trnikom."
»Kdo so to — potrebujemo. Kdo je ta — mi?"
»Mi, ljudstvo... To so klimovški kmetje!"
^Poslušaj prijatelj! Ne delaj se tako zabitega in govori k stvari. Govoriti mi o utežih nima vendar nikakega zmisla. Ne laži!"
»Svoj živ dan še nisem lagal in tukaj naj lažem" je zaječal Denis in trenil i očmi. »Kako pa naj si pomagamo brez uteži, Vaše blagorodje? Nobena živa riba ne plava po vrhu, ali pa bi morala imeti hudiča v želodcu. — Jaz lažem?" se je smehljal Denis. »Ostriž, ščuka, jegulja — vsi se drže globine in če pride katera teh na vrh, je hitro
»Kaj mi govoriš ves čas o samih ribah?" plen velikih rib, a tn se zgodi redkokdaj; velikih rib ni v naših vodah, ker so premajhne."
»Kako? Saj ste me vprašali po tem. Pri nas ribarijo tudi gospodje na ta način. Brez obeska nihče ne vrže trnka v vodo; seveda, kdor se vsaj malo razume na ribarenje."
»Ti torej praviš, da si odvil matico z vijaka, da jo porabiš za utež."
»Kaj pa je na tem? Vendar ne, da se z njo kockam."
„Za obesek na trnk si vzel lahko svinec, ali kako kroglo, kak žrebelj."
»Svinec ne leži po cesti, treba ga je kupiti; žrebelj je za tako stvar oeprimeren; matica je pač najboljša, ker je težka in ima že luknjo!"
»Kako neumnega se dela! Kakor da je prišel včeraj na svet, ali pa da je padel iz neba. Buča neumna, ne veš, kam te privede odvijanje vijakov? Da te ni opazil čuvaj, bi se znalo prigoditi, da zdrsne vlak s tira in zgodila bi se velika nesreča. Ubil bi popotnike."
»Bog obvaruj, Vaše blagorodje! Ubiti! Kaj smo morilci? Nismo prejeli vsi svetega krsta? Hvala Bogu, dobri gospod, postali smo stari in ne samo, da nismo nikogar ubili, niti na misel nam ni prišlo kaj takega, Božja pomočnica! Kaj pa mislite?"
»Kako pa si misliš ti železniške nesreče? Zadostuje dvoje, troje vijakov odvitih in vlak skoči s tira!"
Denis se je smehljal in gledal sodniku nezaupno ▼
oči.
»Oj! Že leta in leta odvijamo vsi iz vasi vijake in Bog nam je pomagal pri tem — zdaj pa naj naenkrat vlak skoči s tira? Ubiti ljudje?! Bes je, če sem vzel kak tir ali položil sredi pota klado — morda bi potem res vlak skočil s tira — ali zaradi smrkavega vijaka!"
»Ali poslušaj vendar, šine so pritrjene z vijaki.*
»To vendar vsi vemo. Saj tudi vseh ne odvijemo; mnogo jih je, ki se jih še nismo dotakuili. Kaj menite, da ničesar ne pomislimo ... Seveda!"
pošiljale na lastne stroške svoje delegate k centralnim zborovanjem. Močno se je tu ropotalo, zanimal se je za nje ta ali oni poslanec — omenjamo n. pr. bivšega graškega državnega poslanca, sedanjega železniškega ministra Julija Derschatto — ali preko peticij in resolucij, naslovljenih v prvi vrsti na vlado, se ni prišlo.
Konkurenčni boj s tovarnami je bil vedno nevzdrž-nejši, obrt je pešala čimdalje bolj — in v tem silobranu je nastopil obrtnik pravo pot: pomagaj si sam, in Bog ti pomore. Kakor praški komponist Ignacij Moscheles, ko je napisal Beethoven na zadnjo stran njegove partiture fidelio: »Konec, z božjo pomočjo” — in je Moscheles hitro pripisal s svinčnikom, ko je videl te besede: O človek, pomagaj si sam!
Tako je storilo tudi obrtništvo. Prej so prosili vse mogoče elemente na pomoč — a ta je ležala lc v njih rokah.
Uvideli so najprej, da morajo surovine jako drago plačevati. Treba torej na zadružni podlagi osnovano podjetje, ki bo nakupovalo v velikem le potrebščine neposredno iz tovaren in jih oddajalo mojstrom-članom po čim mogoče nizki ceni.	(81edi).
Kake krivice se godijo Slovencem v kočevskem sodnem okraju.
Občini Draga in Trava spadata kakor znano, c. kr. okrajni sodniji Kočevje. Stranka, ki ima opravila pri c. kr. uradih v Kočevju, mora vsaka preko Bibnice, bodisi peš ali z vozom, ako hoče priti k svojim pristojnim oblastim. Prepotovati mora torej ves ribniški sodni okraj.
Gotovo in smelo lahko trdimo, da je uvrstitev Drage in Trave v sodni okraj Kočevje nekaj tako krivičnega, da mora napolniti vsakega kulturnega človeka z gnjevom.
Že pred par leti, ko je bil še Thomann glavar v Kočevju, so vložili prebivalci občine Draga prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju, ki naj jo z blagohotno naklonjenostjo predloži pristojni osrednji oblasti: naj se izloči občina Draga iz kočevskega in priklopi ribniškemu sodnemu okraju. — Prošnja je bila utemeljena s tem, da je Bibnica veliko bližje, da mora vsaka stranka preko Bibnice v Kočevje, ki je 19 km oddaljena od nje, in da uraduje c. kr. okrajna sodnija Bibnica vsak mesec en dan v Loškem potoku, kamor bi tudi Dražani prišli, da bi si stranke prihranile mnogo stroškov, neprimerno mnogo časa itd.
Vsak, kdor bi bral prošnjo, bi takoj izjavil, da ni moči tako pravični prošnji odreči, ali česar nihče ni pričakoval: justično ministrstvo je prošnjo zavrnilo, dasiravno je dež. zbor kranjski prošnjo odobril. — Ne vemo, ali iz političnih, ali narodnostnih vzrokov, sta bila tudi predstojnika e. kr. okr. glavarstva in c. kr. okrajne sodnije v Kočevju proti izločitvi in sta bo izrazila proti prošnji z motivacijo, da je Draga vendar bližje Kočevju, in navedla sta pot čez Medvedjek, kar pa je seveda predrzna uradna laž. Z dokazi smo na vsako zahtevanje na razpolago.
Nihče se za tem ni več ganil in nakopičili so se zopet kričeči slučaji; o njih par zgledov pozneje.
Na omenjeno pot čez Medvedjek so se sklicevali tudi nekateri posestniki iz kočevskega okraja, ki so po slučaju ali pa tudi umetno posestniki nekaj zemlje v Dragi in Travi. Kot davkoplačevalci so enakopravni z domačimi občani Drage in Trave. In kot taki imajo tudi svojo besedo. Ti so se seveda z nemškonacijonalnega stališča izjavili proti izločbi in izrazili se tudi, da je pot čez Medvedjek v Drago veliko bližja kakor čez Bibnico. In glej!
Denisu se je zdehovalo. Nato se prekriža.
„Lani je skočil tu vlak s tira” je dejal preiskovalni sodnik. »Zdaj je stvar razumljiva.”
„Kako mislite ?“
»Zdaj pravim” je ponovil sodnik, »je razumljivo, kako da se je zgodila lani ta nesreča na našej železnici. Zdaj razumem.”
»Da razumete, zato ste omikan mož. Bog je že vedel, komu je dal zdrav razum. Vi poslušate vse natanko in presojate — ali čuvaj, kmet brez vsake pameti, prime kar prvega za vrat in hajdi z njim! Najprej si mora biti v vsem na jasnem, potem naj vleče šele ljudi s seboj, Šaj je znano: kmet ima kmečko pamet. Prosim, zapišite tudi, da me je udaril dvakrat po zobeh in enkrat supil v prsi.” »Ko so iskali pri tebi doma naprej, so našli še eno matico. Na katerem kraju in kdaj si jo odvil ?”
»Vi mislite vijak, ki je ležal pod rdečo skrinjo?” »Ne vem, kje si ga imel, ali dejstvo je, da se ga je našlo v tvoji hiši. Kdaj si ga odvil?”
»Jaz ga nisem; dal mi ga je Ignaška, šepavega Se-miona sin. Mislim namreč na vijak, ki je ležal pod rdečo skrinjo. Ane na saneh sva odvila skupno z Mitrofanom.” »S katerim Mitrofanom?”
»Z Mitrofanom Petrovom. Še niste ničesar o njem čuli? Izdeluje mreže in jih prodaja gospodom. In mnogo takih vijakov potrebuje; za vsako mrežo gotovo kakih deset.”
Tem umetnim davkoplačevalcem se je verjelo, trpinu domačinu seveda ne!
Gg. uradniki v Kočevju, posebno šefi, zakaj ne računate vi svojih komisij čez Medvedjek, zakaj ne hodite, oziroma se ne vozite po tej krasni bližnici, zakaj se vozite rpje skozi Bibnico, Sodražico in Loški potok? Mar samo za to, da lažje predložite večje dezervite, ali mogoče tudi iz drugih vzrokov? — Kmet seveda ne ve, on samo plača. To tudi vi dobro veste in molčite.
Vemo pa tudi, da je še nekaj, kar je vlado odvrnilo od naše udane prošnje: V Dragi in Travi je tudi nekaj Nemcev in te ubožce naj bi se izročilo slovenskemu ribniškemu sodnemu okraju?! Treba je vendar skrbeti, da te rahle nemške cvetke ne utonejo v slovenskem morju. Treba je v teh krajih nemštvo skrbno gojiti, in če mogoče v narodnostnem oziru tudi napredovati, da se doseže idealni cilj Vsenemcev: napraviti iz slovenske Drage in Trave nekako predstražo trdnjavico nemškega ozemlja na Kočevskem.
Koliko ubogo slovensko prebivalstvo v Dragi in Travi pretrpi, ni moči popisati; če slišimo o posameznih slučajih, se nehote poprašamo, ali smo res v moderni in kulturni Avstriji ali morda v kakem macedonskem vi-lajetu.
V	prihodnjem navedemo par posebno značilnih slučajev.	(Sledi).
K dogodkom v Bolgariji.
Kdaj, kako razspade in kdo postane dedič evropejske Turčije — to je danes orientsko vprašanje. Simptoni razpadanja te nekdaj tako mogočne države, strah vsem kristjanom, so vodno očividneji, posebno jasni pa so postali sredi 70 tih let, ko je Bultanoval v Carigradu Abdul Aziz. Tedaj je prišlo pri pobiranju davka do prve vstaje (1875), osvoboditev kristjanske »raje” izpod turškega jarma je postala lozunga na jugu. Zgrabili so Srbi in Črnogorci za orožje in vršili so se ravno taki vstaški boji, kakor sedaj v Makedoniji.
Kot danes, so pošiljale evropske velevlasti tudi tedaj note Turčiji in ta je na papirju vse reforme obljubila. Noto avstrijskega kancelarja Andrasija so podpisale tudi Nemčija, Busija, Italija in Francija. Vstaši pa so hoteli jamstvo, da se te reforme izvrše. In ker jim tega ni mogel nihče dati — niti velevlasti, niti turčga — so se pripravljali na spomlad 1876 na novo vstajo.
Izbruhnila je v Bolgariji sredi maja. Klanje je bilo na obeh straneh veliko. Velevlasti so zopet silile na Turčijo, ali ta se ni za reforme zmenila. Obnašala se je celo tako, da so poslaniki tujih držav zapustili Carigrad, ker je bil sultan Abdul Aziz umorjen, njegov naslednik kot slaboumnež odstavljen in je zasedel prestol le-tega brat Abdul Hamid, ki sultanuje Turčiji še danes star 65 let.
Z vstajo v Bolgariji so se pričeli veliki boji na Balkanu: Busija se je zavezala z Bomunijo in ste skupno prodirali proti Carigradu. Bojevali so se poleg Bolgarov še Srbi in Črnogorci. Turčija je bila premagana in morala je odstopiti vse polno svojih pokrajin: Busiji Besarabijo oz. Dobrudžo, Batum in še nekatera druga mesta ob črnem morju; Bumunijaje dobila po Busiji Dobrudžo; Srbija se je povečala za 150 kvadratnih milj; črna gora je poskočil od 78 na 170 kvadratnih milj in dobila luko ob morju; Avstrija je zasedla Bosno in Hercegovino; Anglija Ciperški otok; Grčija Tesalijo in južni del Epira; Bolgarija je postala kneževina, ki je morala plačevati sultanu letni davek; Vzhodna Bumelija (ki spada danes k Bolgariji) je dobila kristjana za guvernerja. Meje, nekdaj tako obširne Turčije, vspehi stoletnih bojev, so se v petih letih skrčile na pravo neznatnost.
»SlušaJ! § 1081 kazenskega zakonika veli, da zadene vsakogar, ki namenoma poškoduje kako napravo pri železnicah, da se more zgoditi vsledtega nesreča z vlakom, in če je krivec vedel, da je nesreča mogoča — čuješ ? če je vedel, da je nesreča mogoča — in tebi toni moglo biti neznano— vsak tak se kazmye z zaporom v prisilni delavnici.” »Seveda, vi veste bolje... Mi smo neomikani ljudje... Kaj pa mi vemo?
»Ti veš vse! Ti lažeš, samo delaš se nevednega.” »čemu pa naj bi lagal? Prašajte po vasi, če meni ne verjamete. Brez	uteži moremo	loviti samo linje, piškurje.	Pa še za te vzamemo rajši	obtežene	priprave.”
»Govori še o	somih!” se je	smehljal	sodnik.
»Somov.ni v	naših vodah.”
»Zdaj molči...”
Molk. Denis gleda nepremično na želeno pogrnjeno mizo in neprestano utripa z očmi, kakor da nima zelenega suknja ampak blesteče solnce pred očmi. Preiskovalnemu sodniku pero po papirju kar drči.
»Smem oditi?” vpraša Denis za nekaj časa.
»Ne, moramo te zapreti in vtakniti v ječo.”
Denis je nehal utripati z očmi, nagubi čelo in vprašujoče zre uradniku v oči.
»Kako pa, v ječo? Vaše blagorodje! Nimam časa, moram na sejm, da kupim od Jegorjaza tri rublje slanine.” »Molči. Ne moti me!”
Busija, ki je posegla na Balkan pod pretvezo osvoboditve Slovanov, je svojo pravo namero kaj kmalu pokazala: mesto sultanu, naj bi se pokorili balkanski Slovani c ar j u.
Očitno se je pokazalo to zlasti v Bolgariji, ki je dobila kot kneza na pritisk Busije nemškega princa Aleksandra Battenberškega. Aleksander I. ni bil v Zofiji nič druzega nego carjev namestnik. V armadi so bili vsi vičji častniki Busi, bolgarski ministrski predsednik je bi! ruski general Sobolev, vojni minister je bil ruski baron Kaulbar. Aleksander je bil odvisen takorekoč od teh. Da ni bil zadovoljen s tem niti on, niti ljudstvo, je umljivo. In ruski listi so pisali o črni nehvaležnosti Bolgarije!
Med tem je vodil zdravnik Stranski upor v Burne-liji. Sklical je ljudski zbor in na tem se je sklenilo združitev z Bolgarijo. 20. septembra 1885. je izdal bolgarski knez Aleksander I. proklamacijo na Bolgarijo v Bumeliji, ker se je podpisal: »Aleksander I., po božji in ljudski volji knez združene Severne iu Južne Bolgarije”.
Buška vlada je bila vsa iz sebe, da je združil Aleksander brez njene vednosti in volje oba dela Bolgarije, očitala je knezu nezvestobo in neposlušnost, odpoklicala je vse ruske častnike iz bolgarske in rumelske armade, Aleksandra pa je črtala iz liste ruskih generalov. Kast Bolgarije je gledal poln zavisti tudi srbski kralj Milan Qbfe-novič, ki je igral v Srbiji tako žalostno vlogo. Napadel je Bolgare z vojsko, toda Aleksander Battenberški je srbsko vojsko v bitki pri Slivnici in Pirotu sijajno premagal (17. in 24. novembra 1885).
Prihodnje poletje se je sešel prvič parlament združene Bolgarije. Battenberški Aleksander je otvoril prvo sobranje 14. junija 1886).
Busija je med tem rovala na skrivnem proti bolgarskemu knezu, ki se ji je zdel premogočen. Posrečila se ji je dobiti več zaveznikov v armadi, pridobila je tudi metropolita Klementa in več drugih. Proti koncu avgusta so obkolili oficirji s svojimi kompanijami med 1—2 uro ponoči knezovo palačo. Aleksander se je moral prestolu odpovedati. Nato so ga prepeljali na ladji po Beni na Buško. Tam so ga prijele ruske oblasti, a črez štiri dni so ga že izpustile in Aleksander se je odpeljal v Avstrijo.
Zarotniki so se postavili na čelo vlade, a ljudstvo je ruski vpliv takoj spregledalo. Nastala je cela vstaja in zarotniki so morali bežati. Vlado je prevzel začasno Stambulov in Batenberški Aleksander je bil poklican nazaj. Toda le osem dni je sedel na bolgarskem prestolu: 7. septembra 1885. je zapustil Zofijo za vedno, ker ja uvidel, da mu car ljuto nasprotuje. Izdal je proklamacijo na bolgarski narod, vlado je poveril Stambulovu in nato odšel. Nato je Busija zopet poskusila, dobiti odločilno besedo v Bolgariji, a Stambulov je preprečil vse take poskuse Leto za tem je dobila Bolgarija novega kneza, v osebi nemškega princa Ferdinanda Koburškega, ki je prisegel na bolgarsko ustavo 14. avgusta 1887.
Stambulov je dobil prvo besedo v deželi in kakor je strahovito preganjal vse ruske privržence tako je postopal tudi proti vsem svobodoljubnim pojavom s strani bolgarskega naroda. Njegovo nasprotstvo proti carju ni izviralo iz sovraštva proti absolutizmu — isti absolutizem je prakticiral doma. Mesto Busije so dobile vpliv na kneževino druge zapadne države, zlasti Nemčija in Anglija. Naravno bi bilo, da bi se potegovala Bolgarija za svoboda onih balkanskih Slovanov, ki so še danes pod turškim jarmom; pričakovati je bilo, da vlada Stambulov v smislu zahtev naroda. Ali ne eno ne drugo se ni zgodilo. S svoja brezobzirnostjo je provzročil zaroto proti sebi: 15. julij* 1895. je padel grozno razmesarjen pod roko morilčevo,
■** Dalje v prilogi. “3—
»V ječo. Če bi bil kak povod za to, saj bi šel, ali tako... živimo docela pokojno, čemu? Nisem kradel in nisem se pretepal. In čo me dolžite zaradi onega dolga, ki ga še nisem plačal, Vas prosim, Vaše blagorodje, učitelju ne verjemite ničesar. Vprašajte vaškega starosto...”
»Molči!”
»Saj molčim” je mrmral Denis. »In kar se je nalagal učitelj, hočem pod prisego ... Mi smo trije bratje: Kusma Grigorjev, Jegor Grigorjev in jaz Denis Grigorjev...“
»Motiš me neprestano ... He, Semjon” je zaklical sodnik, »odpelji ga.”
»Mi smo trije bratje” je ječal Denis, ko sta ga prijela dva vojaka in ga tirala iz sobe. »Odgovorni nismo za dejanja drug druzega... Kuzma ne plača in zdaj trpi ti Denis. Lepi sodniki! Bajni gospod general je mrtev, ti nebeško kraljestvo, on bi Vam že pokazal. Vam sodnikom. Treba je soditi z razumevanjem in ne na slepo ... če me tudi tepeš, nič ne de, ali jaz moram vedeti, da nisem zastoDj tepen in da ravnaš ti po svoji najboljši vesti.”
Tuji dom.
Kovala. — Spisal M. B. P.
I.
Tisto leto se je bila storila zima nenavadno nagle. Že prve dni novembra je padel sneg, potem je v jasnih nočeh zmrznil in ležal tako do pozne spomladi. Dan za
„Priloga“ k 10. štev. „Nove Dobe“, dne 20. marca 1907.
ki je napadel kStambulova, tedanjega (ministrskega predsednika in voditelja vladne stranke, z jataganom, kratkim orientalskim mečem.
V tem tednu umorjeni Petkov je bil priča temu grozodejstvu, a vzlic temu ni poslušal tega glasnega opomina.
Ko se je pomikal mrtvaški sprevod s Stambulovom mimo mesta, kjer je bil izvršen atentat, je ukazal Petkov sprevod vstaviti. Na mestu je pričel nato govoriti o smrti Stambulova in proklinjal morilce, ki so končali moža, ki se je vse svoje življenje boril le za neodvisnost Bolgarije in za utrditev knežjega prestola.
Ni še končal Petkov svojega govora, ko je nastala v množici naenkrat velika panika. Pravijo, da je vstrelil nekdo proti vozu, na katerem so bili naloženi venci. Nastala je silna zmešnjava; ženske so kričale, moški so silili proti govorniku, po tleh je ležalo kupe ljudi. In ko je dejal Petkov; „Na tem mestu je izdahnil pod roko najetega morilca najboljši človek, ki je storil tako mnogo za domovino", je zakričal nekdo iz množice: „Lažešl“ Orožniki in vojaki so morali braniti Petkova pred razjarjeno množico.
Stambulov naslednik je postal Petkov. Z isto brezobzirnostjo jo zasledoval svoje cilje, kakor njegov vzor, ki ga je hotel pri vsaki priliki posnemati: Stambulov.
In tako je padel tudi Petkov kot žrtev atentata. /
Razmere v Bolgariji že davno niso več take, kakor se- splošno misli: duhovi so tako razvneti, da ni več daleč do odprtih -bojev, ako ne poseže vmes kak izvanreden dogodek.
Teh homatij na Balkanu so neposredno krive vele-vlasti, ki mirno gledajo nepoštenost in neodkritosrčnost Turčije, in nedovolijo, da bi se vsi balkanski narodi osamosvojili. Deloma so v strahu, da izgube posojila, ki so jih dal« Turčiji, deloma se boje, da bi utegnila Rusija dobiti na Balkan prevelik vpliv, največ pa se je boje, če bi nastala iz balkanskih državic kaka večja na federativni podlagi sloneča enota.
Temu nasprotuje največ Avstroogrska. Tiho sicer a vztrajno. Posredno tudi Nemčija, saj je znan Bismarkov izrek:	„Za	Nemčijo se prične orientsko vprašanje tam,
kjer pridejo življenski interesi Avstrije v nevarnost". Dejstvo je namreč, da bi krepka Jugoslavija — bodisi kot enota ali kot posamezne države — napravila iz Avstrije vse kaj druzega kakor je danes. Jugoslovanstvo je namreč naj večja nevarnost za način in mišljenje današnjega avstrijskega vladanja.
Umorjeni Petkov je bil morda zadnji mož na Čelu bolgarske vlade, kije zasledoval politiko „obstoječih razmer“. Vsako nasprotno gibanje je s silo zadušil. Igral se je z mečem in z mečem je bil pokončan 1 Njegova smrt je morda pričetek nove politike na jugu.
Politični pregled.
Nagodbena pogajanja.
V	zadnjih 50 tih letih je doživela habsburška monarhija poleg drugih manjših še tri velike poraze na zunaj: proti Italiji leta 1859. (Solferino); proti N emčiji leta 18ti0. (Kraljevi Gradec) in proti Ogrski leta 1867. (dualizem).
Ko so premagale cesarske čete s pomočjo ruskih madžarske ustaše pri Vilagošu, je zavladal na Ogrskem absolutizem, za katerega se naši vladi pač ni bilo težko odločiti. General Hajnau, ki so ga imenovali v Breščiji in Bergamu Avstriji podložni Italijani le „hijeno“ je prišel v enaki službi na Ogrsko. Toda že 0. julija 1850. je Hayuau padel in nasledoval mu je za dobo desetih let nadvojvoda Albreht. Vojaški absolutizem je sicer ostal, a na svoji
dnem je pihala burja, tulila po noči krog voglov in se proti jutru navadno nekoliko pomirila. Včasih je padel sredi nje nov in zelo droben sneg, ki ga je potem raznašala po poljih, kopičila ga v zamete, pihala ga s streh na ulice in po ulicah zopet dalje na desno in levo. Mestna sprehajališča so bila docela mrtva. Kostanji so stali ob obeh straneh kakor mrliči. Gole veje so molele široko v zrak, in komaj se je zganila katera takrat, ko je priletela s polja lačna vrana in sedla nanjo z glasnim in odurnim vpitjem. Včasih ob nedeljah ali praznikih dopoldne so prišli na šetališče mladi ljudje, a odšli so kmalu. Samo redko, kadar je bilo ozračje mirno, in je sijalo zimsko solnce, so hodili tam gorindol stari meščanje. Kučme so imeli na glavi, na rokah debele rokavice in zaviti so bili v ogromne suknje.
Tisti dan, ko se je peljala Berta z materjo ogledat svoj novi dom, je bil nenavadno lep. Nebo in gore v daljavi so bile čiste, ozračje je bilo docela mirno in kmalu je posijalo tudi solnce. Nekaj mehkega je bilo v njegovih žarkih, in če je pogledal potnik vanj, gaje obšla skoro sentimentalnost. Skoro žalost po nečem sladkem, ki je' umrlo in minilo in se zato ne povrne nikoli več.
Berta je sedela v saneh nazaj naslonjena in se tiščala matere. Na glavi je imela majhno čepico in do nosu je bila zavita v debel in gorek kožuh. Gledala je predse po Široki sneženi ravnini, koder so zvonili kopji in so tiho
grozoti je precej izgubil. V to dobo spadajo tudi „Bahovi huzarji" pod katerim naslovom je izšla pred časom znana knjiga našega Janeza Trdine.
Monarhija, izgnana iz Italije, je pokazala kmalu svojo popolno notranjo nemoč. Eešitev si je hotela vlada poiskati v ustavni podpori s strani ljudstva: leta 1860. je izšel oktoberski diplom cesarja Franca Jožefa I., ki obseza v velikih potezah bodočo ustavo države. Zahteve in potrebščine monarhije skuša spraviti v soglasje z avtonomijo posameznih provinc. Na ta način je dobila tudi Ogrska svojo ustavo, a ker ni prinesla deželi nekdanje samostojnosti, tudi javnih krogov — grofov in baronov — ni zadovoljila.
Grofu Rechbergu, za katerega ministrskega predsedovanja z izšel oktobrski diplom, je sledil Šmerling, ki je izdelal novo ustavo (26. febr. 1861.) na liberalni podlagi s ciljem: Avstro-Ogrska kot ena država. Monarhija je imela svojo skupno državno zbornico. Da je ta namera brezpogojnega centraliziranja padla, se ni zahvaliti toliko opozicijam iz češke, Galicije in Tirolske ampak pred vsem, ker ni hotela poslati Ogrska nikakih poslancev v skupno zbornico, ampak je zahtevala svojo ustavo. Le Nemci iz Ogrske so poslali 28 delegatov v osrednji parlament.
Vsi poskusi, pridobiti Madžare, so bili zaman. Tudi Dalmacija, Slavonija in Hrvaška so zahtevale svojo ustavo.
In v tej splošni zmešnjavi, mesto da je dala vlada vsakemu narodu, kar mu gre po naravni in človeški pravici, se je pričela pogajati z Madžari, da jim izroči ostale narodnosti, ki spadajo pod krono sv. Štefana, na milost in nemilost, ako pristanejo Madžari na kako državno obliko, ki bi na zunaj reprezentirala enotnost monarhije.
Zgodovinska resnica je, da nimamo v Avstroogrski nobenega naroda, ki bi se bojeval za dosego svojih ciljev s tako nepoštenostjo, kakor Madžari. Mi se odločno zavarujemo proti vsemu očitanju, da govore iz nas predsodki: hladna objektivnost zgodovinarja je naša gorenja trditev. Morda dobimo še priliko za dokaz tej resnici.
Ravno tako so storili madžarski politični grofje in baroni leta 1867.: postavili so se v pozo bojevnikov enotne monarhije, vse pa je bilo samo past, iz katere se naša vlada ni mogla več izviti, ko je podpisal vladar 69 paragrafov obsegajočo nagodbo. Ali je bil vpliv pisanja buda-peških političnih listov, ali nekaterih dunajskih, na katere je imel D6ak svoj posebni vpliv, ali so bili vplivi prijateljskih svetov: — naj je bilo kar že, cesar avstrijski se je dal kronati kraljem Ogrske in s tem vstvaril sistem, ki ubija že desetletja nemadžarske narode na Ogrskem — ubija pa tudi njegovo in monarhije moči Madžari so se med tem znatno opomogli, na krmilo je prišlo Košutovo ime in tradicija tega imena je nastopila v vsej svoji zgodovinski opremi: neodkritosrčnost, spletke, zahrbtnost; ne manka pa ji seveda tudi ne patoza in bombastičnih fraz.
Bazen vojnih zadev, financ in zunanjih zastopstev, kar se rešuje v delegacijah, poleg tega še vladarja — druzega nimata obe državni polovici nič skupnega. Za vse drugo se imata pogoditi gotovo dobo naprej* (navadno za 10 let) v takozvanih „nagodbah“.
Da skušajo Madžari vsako tako priliko izkoristiti kar se le da, je postalo že umevno in Avstrija je res dajala, kar so Madžari le hoteli, samo da je „enotnost“ monarhije obranjena.
Toda sčasom je postalo vendar jasno, da nimamo od te enotnosti Avstrijci nič drugega, nego neizmerno škodo, da darujemo vsako leto Madžarom milijone in milijone za prazen nič: s tem denarjem smo opomogli, da so razvili Madžari svojo industrijo, z našim denarjem smo plačevali madžarsko kulturo.
Tako razmerje pa je vsake države nevredno. Tudi avstrijska vlada je končno spoznala, kako žalostno vlogo
drčale lahke sani. V vsi daljavi ni bilo nikogar, kar so nesle oči, je bila vse sama brezmejna snežena planjava, ki se je bočila više in više proti goram in se stikala končno z obzorjem. Včasih je letela preko neba jata ptic, vse so na glas kričale, zavile proti jugu, potem proti zapadu in se naposled izgubile v daljavi.
Voznik je bil okrenil ob vznožju holma na desno, in kmalu nato je stopila pred oči velika hiša in za njo druga poslopja spodaj ob reki, ki je šumela in se penila dalje sredi sneženega polja. Tam nižje v dolini, kjer se pričenja grmičevje in prehaja naposled v hosto, je stala neka velika zgradba z jako visokim dimnikom, iz katerega se je valil gost črn dim. Po holmu so hodili delavci semintja, včasih se je vstavil sredi poti boljše napravljen človek, gledal je dol proti poslopju ob reki in je klical neznano ime. Ob reki so ležala ogromna debla smrek, borov in hrastov, delavci so hodili okrog njih, zatikali pod nje drogove in jih tako premikali počasi proti poslopju. Tam so tekle in enakomerno hreščale pile. Delavci, ki so hodili med njimi, so bili kakor stroji. Lica so bila popolnoma brezizrazna in istotako oči. Ni bilo v njih ne žalosti ne veselja, ne zadovoljnosti, ne grenkobe. Orne in močne roke so oprijemale kakor klešče, mišice po obrazih so se napenjale, krije stopala v lica in se zopet izgubljala.
Sani so se pomikale počasi gor na holm in se vstavile pred velikimi durmi. V tistem hipu je prihitel k
igra, zato je izdala iniciativo za revizijo nagodbenega vprašanja.
Ze tedne se vrše zdaj pogajanja, enkrat na Dunaju potem v Pešti; pojedine tu, pojedine tam —a vspeha do sedaj nikakega. Madžari bi si po »tari navadi radi napolnili svoje blagajne z dobičkom, ki bi ga jimprinesla nagodba
—	a avstrijski narodi so prišli naenkrat do spoznanja, da njim brezpogojne zveze z Ogrsko ni treba. Zato ima tudi naša vlada lažje stališče in ji ne bo treba tako drago prodajati svoje — pomoči Ogrom.
V Bolgariji po atentatu.
Atentator je priznal, da je izvršil svoj čin samo iz političnih nagibov, da oprosti deželo tiranskega ministra, ki ni hotel slušati svarilnega glasu ljudstva, ampak je hotel vladati proti narodni volji. Zaslišavanje je precej težavno, kajti izpovedi mnogih med tem prijetih divergirajo tako, da si ni mogoče napraviti jasne slike o postanku in rasti cele zadeve. Gotovo je le, da je bila namera atentata dogovorjena že prej z nekaterimi osebami, da pa nobena stranka ni na zločinu niti posredno, niti neposredno prizadeta. Glavni sokrivec atentata utegne biti pač urednik »Balkanske tribune", kije atentatorju tudi svetoval, da je bolje, umoriti Petkova kakor pa kneza Ferdinanda, kar bi utegnilo imeti za posledico velike homatije na celem Balkanu, tako da bi utegnila biti tudi Bolgarska v nevarnosti.
V	osebi G ud e v a, ki spada k isti stranki, kakor umorjena Petkov in Stambulov, je dobil Petkov svojega naslednika. Tudi ostali ministri so iz vrste Stambulovcev, ki so imeli doslej večino tudi v narodu, a se je pričelo v zadnjem času ljudstvo vedno močnej« nagibati na stran opozicije.
Zato se splošno sodi, da je Gudevo ministrstvo le prehodnega pomena, da reši tiste zadeve (zlasti finančne), ki so izšle še neposredno po Petkovi iniciativi in se nahajajo v sredi debat. Poleg tega je Gudev resnično telesno jako slab, tako da je izključeno, da bi mogel vztrajati delj časa na svojem mestu.
Splošno se torej pričakuje, da Gudev kmalu odstopi in pride za njim nova stranka opozicije nakrmilo. Stambulovci pridejo tako ob vea svoj vpliv, ki so ga imeli v zadnji dobi na Bolgarskem.
Opozicija na krmilu bo pomenjala pa tudi novo smer zunanji politiki bolgarski, dočim je politika Stambulovcev pomenjala veliko prijateljstvo Turčiji — zato je umorjeni Petkov zatrl vsako gibanje v Bolgariji, ki je imelo namen, podpirati bolgarske vstaše v Makedoniji — bo pomenjala nova stranka na vladnem mestu agresivno politiko napram Turčiji.
To slutnjo izražajo tudi nemški listi iz rajha. Že primerja neki polkovnik v berolinskem „Tagblattu“ bolgarsko vojsko s turško. V svojem sestavku hvali disciplino bolgarske, v zadnjem času znatuo pomnožene armade, stavlja jo odločno na prvo mesto izmed vseh balkanskih državic. Z ozirom na težko in dolgotrajno prevažanje turških polkov iz Male Azije pravi, da je v slučaju vojske med Bolgarijo in Turčijo zato mogoče, da je Bolgarska zmagovita. Vzornost njene vojske je slična samo organizaciji turške evropske armade.
Smrt Petkova torej na vsak način napoveduje tudi smrt Stambulovemu režimu v Bolgariji.
K razmeram na Ruskem.
Malokdaj je bil položaj na Buškem tako nejasen, kakor ob času. Pisanje celo najresnejših listov o sedanjih razmerah ni druzega kot prazno govorjenje. Samo kombinacije sloneče zopet na kombinacijah.
Duma je pričela zborovati v torek v neki novi dvorani, ker priprave v Tavriški palači še niso izgotovljene. Kako stališče zavzemajo novi poslanci v dumi napram vladi
vozu od nasprotne strani sin gospodarja tistih posestev, Ivan Mirtič, pozdravljal je veselo in pomagal obema z voza, Berto je prijel za podpazduho, dvignil jo visoko kakor otroka in jo postavil nato pred se z veselim smehljajem.
„Kje pa 8te?“ — jo je vprašal. „Saj vas komaj najdem v tem kožuhu."
Berta se je nasmejala, a mati je stopila proti sredi dvorišča, gledala krog sebe ter kazala z roko po poslopjih.
Vsi skupaj so odšli v hišo in hodili tam iz sobe v sobo. Mirtič je potoma pravil, da se mudi oče zunaj v hosti pri delavcih ki sekajo drevje, ampak da pride h kosilu. Prosil je tudi, naj bi imeli nekoliko pardona pri njegovih besedah, ker je splošno priprost človek in poleg tega nenavadno trdne nravi.
BRazumljivo" — je odgovarjala nato Bertina mati in gledala slike in starodavno hišno opravo:	»Trgovec,
poleg tega že star gospod — to je vselej takol"
Potem je pravila, da bi bilo dobro odbrati od te staromodne hišne oprave vse tisto, kar je še dobro ohra-jeno in zanimivo izdelano. Poudarjala je, da bi vzbujala cela izba s primerno urejenim takim pohištvom nenavadno pozornost. Berti je ugajala najbolj tista soba, ki je imela okna na polje, in odkoder se je videlo daleč naokoli po ravnini, tja do gozda in dalje potem do gor, ki so stale v veliki daljavi in se dotikale 8 svojimi vrhovi obzorja. Bekla je, da bo tista soba njena: klavir bo ital v kotu
je prav tako negotovo. Položaj dela na nas utis, kakor zlo obetajoči prevznaki, kadar imata trčiti dva močna nasprotnika drug ob druzega. Nihče se ne upa prav prijeti, ker ni siguren zmage.
Poročila zunanjih listov o položaju so prav tako netočna. Tako so objavljali n. pr. dunajski listi brzojave o velikih programih v južnoruskem mestu Jelisabet grad. Prijatelj našega uredništva, je brzojavil takoj nato v Jelisabet grad svojim starišem; odgovor se je glasil »blago-polučauo“. Poročila o klanju Židov so bila torej silno pretirana, ki povzročajo le povsem krivo prognozo.
Poročajo, da je baje stališče ministrskega predsednika Stolipina (izg. Stalipina) precej omajano; da ga izpodrivajo starokopitni krogi na dvoru. Stolipin je sam velik reakcio-narec — on je n. pr. eden prvih organizatorjev „ črnih stotnij" t. j. bande ničvrednih ljudij, ki so imele nalogo, zadušiti vsak revolucionarni pokret po ruskih mestih — naj me nasleduje še hujši reakcionar V
Tudi politična literatura ruska je v tem času precej brezpomembna, razen če omenjamo Danovo publikacijo »Rabočie deputati v pervoj gosudarstvenoj dume", ki prične s političnim položajem pred volitvami v prvo dumo, opisuje volitve rabočih (delavskih) deputatov, njih zvezo s trudo-vojo grupo, razvoj k socializmu v Marksovem zmislu, nato delovanje delavske frakcije izven dume in konča s položajem stranke ob in po viborškem manifestu. Iz tega poročila posnamemo tudi, da je bilo prvi dumi le 72 dni življenja in — drugi dumi?
Jako slabo vpliva na javnost način, kakor nastopa vlada proti dijaštvu.
Ruskega dijaštva ne smemo primerjati z našim. Buški dijaki se pečajo od mladih nog zgolj s političnimi in narodno - gospodarskimi vprašanji; delo, s katerim se pečajo imenujemo lahko v veliki meri jako resno. Znani so nam n. pr. slučaji, da so imeli dijaki gorenjih razredov cele tajne tiskarne, kjer so tiskali ilegalne liste, vzpodbujajoči k revoluciji. Izdajajo proklamacije, stopajo v družbe, ki repre-zentirajo cele prevajalne urade: dijaki so oskrbeli na Ruskem do malega prevode vseh količkaj zanimivih političnih knjig iz svetovne literature, omenjamo naj delovanje Caj-kovcev, ki so imeli namen, razširiti med narod čim več popularnih knjižic o vseh aktualnih vprašanjih dnevne politike, dalje močno gibanje „v narod", t. j. študentje in študentiuje so šli kot navadni delavci med kmete in v tovarne, kjer so si po dnevu služili svoj kruh, zvečer pa so učili ljudstvo v pisauju, v čitanju, v zgodovini itd.
Umevno nam bo, da izide iz tega dijaškega gibanja tudi marsikaj, kar mi v drugih razmerah živeč že celo ne moremo odobravati. Mislimo na brezštevilno atentatov, ki so jih napravili na vladne birokrate. Vlada pošlje sicer na tisoče študentov v Sibirijo — saj je ustanovila v daljnjem sibirskem mestu Tomsk celo univerzo in tehniko za izgnane študente — a novih deset tisoč stopi na njih mesto. (V Odesi se je vpisalo, kakor se nam poroča, samo letos na ondotno vseučilišče 500 študentinj.)
Dijake, ki se pečajo z ateutatskimi mislimi, dobimo v vsakem mestu. Tako je zalotila vlada v Peterbugu čve-torico, ki je baje izdelovala bombe. Posebna deputacija poslancev je prosila Makarova (šef pravosodnega ministrstva), naj ne izroči onih štirih fantov prekemu sodu. Makarov je obljubil — a vse štiri je malo prej že preki sod obsodil na smrt in je bila ta smrtna obsodba že tudi izvršena. V Moskvi je bila ravno tako čvetero študentov brez zasliševanja obsojenih in obešenih, tri dni kasneje se je izkazalo, da je bila trojica popolnoma nedolžna.
Predsednik dume, priletni in zmerni (jalovin je dejal, da je glede dume v strahu, ker se mu zdi, da čaka Stolipin najmanjšo nekorektnost s strani skrajne levice, da dobi s tein povod za razpust dume.
tako, da bo sedela, kadar bo igrala nanj, baš pri oknu,
v	kotu nasproti bo stala temnozelena zofa, tla bodo pre-grnjena s temnimi preprogami, ua steni bo visela slika pokojnega očeta in poleg te njena, okna bodo zagrlujale Črne gardine z velikimi živordečimi rožami po sredi. Tam bo njena knjižnica, pisalna miza in vse stvari, ki so ji priljubljene.
Naposled so dospeli v obednico in ko je bilo poldne, je vstopil stari Mirtič. Na sebi je imel rjavo čisto kratko suknjo, na nogah škornje in na glavi kučmo iz črne kožuhovine. Njegov pbraz so razrivale globoke brazde, lasje so bili kratko ostriženi in sivi, a život še raven in močen. Ko je zaprl hrupoma vrata, je položil kučmo na polico pri desnem oknu in nato natančneje pogledal po navzočih.
„Suho zimo imamo" — je rekel — »sneg je zmrznil, hvala Bogu, in želeti je samo, da bi ostalo tako do spomladi. Lepa je zdaj vožnja s sanmi, če pa pride jugo-vina, ne bo za voz ne za sani."
Berta, njena mati in Mirtič so vstali in zadnji mu je predstavil najprej Bertino mater in nato Berto. Starec je dal obema roko in prosil, naj sedeta.
»Dobro je" — je rekel — »dobro!" In nato je zaklical Nežuljo, ki je bila kuharica in nekaka gospodinja ebenem.
»Kosilo daj" —je klical in se obrnil potem k Bertini materi, ki je sedela na desni strani.
Dnevne vesti
a)	domače.
— S kakšnimi sredstvi agituje »Sl. Narod" za državnozborske volitve v Ljubljani, kaže njegova sobotna številka. Piše, da je dr. Ravnihar stopil v zvezo z vodstvom klerikalne stranke, da bi v Ljubljani postavili skupnega kompromisnega kandidata iz naše stranke. Seveda toni resniea in »Slov. Nar." čisto dobro ve, da to ni resnica ; toda ua nekak način mora umetno vzdržavati zanimanje in razpoloženje za svojega kandidata. V ta namen pa je »Narodu" neresnica že od nekdaj dobro služila. Ravno taka neresnica je, da je naša »Strančica" postavila za kandidata g. Pusta. No, pa vsekakor je veselo znamenje, da ima naša stranka vsaj nekaj kandidatov na razpolago dočim pri stranki »Slov. N." nihče nima poguma, kaj še veselja ali celo navdušenja stopiti »na dilco". Mi gor —
vi	dol!
— Volitve v obč. svet ljubljanski in uradniki. Pretečeno nedeljo se je vendar post tot discrimina vršil shod volilcev narodnouapredne stranke za kandidata ljubljanskega mesta v državni zbor in kandidate za prihodnje dopolnilne mestne občinske volitve. Kakor drugače ni bilo pričakovati, postavila je liberalna stranka dosedanjega župana g. Ivana Hribarja za kandidata v državni zbor — edinega človeka, ki s svojo osebnostjo, osebnimitzvezami in vplivi še za enkrat ne prepreči — zavleče le bankerot liberalne stranke. Pyrrhova zmaga, ako že smemo o zmagi govoriti! Ce pa se bo ta sicer energičen mož — zlobneži ga imenujejo absolutista — tudi mogel dokopvati do kakega vpliva v državnem zboru, ne bo smel biti osamljen; moral bi stopiti v klub »Slovenske ljudske stranke", česar pa kot predsednik »Narodnouapredne stranke", te smrtne sovražnice klerikalcev gotovo storil ne bo. Ni namen teh vrstic pečati se z osebnostjo državnega poslanca in spe. Med ljubljanskimi prebivalci se je po zaslugi gotove stranke skepticizem uživel tako, da je slišati en glas: vse eno dandanes, kdo je poslanec. Manj za naše mesto storiti kakor doslej, se	ne	more.	Eden	pa mora biti	poslanec 1
Te vrstice prihajajo iz krogov uradnikov. Dasi imajo, posebno še državni uradniki gotovo mnogo interesa na tem, kdo da se pošlje v državni zbor — kjer se jim reže kruh
—	vendar vsled volilne reforme uradništvo v Ljubljani bore malo pride v poštev, ker se izgubi v masi volilnih upravičencev. Zatorej se tudi ne moremo spuščati v tako ali tako kritiko in politično razmotrivauje. Upošteva pa se nas lahko in mora se nas upoštevati, pri volitvah v občinski zastop. V občinski zastop se voli v treh volilnih razredih. Uradništvo ter učiteljstvo je po večini uvrščeno v drugi volilni razred. Na tem voliluem terenu je tudi njih domena, ker imajo med približno 1500 volilei tega razreda več kot */8 glasov. V prvem razredu volijo večji hišni posestniki, veleindustrije!, odvetniki, sploh magnatje. Tretji razred reklamujejo zase obrtniki. Takozvani »nižji sloji" — misera plebs — so doslej bili nezastopani, brezpravni. Brezpravni pa so tudi uradniki in učitelji, ki imajo v drugem volilnem razredu pretežno večino glasov. In vendar so nezastopaui 1 Krivi so sami, ker ne reklamujejo po vzgledu drugih	tudi ti svoj	razred zase.	Sicer je
že na lanskem zaupnem shodu za dopolnilne občinske volitve ugovarjal g. dr. K., da je itak že preveč uradnikov v obč. svetu. Ugovarja se takisto lahko tudi letos. Toda le počasi gospoda liberalna. Tega pa ne pomislite, da trpite uradnike samo zato v obč. svetu, ker jih potrebujete. Kajti razen kakih 10 obč. svetovalcev, vsi drugi, torej njih 20, čisto nič ne delajo in se sploh sej redkokdaj udeležujejo. Vsako samostojnost in ljubezen do dela pa potlači — klub. Znane stvari 1 Pa pridimo zopet nazaj na naše zastopnike. Menimo, da so danes 4, mesto
»Pri nas ne bo nič posebnega s kosilom. Veste, smo na kmetih."
Nato se je	popraskal	z roko	po sivih laseh in vprašal sina, ki mu	je	sedel	nasproti, s svojim	navadnim
trdozvenečim glasom:
»Kaj si'jim že kaj postregel dopoldne?"
„Ne!“ — je rekel Mirtič in se obrnil skoro v zadregi k Berti, ki je sedela tik njega. »Glejte, na vse pozabim  ne zamerite!"
»Nič hudega" — je odgovorila Berta in poslušala potem mater, kije pripovedovala, kaj bi se lahko ukienilo s starinsko hišno opravo, in govorila tudi nekaj splošnega
o	modernem gospodarstvu.	v
Starec je gledal predse v prazen krožnik in potem zmajal z glavo.
»S hišno opravo napravite, kar hočete; samo mojo sobo pustite, kakor je! Kar se tiče gospodarstva, imam svoje prepričanje. Veste, na novotarije jaz sploh ne držim. Saj so naši stari tudi znali gospodariti, zakaj bi se torej učili ravno od mladih, ki nimajo izkušnje!"
V	tem je prinesla Nežulja na mizo juho. Ruto je imela zavezano v čučko, izpod katere -so se belili sivi lasje. Prepasana je bila z belim in čistim predpasnikom, katerega je držala med govorjenjem navadno za rob, in navado je imela, da je nabrala pogostokrat ustnice v čudno šobo.	   (Sledi.)
da bi jih moralo biti v razmerju z našimi volilnimi gla sovi najmanj 8. In še ti niso nikdar bili pravi zastopniki naši. Preobloženi z največjimi in najvažnejšimi referati, doslej še nikdar niso mogli, ko bi bili tudi hoteli, pokazati se naših stanovskih tovarišev. Pa se bo zopet poreklo. Kaj pa regulacija mestnim 'Uslužbencem? Da! Ali gospoda! Volitev se bojite. Zato pa na eni strani obljubujete, na drugi strani pa grozite'8! vsemi vam lastnimi, nečuvenimi, liberalnimi uačelmi naravnost posmehujočimi grožnjami, kakor so vstrahovanja, masreglovanje itd., kar se ponavlja posebno tedaj, če pride kako resnično poročilo vendarle v javnost izza kulis ki hipemoderne Vaše uprave. Volitve so pred durmi. Pa bi bili pokazali svoje dobro srce tudi napram takozvanim nižjim slojem, mestnim delavcem, užitninskim paznikom itd. »Ja Bauer, das ist ganz was auderes!" Preden bodo tudi ti vsled v zadnjem času sprejetega, imenovanim slojem pa tudi ne povsem pravičnega novega volilnega reda, imeli svoje zastopstvo, bode poteklo še dokaj Ljubljanice mimo častitljeve mestne hiše. To so seveda stvari, katere nas (uradnike ne tangirajo toliko. Zato bo že skrbel g. E. Kristan, vodja socialne demokracije, ki bo vsled kompromisa prišel v občinski svet. Kaj pomeni ta kompromis za liberalno stranko ? Kapitulacijo 1 So li pa tudi občinske volitve za nas uemagistratne uradnike sploh takega vitalnega pomena, da bi se naj brigali za nje? Gotovo! Boj, ki ga bijejo že leta različne politične stranke med seboj, je povečem gospodarski boj. Ta boj čutimo najbolj mi sami, uradništvo in učiteljstvo. Kajti naj podleže ta ali ona stranka — bojne stroške plačamo mi. Zatorej je neodpustljiv greh, ako ne sledimo temu gospodarskemu imperativu, udeleževati se volilnega gibanja. Res je, da pravzaprav se v občinski upravi ne bi smelo uganjati nobene politike, tudi ne razredne politike! Saj vsak občinski svetovalec mora imeti zmožnost, pa tudi srce za vse občane. A tega ravno ni. Zato pa, dokler ne bo tudi za občinski svet upeljana splošna in enaka volilna pravica, je gotovo oportuuno, da pošlje vsak stan v občinski zastop može, ki jih pozna in jim zaupa. To ne gre, da bi se nam uradnikom diktiralo tako ali tako smete voliti. Inteligenti vsaj se moramo že vender enkrat otresti očitanja, da volimo ua komando. No pa naj bo! Tudi to bi slednjič prenesli. Toda vprašanje: Ali pa so gospodje, katere, recimo bodemo volili, kakor je polurni nedeljski shod v Mestnem domu sklenil, tudi vredui našega zaupanja? Poglejmo: Hribar, Tavčar, Sajovic. Recimo g dr. Tavčar, kot politik je mrtev. De mortuis nil nisi bene! A v občinski zastop kandidira zopet. Oglejmo si ga! Po svojem političnem veroizpovedauju destilat liberalnih principov, značaj. Po svojem poklicu odvokat, sicer pa slovenski romancier, ki kot tak večkrat ne harmonira s svojim zunanjim človekom. Tavčar kot ljubljanski poslanec je imel, prokleto, dolžnost pobrigati se za nas, da bi prišla Ljubljana v višji razred aktivitetnih doklad. Dočim je več nemških mest, veliko manjših od Ljubljane pomaknjenih v višje razrede, se za nas nič ne stori. Še danes je ostalo le pri resoluciji poslanca Žitnika. Kandidat g. Sajovic je železniški uradnik. Ljubljanskim uradnikom še malo znan, ker ni še dolgo v Ljubljani. Torej to je edini uradniški kandidat, proti katerega osebi nimamo prav nič. Imamo pa žalostno izkušnjo, da če bo količkaj hotel nastopiti, pa se mu bode zgodilo, kakor g. Kejžarju. Sicer, pa če se ne motim je on kandidat »Naše zveze", od magistrata odvisne torej njegov mandat tudi. Splošno mnenje v uradniških krogih je, da bi bilo najbolje, če postavimo lastne kandidate. Postavi naj kdorkoli nam simpatične može. Kje bo zmaga ?
— 0 tožbi dra. Robide proti dru. Divjaku je prvi sodnik izrekel oprostilno sodbo. Zastopnik zasebnega obto-žitelja je takoj priglasil vzklic. Zategadel se vzdržujemo za sedaj vsake ocene te razsodbe. »Slov. N." dela seve že »štimungo" za vzklicno jazpravo.
— Sestanek je v petek večer ob 8. uri pri Zajcu v Sodnijskih ulicah.
Slovenske tvrdke v Ljubljani. Izmed ljubljanskih tvrdk je 224 trgovsko sodno vknjižeuih. Od teh se je 58 tvrdk vknjižilo samoslovenski:	Accetto	Valentin,	Arko
Matko, Babič Franc, Bahovec Jernej, Bahovec Jožef, Bonač Ivan, Buggenig Ivan, Cascio Francesco, Cešnik & Milavec, Cik Marija, Ouden F., Dolenec Oroslav, Fajdiga F„ Fajdiga Ivan, Fakin & Friedrich, Frisch F., Golob Valentin, Grassi P. A., Hauptmann Adolf, Hribar D., Iglič Er., Jebačin Ivan, Jebačiu Josip, Jelenčič Jernej, Jesenko B., Kalmus Fr., »Katoliško tiskovno društvo", Kavčič Ed-mund, Klein A. (»Učit. tisk. dr.), Kostevc I., Kušar Josip, Lavrenčič & Domicelj, Mencinger F., »Narodna tiskarna", Novakovič brata, Peterca ETanc, Petričič Vaso, Rohrraanu V. H., Šarabon A., Šarc Anton, .Schwentner Lavoslav, Seunig Ivan, Simončič Leopold, Skaberne A. &E., Spreitzer M., Štrubelj A., Sušnik A., Tavčar Ed., Treo Karolina, Treo Simon, Vidmar Josip, Weibl Josip, Wid-mayer Ludv., Zakotnik Ivan, Zalaznik Jakob, Železnikar Jan., Zorman Alojzij, Žabkar Avg. — Slovensko - nemško so vkujižene sledeče tvrdke: Auerjevi G. dediči, Deghen-ghi brata, »Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg", Eberl brata, Fabiana J. naslednik Anton Korbar, »I. kranjska mehanično-avtomatična tvornica pletenin
in tkanin Ljubljanska kreditna banka, Suttner H., — tedaj 8 tvrdk. — 8 tvrdk pa so se vknjižile nemško-elovensko: Auers August Nachfolger, J. Korenčan, Bau-gesellschaft .Union", Blasnik J. Nachfolger, .Kaffeesurro-gatenfabrik I. sQds!awische Ivan Jebačin", Moskovič Brli-der, Naglas J. J. Mdbelhandel etc., Schumi Josefine, Trnkoczy Ubald v. — Lastnike os, Jih 150 tvrdk, ki so se vknjižili samoemško, moramo smatrati za Nemce. Zdi se nam namreč nemogoče, da bi se Slovenec v Ljubljani toliko spozabil, da vknjiži svojo tvrdko v nemškem jeziku. Potem se pa samo čudimo, da se Nemci še pritožujejo, češ, mi nimamo nobenega zastopnika v občinskem svetu. Nobenega? Našteli smo jih tri: Gr oseh el P., Spezerei-und Produktengeschaft, Knez J o h., Landesprodukten-handel in Predovič Elias, Handel mit lebendem und geschlachtetem Vieh. Iz tega se razvidi, kako pravični smo Slovenci, ker se Nemci sami ne morejo udeležiti občinskih volitev, ker jih je premalo, skrbimo Slovenci za to, da pridejo zastopniki tega naroda v občinski zastop, samo da pokažemo svetu svoje veliko, brezmejno spoštovanje in ljubezen do tujcev. Pomaga pa nam to prav malo. Nemci nočejo pripoznati naših zaslug za tujstvo. Da, da, nehvaležnost je plačilo sveta.
— Deželna vlada in Slovenci. Ker se naša vlada — vsled naše krivde — prav nič ne boji, zato pometa s Slovenci, kakor se ji ljubi. Tako je po Kranjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem. V Ormožu je bil nastavljen Slovenec Ašič kot vinarski inštruktor, a glej! — bil je brzojavno prestavljen iz Ormoža, ker je razpošiljal za svoja predavanja v popolnoma slovenskem ormoškem okraju — slovenska vabila. In nam Slovencem se spričo takega postopanja od strani vlade še vedno ne odpro oči ?!
— Z Jesenic nam piše somišljenik. „V „Slov. N.“ Vas napada stalni dopisnik .Narodov", ter Vam očita, da niti pojma nimate, kakšen je boj z Nemci in klerikalci. Odgovorite mu vendar kakšen pojem o tem ima on, ki ni niti član Sokola na Jesenicah in ki je knjižnico .Prosvete" korenito zavozil. Sedaj vidite, kako on pobija Nemce in klerikalce: po liberalno,
i	zdražbami, s kolom po glavi in z blatom v roki. To je ■vse njegovo delo. v drugem pa je čisto brezploden." (Op. uredništva. Le da ustrežemo želji dopisnikovi, priobčujemo ta dopis; zakaj na surove in nestvarne napade načeloma ne odgovarjamo.)
— Ljubezniva polemika. Znano je, da vzdržujejo ptujski Nemci v slovenskem jeziku pisan list, z naslovom .Štajerc". Ta list se dela naprednega, a pod to krinko tiči drug namen:	zvabiti slovenskega kmeta v nemški tiabor. Na čelu lista stoji napisano: Natisov 15.000. — Ali to ni, kar smo hoteli povedati. .Štajerc" je v hudi polemiki z vsemi slovenskimi listi, najbolj rohni seveda proti klerikalnim. Tako imenuje mariborskega „Slov. Gospodarja" .fibpos".
— Dr. Benkoviču Iz Brežic, ki mu v zadnjem času vse očita, da je popolnoma prestopil v klerikalni tabor, je dejal ptujski .Štajerc" v nekem fingiranem dopisu iz Brežic „Dr. Cvenkanič". Dr. Benkovič je tožil uredništvo lista, a je bil list oproščen. Dr. Benkovič mora pla-č«ti tudi vse sodne stroške. — Nam se zdi, da se niso dali prihraniti samo stroški in škodoželjnost nasprotnikov, ampak tudi nepotrebna blamaža — čemu sploh .Štajerca,? zaradi psovk tirati pred sodbo? Saj se obsoja sam!
—	t Jakob Vrečko. Umrl je na Ponikvi na Štajerskem, dne 12. t m. v starosti 98 let Janez Vrečko, p. d. Oblak, še vedno čil na duhu. Mož je bil izredno delaven, posebno na gospodarskem polju. V slovenskem političnem življenju je imel svoje dni važno ulogo. Leta 1849. je bil v kromeriškem državnem zboru zastopnik nekaterih kmečkih občin. Delal je veliko pri občini, bil »noga leta občinski odbornik; poseben veščak je bil v finančnih, narodnogospodarski zadevah.
— V posnemanje! Ptujska slovenska posojilnica je kupila na dražbi Kaiserjevih zemljišč graščino Ptujska gora za 68.000 K. Posestvo meri več nego 100 oralov in je bilo sodno cenjeno na 89.444 K. Posojilnica je torej dobila graščino v svoj« roke pod jako ugodnimi pogoji, namreč za 19.000 K pod cenilno vrednostjo.
— Slaba razvada ob času nabora je, da meni večina naših fantov, da se morajo, preden stopijo pod mero, opiti. K temu pripomni prav dobro »Domovina*, češ, kamor pogledaš, vidiš pijance, posamič ali pa v tolpah omahovati po mestnih ulicah in cestah — ni nabora brez pijančevanja. Ta ostudna navada pa ni samo pri nas — razširjena je med Nemci, Cehi, Poljaki — sploh med ▼semi avstrijskimi narodi, čim nevednejši, čim manj izboraženi so fantje, tem bolj pijani so. — V mesecu naborov zapijejo ti nesrečneži po celi Avstriji gotovo tri do štiri milijone K. Koliko dobrega bi se dalo za ta denar napraviti, ako bi se potrosil v razširjenje omike in prosvete!
— Delovanje ptujskega „Štajerca“. Odkar ima ta list za urednika bivšega socialnega demokrata Karla Linharta, je tudi vsa stroja, ki stoji za tem listom, razvila jako veliko agilnost. Uspehi so pač taki kakor največ gre. Ta nemškega duha polna „slovenska* stranka je imela
zopet preteklo nedelj« svoj shod, in sicer se je vršil ta to pot v Mariboru, ki so se ga pa udeležili z malimi izjemami sami Nemci. Vobče je bila udeležba tako minimalna, da nemški listi niti ne navajajo števila udeležencev. Shod je otvoril Orni g, ki je bil na to izvoljen {»predsednika. Nekaj zanimivosti o tem možu poročamo na drugem mestu. Zanimivo je, da upa .Štajerčeva" stranka na gotovo zmago v slovenskih volilnih okrajih na levem in desnem dravskem bregu.
— Vztrajen samomorilec. Kočar Janez Vabič v Marju si je 2. februarja zasadil nož za kruh v trebuh in si prerezal vrat. Prepeljali so ga v Maribor, kjer so ga ozdravili. Dne 3. marca se je pa 63 letni Vabič ustrelil.
— Smrtonosno novačenje. Vsled prehudega kurjenja peči s samim premogom bi se kmalu zadušilo v Gradišču okolo 60 oseb v sobi, kjer se le vršil nabor, ako bi se o pravem časn ne odprla okna vsled toženja glavobola voditelja komisije za nabor in vladnega zastopnika grofa Colloredo. če bi se pritoževali samo fantje, bi se morda nič ne storilo.
— Goriško učiteljstvo je imelo v Gorici svoje zborovanje, na katerem se je tudi razpravljalo, ali kaže ustanoviti za ljudstvo na Goriškem politični tednik, oziroma ako naj si osnuje goriško učiteljstvo svoje lastno stanovsko glasilo. Prvo vprašanje se je zanikalo, češ da bi znala slediti blamaža; pri drugem vprašanju se je opozarjalo — in to je bilo izmed ugovorov k obem mislim res najboljše
—	da ima slovensko učiteljstvo že itak svoje stanovsko glasilo, ki naj se ga podpira tudi s strani primorskega učiteljstva in naj se ne goji separatizma v Štajercih, Kranjcih, Primorcih, in Korošcih. Priprosti delavci so izvršili Marksov klic .delavci vseh narodov združit« se!" in pri učiteljih bi niti .učitejji slovenskega naroda, združite sel" ne bilo mogoče? Mi smo prepričanje, da tudi učiteljstvo s Primorskega čuti, kako važna je solidarnost, ako se hoče resno upati na zmago. Kar se tiče učiteljstva in aktivne politike, pa se je že tako mnogo — in med tem precej jako dobrega — pisalo, četudi ni zadeva izčrpana, vendar na tem mestu ni treba o tem razpravljati; predvsem, ker je to interna zadeva učiteljstva samega.
— K samomoru ob Soškem mostu pri Gorici. Poročali smo, da so našli na železniškem mostu pri Barki napol mrtvega Andreja Pavletiča, ki je bil načelu smrtno ranjen od kroglje iz revolverja. Ko so prenesli Pavletiča v goriško bolnišnico, je v malo urah umrl. Govorilo se je mnogo o tem, da se je Pavletič najbrže sam ustrelil. Drugi so bili mnenja, da ga je ustrelil kdo drugi. Orožništvo je zadevo preiskovalo in zasledovalo in je bilo prijetih več oseb, ki pa so bile vse izpuščene, ker se je dokazalo, da je bil sum, ki je letel nanje, popolnoma ne-osnovan. V nedeljo zjutraj pa je nekdo vrgel v poštni nabiralnik na veliki pošti v Gorici omot, naslovljen na orožniško postajo, v katerem se je nahajal revolver in poleg njega slovenski pisan listek, kjer je rečeno, da jo pošiljalec revolverja istega našel oni dan ob 4. in pol uri zjutraj ležečega na tleh poleg nekega pijanega človeka, ki pa ni bil nikdo drugi kot nesrečni Pavletič. Pristavil je obenem, da pošilja ta revolver, ne da bi se podpisal, in potom pošte, zato da bi se ta zadeva dalje ne preiskovala in da bo sodna oblast prepričana, da se je Pavletič sam umoril.
— Iz Koroškega. Celovec. Pri volitvah v majniku za državni zbor se bodo morali koroški Slovenci zvezati v nekaterih krajih z nemškimi krščanskimi socialisti in v nekaterih pa s socialnimi demokrati, ker ni upanja, da bi sami drugod prodrli kakor v takozvanem slovenskem volilnem okraju. Na vsak način bodo pa morali voditelji zelo previdni biti in si morajo skušati vsaj to rešiti, kar je mogoče. Znano je dobro dr. Brejcu in monsig. Podgorcu, kako mislijo nemški krščanski socialisti o slovenskih interesih na Koroškem.
Beljak. Za beljaški volilni okraj se pulita nemška liberalca advokat Aichelberg in profesor Angerer ter prirejata pridno volilne shode v slovenskih krajih. Slovenski volilci ne vedo, kaj jim je storiti, ker jim nihče ne pove kako naj se ravnajo v tem okraju. — Lansko leto se je tu ustanovilo tako zelo potrebno narodno društvo Drava. Žal, da so morali oditi najbolj agilni člani tega društva po nemški mahinaciji iz Beljaka v Trst. Nemci so tedaj upili po mestu: .Die Drau ist gesprengt". In res ni čuti nič o delovanju Drave. Društvo Drava mora v prvi vrsti pomisliti, da ni dovolj, če pošlje kacega slovenskega dečka v slovenske mesta učit- se kacega rokodelstva ali obrta, ono mora tudi doma pripravljati tla, da se bodo mogli izučeni rokodelci ali obrtniki uspešno naseliti v domačem kraju in delovati za narodno probujo. Posebno v sedanjih težkih časih bi se moralo botf gibati društvo in to bi ne bilo tako težko, vsaj iipa odličnega predsednika, ki pozna prav dobro razmere v beljaški okolici in uživa splošno spoštovanje. — Od 4—8. marca je bil tu vojaški nabor. Na nabor je prišlo 770 mladeničev, potrdili so jih samo 173. Več kakor polovica potrjenih je iz slovenskih krajev. Za davke posebno za krvni davek smo Slovenci dobri, a za naše prayice je pa gluha .pravična" avstrijska vlada. To mora nehati. — Vrba: Nemškutarsko učiteljsko društvo za Rož je zborovalo v Vrbi 22. svečana ter udrihalo neusmiljeno po slovenski
narodnosti. Benegat učitelj Fr. Gornik je govoril o odgoji, narodnosti in sorovosti. Trdil je, da imajo na vesti surovost mladine narodni hujskači in razne oblasti, ki ne prepovejo Slovencem rasnih gledaliških predstav, katerih s« udeležujejo tudi otroci. Vsak Slovenec na Koroškem ve dobro, kake igre se igrajo po Koroškem in ve dobro, da so popolnoma nedolžne ter uplivajo prej blagodejno [n» otroke kakor pa pobujševalno. Tu je treba tem gospodom v obraz povedati, da je Bož slovenski in da so oni narodni hujskači nemški pretepenci in nemškutarski učitelji sami, ki nastopajo povsod surovo in nesramno. Ni čuda tedaj, da se ravnajo otroci po njih. In kakšni pedagogi so ti gospodje! Pri sv. Janžu (nemški Gansdorf!!!) v Božu je učitelj-nemškutar Marinič. Marinič je kaznoval nekega dečka ki je zagnal, ko še ni bil pri pameti in še ni obiskoval šole, kamen v nekega druzega dečka, črez 6 let. Pa zakaj? Zato, ker je njegov oče zaveden Slovenec.
Brnca. V Brnco so poslali poleti učitelja, ki prav nič ne zna slovenski. Celo taki otroci, ki so prej i veseljem hodili v šolo, zanemarjajo učenje in treba jih je 8 silo poditi v šolo. Na Turškem so gotovo boljše razmere. Tu in tudi drugod po Koroškem morajo pozdravljati otroci pod pritiskom šole na cesti nemški, če jih pa vprašaš, ali ne znate po slovenski pozdraviti, dobiš odgovor: „Mislil(a) sem, da ste Nemec, če pa Nemca po slovenje pozdravim, me pa grdo gleda." Kje je surovost doma?
Siidmark. Po vsem slovenskem svetu delile ger-manizatorično društvo „S(ldmark". Namen tega društva je, da ugrabi kolikor more sveta Slovencem. To društvo pri nas nima nič iskati, člani tega društva so nemški in nemškutarski uradniki, ki služijo po Slovenskem in jedo slovenski kruh. Očividno je, da ti uradniki kot člani društva .Sttd-mark" Slovencem ne morajo biti pravični in tudi niso. Vlada mora skrbeti v prvi vrsti za to, da nemški uradniki, ki služijo na slovenskem ozemlju, ne pristopijo k temu, ker drugači slovensko ljudstvo ne more imeti nobenega zaupanja v take uradnike, ali pa naj jih pošlje tje, kamor spadajo po svojem mišljenju.
—	Za banderce pač, za narodne namene nič. V zadnjem .Miru" čitamo dopis iz Št. Lipš, kjer se je vršil velik misijon, tako da je bilo vseh obhajancev okrog 600. Pripoveduje se, kako so nosili nov misijonski križ pred procesijo in .neslo se je tokrat prvič lani napravljeno veliko zeleno-rdeče bandero. Mene je precej sram, če berem ali vidim, kako imajo Slovenci še denarja dosti za marsikaj tudi nepotrebnega, za velike žive potrebe časa pa ni smisla ni denarja. Bolj ko kinč cerkve bi dandanes bila v čast božjo krščanska vzgoja mladine, dar za versko šolo, Ciril Metodovo društvo, učiteljski dom. Če bi bil jaz škof, bi pošiljal misijonarja po deželi, da bi ljudstvo spodbujal k požrtvovalnosti za te reči in prepovedal vse ne tako potrebne izdatke pri cerkvah, dokler nimamo poštenih versko-narodnih šol. Ne tu, pa ne daleč mečejo desetake, stotake v gostilni na mizo, za dobre namene pa ne dajo krone razen morda za domačo cerkev." Tako piše .Mir"! če je prišel do tega spoznanja celo ta list, nas mora to dejstvo res razveseliti. Naj se da za cerkve in banderca in križe kolikor se hoče — a dokler potrebujemo Slovenci na drugih poljih, ki pomenjajo našo bodočnost, tako mnogo denarja, je prva dolžnost merodajnih krogov, da agitirajo za narodno požrtvovalnost tam, kjer 8e gre za narodne naprave in ne za kako banderce, zaradi katerega se nam ne iznevari noben Slovenec, pa ga imamo ali ne! Prva skrb mora biti šola, vzgoja mladine, kajti v mladini leži bodočnost, mladina je up vsakega naroda! „Mir" poroča sieer nekako prav posebno krščansko vzgojo mladine — mi bi se drznili z vprašanjem, če je .Miru" znano, da se v kakem zavodu na Slovenskem podaje mladini nekrščanska vzgoja. Ako ni tega, potem pa nima nikakega zmisla, postavljati se v prozo .krščanske vzgoje", kajti tako navduševanje v resnici jako slabo pristoji. Poleg tega dela tudi nehote utis majhnega obzorja. Nam namreč tudi v splošnem ni znano, da se je kje na Slovenskem sploh v kaki stranki govorilo o nekrščanski vzgoji otrok, če smo Slovenci Židje, potem bi imelo še nekaj pomena, zahtevati krščansko vzgojo; a ker smo katoličani, itak naša vzgoja ni drugačna kakor krščanska, če se pa misli pod besedo .verska šola" vpliv klerikalizma v šoli, potem postanemo seveda pri .Mirovih" besedah pozorneji. Cerkev je cerkev — šola je šola: in drug drugega imata pustiti v miru. Kakor smo mi proti vsem postavam in uredbam, ki kršijo svobodo cerkve in njenega nauka, tako smo tudi proti vsem postavam in uredbam, ki bi hotele kršiti svobodo šole in njenih naukov. Pravičnost na obe strani!
b)	tiye.
* Strop v dumski dvorani se je na petek ob Sesti uri ajutraj udrl. K sreči ni bilo nikogar v dvorani. Nesreča se je prigodila, ker je bila sestavina stropa že trhla. Poleg tega je bila na stropu napravljena ventilacija; jake težak mehanizem pa je nezgodo pospešil.
* Nov umor v Zofiji. V noči od četrtka na petek so neznani ljudje ustrelili v Zofiji bivajočega makedonskega voditelja Trajko Hristoraa. Vzrok atentatu so bili najbrže spori, ki so se pojavili v zadnjem času med makedonskimi voditelji.
* V zadevi ukrajinskih študentov. Izmed vseh zaprtih in po onem škandalnem itrajku izpuščenih študentov bo obtoženih le 17.
* Nenavadno mnogo snega je zapadlo po Tirolskem. Vsi vlaki imajo zamude. Sneg pada že 24 ur brez prenehanja.
* Prehod skozi Dardanele. Dardanele so, kakor znano, ozka morska ožina med Malo Azijo in polotokom Kerzonezom, ki je danes turška last. Ker zapirajo tako Dardanele kakor Bosporus dohod v črnomorje, na katerem ima Busija veliko bajno mornarico, so z nebroj trdnjavicami na obeh straneh zaščitene, tako da se nobena ladja ne more brez volje Turčije priplaziti skozi te dve ožini. Vsaka ladja, ki gre v Carigrad, mora pokazati v Dardanelah svoj pasoš. Po noči pa je tujim ladjam — tudi poštnim — skozi Dardanele vsak prehod prepovedan, odkar se je vršilo t Turčiji znano veliko klanje Armencev. Že lani so poslale velevlasti Turčiji noto zaradi nočnegb prehoda skozi Dardanele — nekdanji Helespont — a turške oblasti še do danes niso odgovorile. Vsled tega so zastopniki vele-oblasti pri turški vladi urgirali, kaj je z vprašanjem prehoda poštnih parnikov skozi to ožino v nočnem času.
* Profesor Schmoller, znani narodni gospodar in pisatelj v to stroko spadajočih knjig, praznuje te dni 25 letnico, kar je postal profesor na berolinskem vseučilišču.
* Sherlock Holmes. Stvarnik te detektivne figure, znani novelist Artur Gvnan Doyle je na svojem posestvu j Angliji nevarno obolel na zastrupienju.
* Profesor ni verze v Tokiju, glavnem mestu Ja-panske, grof Okufaa, se nahaja na poučnem potovanju po Evropi. Te dni je bil na Dunaju, kjer si je ogledal razne zavode; zlasti ga je zanimala naša konsularna akademija. — Ne vemo, če pridejo ravno iz dunajske konsularne šole najboljši diplomatje na svetu . ..
* Nov komet je našel zvezdoslovec Giacobini. Mož je v zvezdami v Nizzi in je znan po svojem iskanju kometov. Novi komet je jako majhen, komaj 11. veličine. S prostim očesom ga torej ni mogoče videti, ker vidimo brez daljnogleda le zvezde prvih šest veličin.
* Sokolski zlet v Prago. Za ta ogromni sestanek vseh Sokolov letos v Pragi, se tudi razni nemški listi jako zanimajo. Seveda, v katerem smislu si lahko mislimo. Tako poročajo nemški listi iz Poznanskega, da so sklenili pruski Poljaki poslati na praški zlet 250 svojih Sokolov, češ da bo letošnji sokolski zlet v Pragi panslovanska demo-stracija v prilog šolskemu štrajku na Poznanskem.
* Cela vas proti župniku. Blizu Brna na Moravskem se nahaja velika župnija Šardice z blizu 2000 duš. Ker je stari župnik umrl, so želeli župljani, da prevzame njegovo mesto njih kaplan, ki je že celih 12 let v tej fari. Depu> tacija kmetov je šla v Brno prosit za tega kaplana, ali cerkvene oblasti so poslale vasi vzlic temu drugega župnika. To je občane tako razljutilo, da so zapretili novemu župniku, če se le prikaže v vas, da ga zapode nazaj. In ko je prihajal novi župnik vzlic temu v spremstvu petorice orožnikov z nasajenimi bodali, se se ljudje tako raztogotili, da so pobili zvečer vse šipe na župnišču. Ker ob takih razmerah župnik ni mogel vztrajati, je takoj drugega dne zgodaj v jutro odšel in se do sedaj še ni vrnil. Vaščani so sklenili vztrajati pri svoji zahtevi, drugače groze, da izstopijo rajši iz katoliške cerkve in pristopijo k protestantizmu.
* V južni Dalmaciji, zlasti okolu Dubrovnika, so nastali veliki sneženi meteži. Dubrovnik leži ves v snegu Tudi na morju so nastali viharji, ki plovbo precej ovirajo.
Prosveta.
Akademija. V nedeljo je predaval prof. zagreb. univerze dr. Izo Kršnjavi o prosvetnem delovanju frančiškanov na Hrvaškem. Pravzaprav g. predavatelj do te teme ni prišel, ker nam je v svojem nad eno uro trajajočem jako zanimivem predavanju slikal kulturno-historijsko podobo dobe, preden je nastopil sv. Frančišek Asiški, značaj raznih sekt zlasti katarov, Valdingenzev in dr. ter nagib in neposredni povod, da je jasni vitez, ljubljenec ženstva, bogatega trgovca sin postal — ustanovnik reda frančiškanskega. Siromaštvo si je izvolil za ono zasanjano princezinjo, ki naj povede njegovo ime in slavo po celem svetu. Načelo svoje je izvajal do skrajne doslednosti služeč h kratu neizprosnemu zatajevanju. G. predavatelj, ki je kot eleganten causeur občinstvo znal vezati na se in na svoj predmet, nam je v prevodu čital Frančiškovo pesem Solncu, potem pa slikal njegovo razmerje do sv. Klare, navajajoč nam nekaj mikavnih in značilnih legend. Občinstvo je burnim ploskom zahvalilo g. predavatelja na zanimivem predavanju.
V nedeljo 24. t. m. predava g. dr. Markovič, sam pesnik — o pesniku Simonu Gregorčiču.
Gospodarstvo.
Ljubljansko kreditno banko je vzel v svojo zaščito »Slovenski Narod“. S tem je povedano vse in niti ne bi bilo treba odgovarjati na dotična izvajanja. Zato si naši somišljeniki lahko mislijo v kakšnem tonu in jargonu je pisan odgovor na naše stvarno poročilo o navedenem denarnem zavodu. V ostalem bi pa branitelj ljublj. kreditne banke bolje storil, da ni izzval daljnjega odgovora. Na to, da se je v našem poročilu pripetil lapsus, da je kreditna banka v prvem letu dajala po 10% dividendo, ker je marveč le založena glavnica se obrestovala z 10%, ni, da bi na široko odgovarjali. Pač pa nam naj „S1. N.“, ki je tako dobro informiran, razloži, kako to, da pri 4360 delnicah, ki jih je izmed 5000 delnic v slovenskih rokah, sede v upravnem svetu kot prvi podpredsednik Jos. Š p i t a 1 s k y ravnatelj podružnice Živnostenske banke na Dunaju, dalje Fran Krasny, član predstoj-ništva dunajske podružnice Živnostenske banke, Jan Otto, predsednik Živnostenske banke v Pragi in član predstojništva njene podružnice na Dunaju. Dalje sta oba ravnatelja ljubljanske kreditne banke Ceha in Čeh je tudi knjigovodja in prokurist (dva uradnika v eni osebi) ljubljanske kreditne banke. Ceh je dirigent celovške podružnice in čeh je pokrovitelj ljubljanske kreditne banke, njegova svetlost Jan grof Harrach. Kaj hočemo reči s tem? Nikakor ne, da nam ni prav, da Cehi službujejo med Slovenci. Nasprotno, odobrujemo to, da zasedajo Cehi ali Hrvati ali člani drugih slovanskih narodov taka mesta pred Nemci ali Italijani. Seveda prvi smo Slovenci. Toda dokazati smo hoteli proti trditvi „S1. N.“ z gorenjimi navedbami to svojo trditev, da že vsa podoba na zunaj kaže na dejstvo, da je ljublj. kreditna banka le nekaka podružnica Živnostenske. čemu to zanikati? Saj to končno ni nič napačnega, ako je Živnostenska
v Ljubljani zasnovala svojo podružnico, dokler sami ne zmoremo svoje slovenske banke. Tako z gospodarskega kakor s slovenskega stališča moramo odobravati tako podjetje. Bavno tako kakor je popolnoma pravilno, ako si je kreditna banka za reeskont in borzne transakcije izbrala kako slovensko banko. Toda — in to smo hoteli s svojim zadnjim poročilom poudarjati — ljublj. kreditna banka je dokazala, dajiniveč treba biti privesek drugi banki, ampak da je lahko popolnoma svoja slovenska banka, ki bi v prvi vrsti imela pred očmi kreditne potrebe slovenske trgovine in obrti. To odločno pogrešamo pri ljubljanski kreditni banki. Tu ne gre samo za reeskompt z Živnostensko, ampak tu gre za to, da mora sploh biti denar vedno na razpolago v prvi vrsti Živno-stenski. In s tem denarjem dela dobičke Živnostenska. — Končno še eno vprašanje, in kreditna banka naj zahvali »Slovenski Narod", da je stavimo. Zakaj kreditna banka ni objavila računa o dobičku in izgubi? Iz njenega poročila je razvidna le izguba 50.000 K pri rezervi za izgube. Baje pa je bilo izgube mnogo, mnogo več in baje so tej izgubi krivi gospodje, ki so jim naše razmere nepoznane in tuje. K sklepu le še poudarjamo, da ni bil naš namen napadati in grditi kred. banko. Nasprotno, ker ravno hočemo imeti tak zavod, ker je za nas potrebna, smo hoteli s svojo oceno doseči slovenskim razmeram prikrojeno in potrebno reformacijo kred. banke. Ako pa bo ljublj. kreditna banka prepuščala „Sl. Narodu*, da nas bo izzival, potem naj tudi čestivredni ta list zahvali za vse posledice.
Listnica uredništva.
G. D. t Lj. podlistek »Inženir 8tanko“ ni goden m tisk; morda kaj boljšega. Vai prvenec kaže, da imate talent.
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo"! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Hestavraep pri Jajcu"
■»-» — Sodnij ske ulice štev. 6.	—	■	^
P. n.
Občinstvo najvdaneje prosim, da blagovoli počastiti g svojim obiskom mojo restavracijo pri . Z»jou“ nasproti justični palači kakor tndi i odjemanjem čez ulico, kjer točim splošno priljubljeno pivo ter priznano najboljša zajamčeno pristna vina iz najplemenitejših vinskih pokrajin, kakor:
Kudeče........................liter	K	-	72
Istrsko rumeno	.	.
„ Cviček“-Drenovčan Zavriški rizlinger . Bebula, nova .	.	.
Istrski refoškat	.	.
Jeruzalemčan, stari . Ljutomerčan .	.	.
Domači pelinkovce .
-•80 —•88 —•96 — 96 -•96 120 160 160
Nadalje imam v izberi raznovrstna tu- in inozemska medioi-nalna, desertna in druga buteljska vina, kakor tudi razne likerje in izborne žgane in osvežujoče pijače ter kavo, čaj itd.
Kot Specijaliteta se dobi vsak dan sveži dunajski zajutrkovalni g o 1 a ž ter razna gorka in mrzla jedila ob vsakem času.
Cenjenim odjemalcem postrežem na željo tudi z vsakovrstnim namiznim vinom v sodoih in steklenicah ter z raznovrstnim pivom v steklenicah. Vsa naročila bodem po najnižjih cenah točno izvršil ter na dom dostavil.
Cenjenemu občinstvu zagotovljam, da si hočem omogočiti obstoj le s točno in solidno postrežbo ter se priporočam za blagohotno podpiranje!
Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec, restavrater.
t t/.U b -V V/.M t/.Vi V/-\/ f 7v7» n 7v /\/\ f\/t 7\7T t t/Vi ti Vi t/Ai i/\i r "a n ~	A /T r\ r\
Si
ti.V V/-V/ U xl 1. \1 V
n.'7\ 7v7T rV-H A M H.Vt 7
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno El'— lit
III.	. MO „
II.	„ 1-30 „
I.	„	1-60	„
Drožnik Ul.	„	130	„
II.	„	1 50	„
I.	-	1-80
Tropinovec navad. K1 — lit.
Brinjevec
Vinsko žganje (konjak) od 8 do 8 K Specijaliteta jSlOVBIlGC*
III.	. i-io „
II.	. 1-20 .
I.	. I’« „
m.	. 1 40 „
n.	n 180 „
i.	n 2 - .
f/i. litra.
narodna grenčica narodni liker od K 1-10 do K 120 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K r— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od Z 1’— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno!
U+Al	a/.m	w,\/	t/Ai
ES iSl uoi lf"v
n*7T	n 7t 7V7T 7T7T 7v7
Praktične in cene žične ograje.
Slav. občinstvu priporočam v naročbo vsakovrstne mreže ia žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežkov v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd. Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, pašnikov itd. — Elastične mrežaste modroee za postelje v raznih velikostih; vsakovrstne lične tkanine za stroje, mline, okna, mesne sitence itd., rainovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita itd. po najnižji ceni.
EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko).
Izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom.
Cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno.
.£>
IVAN KREGAR
pasai
zlati, srebri in nikla vse nove in stare stvari.
Ljubljana, Elisabetna cesta, nova stavba.
============= Delavnica na dvorišču. ==================
r.F •• i_ o,,,,;;.,,! Kupujte samo pri narobnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-5V0J1 IV SVOJlllI« čajte blaga pri pro tisi vranskih tvrdkah! ---------------------
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij „Slov. gosp. stranke". Lastnina „Slov. gosp. stranke1*. Tisk .Učiteljske tiskarne” v Ljubljani.