Katolišk cerkven list Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 4!) kr., za.Vtert letal z!simi pregrehami, z neusmiljenim teptanjem bližnjega itd. Za:o je Bog svoje varstvo v veliki meri odtegnil in šibo stepil nad narode. .. Očistiti, duhovno lepo obleči se m« rajo narodi v sv. letu; potlej se bo Bog milostno na nje ozerl, bo tudi njih sovražnike ponižal, osramotil, mnoge spreober-ni», odvergel v stran pa tiste, kterih hudobna volja se nikakor ne d& upregniti k pokori. Zato, pravi „Apo3tolat der Presse", ker katoličani, ki še v cerkev hodijo, zakramente prejemajo (,.qui dul-ces capiebant cibos et in domo Dei ambulant"), ki sladko Jed vživajo, in v Božjo hišo hodijo, ker le-ti s pohujš-ljivim življenjem Boga preklinjajo,— zato so sovražniki močni postali, in prihajajo nad nje kakor smert; — k temu Bog š* satanu pusti moč, („veniat super illos"), zato pride smert nad nje, ker kakor v peklu, tako je satan večkrat že na zemiji spolnovalec zasluženega maščevanja Božjega. Ne tedaj po svojem zasluženji, pravijo sedanji papež Leon XIII za Leonom Velikim, temuč po našem zadoiženji so naši sovražriki postali močni... In res zadolženje, pa še kako prederzno! Kaj p. pr. počenjajo mnogi zapravljivci po mestih — še v postu, celo v svetem včlikem tednn s komedijami in burkami, po kazaiiših, po kerčmah itd., kak6 se zapravlja, pije, gerdo govori, vpije in razsaja med tem, ko drugi (kakor se pritožujejo) ,,teš v mesto prihajajo in teš domu gredč, ker še tega, kar imajo, ne morejo v denar spraviti", da bi davke plačali, si soli kupili... Sv. Duh v p«al-mih napoveduje prederznim, da jih bo šiba zadela (sej jih tudi res velikrat prav očitno), smert pobrala: ,.veniat mors super illos, ei descendant in infernum viventes". (Psalm 45.) Bog pa noče smerti grešniku, temuč da na) se spreoberne in živi. Zato papež tako po očetovsko vse kristjane opominjajo k poboljšanju, k pokori, k molitvi in dobrim delom, da bodo po povzdignjenji duha premagani dušni sovražniki, vsled tega pa bo tudi moč vidnih sovražnikov od oas odjenjala, in med tem ko se bomo mi vter-dili, bodo sovražniki omagali. izgledi bogolfubnih otrok iz vsih časov hersanstva. H. o. Sv. Alfonz L i g v o r i. Med naj slavnišimi možmi in ueeniki sv. katoli.škc cerkve v preteklem, 18. stoletju se sveti sv. Alfonz Ligvori. Rojen je bil 1. 16% v Neapoljnu, v tistem toli-krat imenovanem laškem mestu, o kterem terdijo pot- niki, da je zarad prekrasne lege naj lepše med vsemi mesti na svetu. Pri sv. kerstu je dobil, kakor je pri imenitniših hišah navada, dvojno ime, Alfonz Marija. Tudi nam Slovencem je to ime že dobro znano. Sv. Alfonz namreč je bil dober pastir ne le tistim ov-čicam, kterim je bil škof, ne le za tisti čas, ko je živel; marveč po svojih učenih lahko umljivih in spodbudnih spisih jc in bo koristil vesoljnemu katoliškemu svetu. Smem reči, da tudi v naši deželi je bil že marsikteri do solz ginjen, ko je pred tabernakeljnom molil na nje- fovo knjigo, „Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa", ali o je bral njegovo „Slavo Marije Device", ali pa slišal peti priserčno mile pesmi njegove. Tolika svetost in pobožnost njegova pa se je začela že v detinskih letih, kar nam zopet priča, da mora prav zgodaj začeti, kdor hoče kaj prida doveršiti. Ko je bil še Alfonzek celo majhen, pride nekega dne Ligvorjeve obiskat pobožen pater iz reda Jezusovega; bil je to silno imeniten pridigar, po svoji nenavadni svetosti znan po vsem mestu (zdaj sta že oba med svetnike prišteta). Pobožna mati, se ve, da si ne morejo kaj, da bi ljubeznjivega fantiča ne pokazali pre-blagemu duhovnu. Svetnik ga z velikim veseljem sprejme, ga blagoslovi, pogleda mater ter pravi v preroškem duhu: „Ta vas sinek bo učakai visoke starosti, 90 let, nosil bo še škofovo palico, in bo veliko storil za Jezusa Kristusa." Svetnikovo prerokovanje sc je natanko spolnilo. Lahko si mislite, da je pri teh besedah bogoljubno materno serce prešinilo neko nadzemeljsko veselje, nebeška radost. Le še bolj skerbijo zdaj zanj, še z večo vnemo ga napeljujejo k pobožnosti in svetosti. Alfonzek 1>o svoji strani ie bil podučljiv in vbogljiv, kakor si je e želeti moč. Dobra mati so imeli lepo navado, da so večkrat, če ne med dnevom, saj zvečer vse otroke krog sebe zbrali, jih v verskih resnicah podučevali, pred grehom svarili in za svete čednosti vnemali, zlasti pa učili Marijo priserčno ljubiti; z materjo so vbogljivi otroci opravljali jutranjo in večerno molitev ter še mnogo družili pobožnosti. Naj veče veselje pa je pri tem delal materi lju-beznjivi Alfonzek; kakor steber je nepremakljiv stal pri maternem podučevanji. Večkrat je slišal iz maternih ust: „Ljubi moj sinek! ti moraš vsaki dan boljši biti; zato ti Bog deli svoje gnade." Nato je blagoserčno odgovoril : „Tako pač tudi sam želim, liuba mama! toda kako pa hočem V" Dobil je potem takle odgovor: a) Uov <>ri malo; b) nikdar ne bodi brez dela; c) med delom in v druščini misli pogostoma na Boga; d) na tihem prav veliko žaluj zavolj grehov sveti; e) boj se tudi malega greha; /) natanko in redno opravljaj svoje mo-litve; g) posebno moraš častiti Mater Božjo: lt) velikokrat premišljuj in si predočuj kazni zaverženih, pa radosti zveličanih; tj na nobeno zemeljsko stvar ne bodi preveč navezan ; j) stori dobrega, kjer in kolikor moreš; k) bodi zmeren v jedi in pijači; L) z veseljem sprejemaj, kadar boš grajan; m) karkoli delaš, vedno ti bodi čast Božja pred očmi; «) večkrat išči pomoči v ss. zakramentih in zmeraj bodi zvest služabnik sv. katoliške cerkve. Kako globoko v mlado serce je sprejemal te in druge materine nauke, je pokazalo njegovo sveto življenje» "leg°v velik strah pred vsakim grehom. Naj vam v dokaz zadostuje, da povem le en sam dokaz. Ko je b;l deset let star, so ga dali v odgojišnico plemenitoih niladenčev, ktere so podučevali in v strahu Božjem iz-rejevali pobožni duhovni. Le-ti so dobro vedili, da mlade moči ne morejo in ne smejo biti vedno naprežene in napete, temuč je po pridnem delu potreben tudi razvedrilen počitek. Zato ao v ta namen večkrat spremili sebi izročeno mladino ven iz mesta, na prosto, na ze- leno. Tu so se radostno igrali in mnogoverstno razve-drovali. Nekega dne, ko je bil tudi Alfonz ž njimi, se zmenijo, da pojdejo žogo bit. Hitro se preštejejo ter potegnejo tudi njega med-se. Zastonj je vse izgovarjanje, da ne zn£ te igre, da ne bo igral, naj le sami itd., mora pa mora se igre vdeležiti. Pa je sreča že tako hotela, da je dobil prednost v igri ravno Ligvori, ki je bil izmed vsih znabiti najmenj vajen takega igranja in ki se je bil le nehote drugim pridružil, da bi nikogar ne žalil. Enega izmed mladih tovarišev ie to zelč razjezilo, nekaj ker je zgubil, nekaj pa tudi znabiti zato, ker je menil, da je hotel pred Ligvori jih le nalagati, češ, da ne znd, pa je vendar tako dobro igral. V jezi začne zabavljati, zmerjati in napačne besede izgovarjati. Zdaj se pobožni deček ne more več zderžati, v obraz zarudi, nazaj dd dobitek in resno reče: „Kaj? za tako malenkost se prederzneš Boga žaliti? Na, tu imaš...! Bog me varuj tacega dobička, ki bi si ga moral za tako ceno kupiti!" Na to odide ter se umakne na samotni kraj širokega verta. Resne besede, tako odločno izrečene, so vse nekako presunile, zlasti onega, ki je bi! kriv; nekaj časa so sterme gledali za njim, a kmali se spet zamislijo v igranje in igrajo do večera. Alfonza le ni nazaj. Jame jih skerbeti, nemirno ga iščejo po vertu. Slednjič ga najdejo v molitvi klečijočega pred podobico Matere Božje, ktero je bil pred se na lavorovo drevo obesil. Ves v pobožnost zatopljen še zapazil ni precej, ko so prišli in ga obstopili. Ali oni, ki ga je bil raz-žalil, se ne more več zderžati, na glas zakiiče: „Oh, kaj sem storil ? Svetnika sem razžalil!" Ta klic ga predrami, in v nekaki zadregi sname podobico z drevesa in gre s tovariši zopet mirno domu. Tako vedenje je imelo pri vseh prav globok vtis in z začudenjem so pripovedovali to domd. Tako zvestobo je Bog svetniku že na svetu obilno poplačal. Blagoslovil je njegovo pridnost, da je imel pri učenju nenavadno srečo in vspčh. Še le 16 let je bil star, pa že tako podučen v latinskem in gerškem jeziku, v govorništvu in v domačem (italijanskem) pesništvu, celo v modroslovju in v obojnem pravoznanstva se je tako odlikoval, da je postal — še tako nežen mladeneč — že doktor. Ta čast se mu je leta 1713 vpričo jako številnega občinstva naklonila. Tak vspeh je bil pripisovati le njegovi veliki pridnosti, še bolj pa njegovi izgledni pobožnosti. Ker modrosti in učenosti ni iskal le po debelih zaprašenih knjigah, marveč pri Bogu, ki je studenec vsakoršne vednosti ; zato jo je prejel v toliki meri. Ob času naj bolj nakopičenega učenja vendar ni prenehal vsak dan precej dolgo pred presv. Resnjim Telesom klečati in moliti ter tudi presv. Devico Marijo z daljšo pobožnostjo pozdravljati in častiti. Tudi prevzeten ni bil prav nič zarad tolike učenosti in časti, če mu je kdo v misel vzel, da je bil že tako mlad za doktorja povzdignjen, se je nasmejal in šaljivo rekel: „Res da, v neko halo sem se moral takrat obleči, ktera mi je prav do podnog segala!" Ravno narobe; kmali je spoznal, kako neeimerna je posvetna učenost, kako malo se je zanesti na-njo. V neki jako važni pravdi je bil zagovornik in je tako izverstno svojo reč zagovarjal, da so se mu vsi čudili, ter mu od vseh strani ploskali. Že je bilo kakor gotovo, da njegova stranka dobi pravdo: kar pride njegov nasprotnik in mu pokaže besedico „ne", ktero je bil pregledal. V svoji pravični odkritoserčnosti koj spozna, da je ravno nasprotno res, ne pa to, kar je s toliko slavo dokazal. Pri odhodu ves ginjen zakiiče: „Goljufivi svet, spoznid sem te; nič več ne bom imel s teboj opraviti!" Od takrat mu je bil nepremakljiv sklep; ne svetu, ampak le Bogu je hotel služiti v duhovskem stanu. Težav in nasprotja je bilo veliko, a njegova stanovitnost je vse premagala. Postal je duhoven, vstanovil red pobožnih gorečih duhovnov; postal je tudi, kakor mu je bilo že otroku prerokovano, škof; silno veliko je storil za Boga in duše s čistim izgledom, z živo besedo in brezštevilnimi spisi. Umeri je 1. avgusta 1. 1787 popoldne, v 91. letu. Papež Gregorij XVI so ga prišteli med svetnike, papež Pij IX pa ga sprejeli med cerkvene učenike. Bozicnica Leona XMEM. II. Pripoveda se o Kanutu, kralju angleškem, da se je jednok s celim svojim dvorstvom podal proti obali (bregu) morski. Laskalec (prilizovalec) mu se približa in spregovori: „Gospod, moj kralj, kdo li je tebi jed-nak?" potem pokaže s perstom n« morje ter povzdiguje vladarjevo moč ne le čez zemljo, temuč tudi njegovo gospostvo nad morjem. Kralj se nasmeja in séde na obali. Kadar pa je morje začelo peniti se in naraščati, oglasi se Kanut: „Poslušaj morje! jaz, tvoj kralj, zapovedani ti, ne hodi dalje." Toda, glej! vzdigne se besni val ter butne ob kralja s toliko silo, da ga je malo ne potegnil za seboj. Kralj šine kvišho, ogleduje sebe in svoje omočeno spremstvo in pravi: „Gospodje, vidite, kako mogočna je moja oblast čez morske valove!" Po tem se verne domu, vz&me svojo dragoceno krono pa se odpóti v tempelj; približavši se do razpela položi znamenje svoje kraljéve časti na glavo Kr*žanega, verze se pon:žno na koleni in govori prekrasne besede: ,, Domine Deus virtutum, qa krog in okrog. dviguje pristava za pristavo, ena dražja od druge; z Kdo bi pač zvonil v pozoem večeru tam na sa- dvomljivim očesom snabiti Blejec pogleduje te mičnosti, motnem otoku? me praša tovariš. — Kdo vé, mu od- britko resnico si misleč: kraalo bodes, lepo jezero, ob- govarjam. Videl pa sen. tam v jezerski cerkvici enkrat robljeno s čisto tajim trakom; bistra voda boš tujcem skoraj tako ozao uro kot danes potegovati za zvonovo prodana. verv triletno deklico ob materini rok*. Ko sem pribli- A sredina otokova, ti pa naša ostaneš, sega morda žajoč se jo vprašal, kaj da bi rada zvoneč z ,,zvonom Blejcu Blejka v besede: tebe, Božja porodnica, ne damo željd", vperla je v mé oko in odvernila: „Da bi se drugam. Branile so te denarja željnemu tujcu kedaj ozdravili ata"! — Luna svitleje posije sedaj prijatelju naših prednic žuljave pesti in še čutijo naše — njihovih v mladostni mu obraz in ugledal sem, kar bi mi bil potómek — roké isto moč; še bi te o potrebi branile sam, brez dvombe tajil, kako se mu je uternila solza in enako serčno. Ti zeléni otok, tako bujno obraščen, a kanila naravnost v mokre valove. — Sej bi tudi on Marijinim hramom sred izmed tebe stermečim, . si pun- rfd šol zvonit za materino sdravje; pa kaj — že 20 čica mojemu očesu. Tako pobožna Blejka morda. l®t mu ljubljeno mater pokriva sveta zemlja, molčeča Niski in visoki, ki obiskajejo B ed, hodijo tu sem Da na otok po tolažila. Leta 1876 je vsako oedeljo in vsak - praznik sv. mašo tu služil Njegovega Veličanstva naj- mlajemu bratu, nadvojvodu Ljudovik Viktorju, grajski Dražinska hiša. Šolski „Švindlerji". g. župnik Anton Lmek. Močno nas je tudi k tej maši dohajajoče ginilo vzorno lepo vedenje visocega gostú V Torinu je bila 23. sušca blagoslovljena vse hvalo pri svetih opravilih. Vedno je Njegovi cesarski visokosti vredna dobrotna naprava, ki se imenuje: „Družinska vperto bilo oko ali v molitvino knjižico, ali pa v veliki hiša" (Casa-famiglis). Rokodelski fanti, ki nimajo star- altar, in isto tako se je obnašal med sv. darom nad- šev, ali ki z dežele prihajajo v mesto učit se rokodel- vojvodov še mlaji adjutant. — Kak izgled to sosebno stva, zabredejo naglo v hude nevarnosti v nravnem in že cesarskim služabnikom, mislil sem si opazovalec; verskem oziru in sploh tudi kar tiče njih časno seda- onim mnogim vradnikom, med kterimi so valovi tako- njost in prihodnost. Za take tedaj je ta „družinska hiša", zvanega liOeraliztna pljuskali to leto še tako visoko, v kteri mladi reveži in zapuseni nahajajo stanovanje Želeli smo si po njegovem več tedenskem tukajšnjem in živeža, pa modro in očetovsko vodstvo, ter vse, kar bivanji visocega gostú in njegov kerščanski izgled mno- jim je v njih začasnih okolišinah naj bolj potrebno, da gokrat zopet nasai. pridejo do kakega poštenega opravila, v kterem si imajo Povsdigo jezerske Božje poti pa umeva tudi ča- kruh služiti. To delo se je v Torinu pričelo v polovici stiti sedanji grajski župnik prav dobro. Ob shodih, ko mesca mal. serpana 1878, in zdaj že rodi obilnega in imajo staro navado zbirati se tu na kranjski najlepši prelepega sadu. Posvečeno je sv. Jožefu. — Ali ni tudi kraj posebno še slovenski Korošci, Tominjci in pa mnogi J Ljubljani in po druzih avstrijskih mestih tacih zspu- domači deželani iz vseh vetróv, župnik duhovnov po- šenih fantov in mladih ljudi, ki nimajo nič in se niso vabi, da povikšajo sijajnost Božje službe in ob enem v nobenega rokodelstva in opravila stanovitno lotili? In spovednici vstreza vernim, ki pristopajo o takih prilikah veste, kakosen izrastek se pogosto med tacimi naletuje ? radi k spovedi in sv. Obhajilu. Tako sta n. pr. letos Mladi švindlerji, sprideni ali sploh bivši šolarji, ie tretje leto zapcred največi shodoi dan na Blejskem študentje. Te dni pride k nekemu gosp. kanoniku mlad otoku, mali Šmaren, opravljala Božjo službo prof. T. človek, češ, da je študent iz té in té viši šole io prosi Zapan zjutraj in ob 10 kanonik ter župnik ljubljan- * g|; za to in to; gospod — ne bodi lén — se precej skemu mestu Anton Urbast ki sta pri slovesnosti mu z n)'m napravi k bližnjemu gimnazijalnemu profesorju, stregla 1876 in 1877 prof. Zupan in prof. kandidat Ivan da pozvé, če je res tako; kadar pa sta že pred vrati, Svetina. Letos pa je zadnjemu dofila osoda biti dušnim neutegoma zmanjka mladega projaka, ki je z vso na- papirjem zmagoviti naši vojski v Bosni. A lefa 1879, g'*co peté po stopnicah odnesel. Drugi zanikarnež že tako je že letos sklenjeno bilo, zbrali se bodo ta dan v poprej si je bil ime nekega poštenega dijaka prilastil Bledu zopet vsi trije imenovani. Grajski kaplan Anton in tako sleparil. Tacih primérljejev je v novem času Moré je vsakokrat ob Šmarnem dnevu skerb-l za petje Prav veliko. vravnaoo v pravem cerkvenem duhu, in bode, ako Bog Tudi po deželi se taki malopridneži klatijo okrog dá, tudi za naprej. in z mnogoterimi lažmi gospode peharijo za denar. Te