Urbanistični nered je posledica odtrganosti od korenin
Odgovor na delegatsko vpra-šanje ali enotno zahtevo Demosa po odstranitvi paviljona v Kolod-vorski ulici ter zahtevo po prene-hanju postavljanja takšnih in po-dobnih lokalov smo glede na zgornji tekst preoblikovali, skraj-šali in se v njej omejili zgolj na bistveno sporočilo, ki ga Zavod za urbanistično načrtovanje želi posredovati delegatom in dru-gim občanom.
Prostor (pokrajino z naselji) vi-dimo kot poligon mnogih, moč-no izraženih interesov, ki so si često v navzkrižju. Urbanizem naj bi bil panoga, ki čim uspešne-je usklajuje konkretne interese posamičnih porabnikov in upravljakev prostora. Politične akcije v takšnem kontekstu na-pravijo več škode kot koristi. Za-to se bomo zavzemali za pravno državo z zakonodajo, ki naj omo-goči učinkovito delo in hkrati su-verenost stroke. Takšen nasta-vek naj bi zadostoval za povratek znanja v oblikovanje prostora grajenih naselij in številnim arhi-tekom omogočil, da spet začnejo projektirati hiše.
Zgornjo, na prvi pogled drzno trditev, zadevajočo politične ak-cije, bomo ilustrirali s tremi sku-pinami primerov v nadaljevanju. Znano je, da oblikovani prostor odslikava različne politične siste-
me. Tako arhitektura in urbani-zem nastopata kot orodji in hkra-ti reflekcija sistema ob bolj ali manj uspešnih poskusih vgraje-vanja naravnih mehanizmov.
Prva skupina primerov zadeva ruralni prostor in individualno gradnjo. Danes lahko vsi ugoto-vimo. da so vasi izgubile svojo identiteto, disperzno in množič-no stanovanjsko in vikendaško pozidavo pa lahko označimo kot ekološki problem. Slika vasi in oblika stanovanjske hiše stopita na pot transformacije tisti hip, ko je objavljena nova. v temelju spremenjena družbena ureditev. Država delavcev in kmetov se v grajenem prostoru pokaže v treh paradoksnih slikah:
- Kmet v sistemu ureditve po-tegne krajši konce. Njegov status je izražen v propadajočih vaseh in novih »mestih« hišah, ki staro izpodrivajo. Te imajo predvsem statusni pomen.
- Delavci si množično grade vi-le - točneje hiše, ki iz tipa vile izhajajo in so glede na izvorni model  osiromašene  prav vseh njenih oblik, dodatni vir težav je neprilagojenost funkcijske she-me hiše novemu uporabmku.
- Ekonomski vidik paradoksa se kaže v dveh plasteh: Jugosla-vija je danes baje največji uvoz-nik hrane v Evorpi. Za politični
sistem statusna množična grad-nja za tuj denar - kredite - rezul-tira v dolgove, ki nas bremene danes.
Druga skupina primerov se ve-že na prvo v pogledu identitete. Če govorimo o identiteti, ki so 30 vasi, trgi, mesta in krajina izgubi-la, potem sta neljubi razvoj v takšni smeri pristojna dva fak-torja - arhitektura kot oblikova-nje zgradb in urbanizem kot obli-kovanje naselij. oba skupaj pa kot podaljšek volje sistema. V drugi skupini bomo obravna-vali problem arhitekture v para-lelah. Med tem ko gradovi-pred-stavniki preživelega in osovraže-nega sistema propadajo. domi-nantnost cerkve nadomesti sta-novanjska stolpnica. Palačam ali trškim hišam ob bok se postavi sprva socrealistični. kasneje funkcionalistični v zadnjem času pa celo že prav lepo oblikovan stanovanjski blok, vile in kmeč-ke hiše pa izpodrine vedno ena-ka, stereotipna »kocka v dva ali tri štuke«. z zadostno mero nasi-loti, da pregazi vse značilnosti vasi in lepoto krajine.
V tretjem odstavku želimo obravnavati urbanizem na pri-meru Ivančne Gorice. Ta bi lah-ko kandidirala za šolski primer politično usmerjenega razvoja naselja.
Po grobi oceni je Ivančna gori-ca z zaselki, ki so danes v sklopu naselja od začetka poselitve pa do druge svetovne vojne merila 5,62 hektara.
V  obdobju 45-ih let pa se je razširila za 22.12 hektara stano-vanjske   gradnje.   0,45   hektara centralnih funkcij in 26,75 hekta-ra predelovalne in industrijske proizvodnje   -   v   kvalitetnem kmetijskem prostoru.
V povzetku je slika takšna: Obseg, ki ga naselje dobi v cca
750-ihletih...5,62ha
Obseg, za katerega se naselje poveča v 45-ih letih... 49,32 ha
Ekspanzično rast opisanega naselja lahko blago označimo z megalomanijo sistema.
MegaJomanija sistema se pre-nese na posamične predstavnike družbe.
Primer: včasih so na primer desetčlanske družine živele na cca 50 do 100 m2, danes pa pov-prečna štiričlanska družina na podeželju živi - želi živeti na cca 200 do 400 m2 površine. seveda vsaka v svoji hiši in seveda vsaka na svoji parceli. Če je le možno na sredini čimvečjega zemljišča in po možnosti na čimlepši. še bolje - osamljeni legi.
Pozidavo opisanih kmetijskih površin lako blago označimo kot lahkotnost političnega - gospo-
darskega odločanja. Možnost za lahkotno odločanje temelji na gradnji s tujim denarjem - kredi-ti, s katerimi se otepamo in pod katerimi tone gospodarstvo in naš standard.
Lahko odločanje samo pa je pogojeno s kolektivno, torej ni-kogaršnjo odgovornostjo.
Slika, ki izhaja iz zagornjih pri-merov in je reflekcija minulega sistema. je precej porazna. Kaže na krizo sistema. Povezanost vsega v en sam mehanizem poka-že posledično krizo duha, ki ga spet blago označimo z neredom v glavah.
Bolj preprosto povedano - vtis, ki ga v naši službi dobimo, je, da ljudje ne vedo več, kaj je lepo, dobro, funkcionalno, v smislu in-vesticije možno ali megaloman-sko, pa da je zdrava kmečka pa-met šla na dopust.
Dokaz za zgornjo trditev so re-akcije na paviljon v Kolodvorski ulici. S tem paviljonom po na-šem mnenju ni nič narobe. Tisto, kar je narobe, je sivina, ki ga ob-daja. Paviljon v izvorni obliki je tradicionalen objekt izjemno vi-soke oblikovalske in funckijske kulture. Je priljubljen element opremljanja parkov in vrtov. V naših predlogih bo postal del drevoreda, parkovnih ureditev. del pešačke ulice in del ansam-
bla, ki ga bodo tvorili paviljoni s skupino kostanjev ob kolodvo-ru. Paviljon kot začasni objekt 0 nadomestil stihijo postavljanja vseh možnih vrst kioskov od plo-čevinastih, plastičnih in lesenih barak zato, da bo naše okolje lepše.
Kljub temu da vemo, da se vse vrti po zakonu inercije, želimo verjeti, da se bo sklenjen krog krize razprl in da bo lahkotne po-litične odločitvc nadomestil zrel in odgovoren razum. Presoje ali odločitve pa bodo temeljile na potrebnih oblikah predizobrazbe in izkušenj.
Naša razmišljanja bomo skle-nili s prispodobo: Vsi smo na isti ladji. Ta ladja je rahlo nasedla in nemara si vsi želimo temu odpo-moči.
Imamo konkreten predlog za reševalno akcijo:
Kakor je red na ladjah. tako predlagamo, da si tudi mi, držav-ljani Slovenije ali občani Gro-suplja razdelimo svoje vloge - vsakdo naj odgovorno in po najboljših močeh opravlja SVO-JE delo, pa bomo nemara našo ladjo izvlekli iz različnih oblik balkanizmov bliže Evropi.
Oba članka je prispeval ZA-VOD ZA URBANISTIČNO NA-ČRTOVANJE.