Dana Homolkova Velikonočna pravljica Y izložbi dragc slaščičame je le-žal piruh, okrašen s cvetlicami n čili pred njegovo krasoto. Nobeden ni ime! zlatega traku. niti bogato. mehko postlane posteljice. Bližala se jc vclika noč in pirhi so čakali svoje kupcc. »K.aj vi, reveži!« je klical ošabno piruh z zlatim trakom. Trebuščki so vara iz trdega sladkorja, polep-ljeni samo z zlatim papirjem, zno- barvastega sladkorja. Trebušček mu je bil prevezan z veliko. zlato petljo, ki se je bleščala v soncu, da je jemalo vid. Prevzetno je gledal na ulico, kjer so se zbirali pred iz-ložbo otroci ter občudovali njegovo lepoto. Bil je najlepši velikonočni piruh v vsej slaščičarni in bil je tudi ponosen na to. Udobno je ležal v prelepi škatli, ki je bila odprta, da bi ga mogel vsakdo pogledati, in po-stlana z nežno lesno volno. Drugi. skromnejši pirhi so se ponižno kr- traj pa stc votli. Vi pridete kvečje-mu v revno hišo. Le poglejte mene! Ves sem iz najboljše čokolade in v meni so sami dobri bonboni, napol-njeni s sladko nadevo. Jaz pridem gotovo v prekrasno sobo, kjer jedo samo na srebrnih krožnikih. Tam me bodo čislali, ker sem lep, in ni-komur ne pride na um, da bi tako lepoto pojedel.« Drugi pirhi so mu ponižno pritr-jevali: Res je tako, o srečni čoko-ladni piruh! 185 Pred izložbo sta se ustavili dve »Vidiš, kakšen gospod me kupu- deklici, pritiskali svoj nosek na ste- je? Veliko sreče, ko te bodo mesili klo in koprneče gledali lepi čoko- za cmoke!« ladni piruh. Kurje jajce niti odgovorilo ni. To »Ah, ta je lep!« je vzdihnila pot ima čokoladni ošabnež prav, nič manjša deklica v obnošeni, toda či- drugega ga ne čaka nego skorajšnja sti jopici in s široko odprtimi očmi smrt. gledala in gledala. Toda zgodilo se je drugače. Go- »No, no! Le ne pojej me z očmi!« spodinja, ki ga je prinesla domov, je godrnjal čokoladni piruh. »Rav- ga je najprej potopila v vrelo vodo. no tebi v roke bi hotel, kaj ne, ti potem ga je skrbno umila s špiri- revica!« tom in dala v neko temno tekočino. Za to pa je prijazno ogledoval Ležalo je tam in si mislilo: drugo deklico v svileni jopici in z »Radoveden sero. kaj se bo z rae- zlatim prstančkom na roki, čeprav noj zgodilo.« ni bila tako lepega obraza kakor Cez nekaj časa ga je vzela go- prva. spodinja iz tekooine in — kaj se je »K tejle bi pa rad prišel,« je de- zgodilo? Nič več ni imelo bele lu- jal piruh svojim skromnim tova- pine kakor prej! Zdaj je imelo pre- rišem. lepo rdečo obleko. Toda gospodi- Nasproti slaščičarne je bjla bra- nja še ni bila zadovoljna z njegovo njerija in v njeni izložbi so bila tu- lepoto. Pomočila je vžigalico v ne- di jajca. Ampak kakšna! Na ta se ko tekočino ter risala z njo po nje- ošabni piruh še ozrl ni, zakaj bila govem trebuščku. Pod rokami so so navadna, z belo lupino. Zato se rastla lepa srčeca, zvončki, cvetli- je zelo začudil, ko se je eno izmed ce. Ko je delo končala, je zadovolj- teh revščet v peharju predrznilo in no pogledala piruh in zašepetala: zaklicalo nanj, ko sta deklici odšli: »To bo Ančka vesela!« »Da se le ne bi uštel, prevzetnež, In res je bila! Skakala je veselo in dočakal slabšega konca kot mi okrog pirha, ga ljubeznivo pesto- drugi! Sit sem že tega tvojega napi- vala v svojih otroških dlaneh in niti hovanja.« na um ji ni pri.šlo, da bi ga snedla. »Kaj si dovoljuješ, neumno kurie Saj ga je dobila od mamice! Posta- jajee? Misliš, da mene tudi dajcjo vila ga je lepo v čedno košarico in, v testo. kakor tebe?« je kričal čo- kadar se je nanj ozrla, so ji zasijale koladni piruh čez ulico. Odslej se oči od veselja. ti dve jajci nista mogli videti in sta Piruh je ležal v košarici v'es sre- se neprestano prepirali, dokler fii- čen in si mislil: sta nekoč obe izginili iz izložbe. »Ko bi me takole videl tisti čoko- Kurje jajce je odnesla mama ti- ladni ošabnež, ta bi gledal, kako ste revne deklice, čokoladno pa oče sem zdaj lep in kako me ima moja deklice s svileno jopico. Ko ga je deklica rada.« prodajalka jemala iz izložbe, je Medtem ko je tako mislil. se je ošabni piruh še posmehljivo zakli- vrnila gospodinja, položila nekaj na cal proti branjeriji: mizo in rekla: 186 \a, Ančka, pojej tole! Zdravni- po sobi in spoznal jajce iz branje- kovu Jelka si je s slaščicami že po- rije. Vzdihnil je: kvarila želodec« »Kako si srečen in lep! Tvoja de- Piruh gleda, gleda in ne more ver- klica te iim rada, moja pa mc je jeti očem. Saj leži na mizi čokolad- komaj dobila, že mi je iztrebila tre- ni piruh iz slaščičarne! Toda kak- bušček, bonbone pojedla in vse šen je! Sladkorne cvetlice so odlu- okraske odluščila. Potem se ni vee ščene, trebušček ima prazen, zlato zmenila zame. In zdaj ...« Ni do- petljo pa umazano in zmečkano. končal. Prišla je Anica in ga po- Tudi čokoladni piruh se je oziral jedla.