3 nć. 100 številka. (v Trstu, v torek zvečer dne 18 avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" lihaja po trikrat na teden ▼ ftesrih i*, danjib ob torkih, ćetrtkih in sobotah. Zjutranje izdanje ia-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno tadanja ntane : 2k Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 vi tli meseo, . „ 3.— . . , 4,nO ta pol let« . . . 6.— , , , 9.— im vse leto , . „ lli.— , „ „ 1H,— Naročnino J« plačevati naprej na naročbe »rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične Številko no dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v Jrtf.H po S nvč. EDINOST izven Trsta po S nvč. Glasilo slovanskega političnoga društva Oglaarf s« račune po tarifa v petitu; naslovu s debelini črkami se plačuje proApr, kolikor obsega navadnih vrstic, PosJjCpa. osmrtnice in javne zahvale, domači'oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vii dopisi naj se poAiljajo nredniHtvu alioa Caserma »t. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana iq ne sprepmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sp'f« j>.iraa Hpmvniitvo ulioa Malino pu -ooio hnt. .3, U. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte mkUns* cijo so proste poAtnine, za Primorsko. , f edinosti J« m o«" Prstan na nltar rodoljubja! Gosti, sivi oblaki se vlačijo po temnem ob-nebju; vzdub, težak ko svinec, tišči ob naša prsa; od daleč je čuti zamolklo gromenje. Človeška bitja so vznemirjena. Brižni gospodar-kmetovaleč obrača v moreči skrbi svoje oči proti nebu, boječi se, da sedaj pa sedaj usuje se izpod neba ledeno zrnje, ki mu v hipu uniči plod nebrojnih žuljev in obilega truda in potu. Temneje in temneje postaja nebo, gromenje postaja čira pogosteje in strahoviteje, blesteče in vid jemajoče bliskanje razsvetljava sedaj pa sedaj obzorje se svojo divno-grozno svetlobo. Nebo je zaprto od vseh strani; nikjer ga ni koščeka svi-tlejega obnebja, ki bi vsaj nekoliko ublaževal grozoto tega prizora. Vse zaprto, vse tako tesno, da se vidi Človeškemu bitju kakor da ne more sopsti, ker mu primanjkuje sape. Nesrečonosni trenotek to, nesrečonosne tiste mase sivih oblakov tam gori na nebu, ki se ne morejo premakniti na nobeno str An menda vsled svoje lastne teže, vsled teže svoje vsebine — in ta vsebina donaša nesrečo... In slednjič oblaki ne morejo prenašati več svoje lastne teže... doli raz visočino j amo jo kapati debele kaplje... huda ura je tu, usodepolna ura. Z neba lije, kakor da so se utrgali oblaki, treskanje in bliskanje razsaja s podvojeno silo, tu pa tam pada tudi ledeno zrnje, strah in groza ubogega kmetovalca. Ali glej: kmalu se ti zdi, da so se dovolj na-razsajali razlučeni elementi, gromenje in treskanje pojema, dež postaja rahleji, oblaki so se jeli pre-trgavati in tu pa tam se je jelo nekako svetliti na obnebju. Prikazujejo se tam gori lepe modre lise, ki pa se širijo bolj in bolj, tako, da vidimo kmalu cele kose obnebja polite z ono divno modrino, toli blažilno za Človeško oko. Dež je ponehal popolnoma, huda ura je mi- PODLISTEK. 10 nola. Minola je ona tesnoba, ki jo je provzročal težki vzduh, tiščeči na naša prsa in zrak je postal rahel in svež, da se ti Sirijo malo popred stisnjena prsa. Človeška bitja dihajo svobodneje. V tej prispodobi označena je razlika v čut-stvovanju primorskih Slovanov pred onim glasovitim občnem zborom .Edinosti*, kateri nam je do-nesel tisti Spinčidev vsklik o umirajočih, pozdravljajoči one, ki niso umeli svoje dolžnosti in svoje — koristi, in pa po onem krvavem činu doli v Malem Lošinju, na kojem se je zgražal, kdor je — pošten ! Ta grozni čin narodnega fanatizma naših nasprotnikov ; ta grozni čin zdivjanosti, provzročene po izvestnih demagogih, ki vzbujajo vse divje strasti le v ta namen, da mogo vzdržavati svoje gospodstvo, ta grozni čin pretresel je zrak in — sčistil, da dihamo sedaj nekako svobodneje. Tega seveda ne moremo reči, da bi se bilo le za las premenilo politično in narodno položenje naše; istotako bi se zagrešili proti resnici, ako bi hoteli vzbujati domnevanje, da se je gledć na naše opravičene pritožbe le za las premenilo mišljenje v onih višinah, kjer bi nam lahko pomogli, ako — bi hoteli! Ne, dispozicije tam ,goriM nasproti nam so še vedno iste in, bojimo §e, da ostanejo se precej časa. Predsodki in tradicije so preukoreni-njene, da bi jih mogli karhkretu porušiti elementarno dogodki, ki so pretresali naš politiški vzdub na občnem zboru .Edinosti* in — ob smrti nesrečnega Ostermanna. Umorstvo v Lošinju ni pretreslo duš naših nasprotnikov in ni premenilo smeri tam gori v višinah, ali pretreslo je naša srca. Huda ura je bila to, ki je sčistila zrak. Zlasti na Hrvatskem je ta huda ura vsaj nekoliko sčistila zrak. Truplo Osterman-novo na mrtvaškem odru bilo je glasen memento na tri dele razkosani hrvatski opoziciji; opomin je bil to, da so si bratje, sinovi jedne in iste matere, jednega in istega naroda in jedne in iste bodoč- Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski Spisal Avg. ». e n o a ; poslovenil Cvetko. „Če sem poznal Prešerna? Pa kako! Tukaj sva sedela skupaj in pila. „Pri mojej duši", — učen gospod, polna glava kakor polna vreča. Temu je šlo vse kakor iz rokava. Bog i,a potolaži. Bil je nesrečen, z >11 i raj je imel glavo obešeno proti tlom. A dober, Bože moj, dober. Jaz seiu mu šival čevlje. Pa ni bil ošaben kakor druga gospOda, prazne makove glave, z dovoljenjem. Ni se sramoval govoriti z mojstrom ali kmetom, ni se sramoval govoriti kranjski. Pa je predaval stihe, kranjske stihe, da jih razume vsaj naša duša. Pa kako se to peva, peva se kakor pri večernici, pobožno in sladko. Se govori, da je mnogo tega sežgal na smrtnej postelji. Škoda! Baje so bile to vragove povesti. Ne verujem. Kako bi tako dobra duša* — čevljar je umolknil, izpil čašo. Potem je vzdignil bodičasto glavo, zarudel jače, izbulil oči in začel peti, razbivaje pestjo in kimaje z glavo, zamolklim in hripavim glasom : »Luna sije, »Kladvo bije .Trudne pozne ure že". Nazadnje spomnil sem se tudi pesnikovega groba, o katerem mi je govorila domačinka. .Nežica', rekel sem deklici enkrat pri obedu, .gospa vaša tetka mi je rekla, naj se obrnem do Vas. Sprovedite mene in Alberta na Prešernov grob. Ali hočete ?"■ „Drage volje*, odvrnila je mladenka, „kadarkoli želite. „Kadat Vam drago". .Vse jedno. Precej danes". „Dobro. Danes". Bilo je popoludne. Lepšega, jasnejega dneva nisi še videl. Visoke gore so se vzdigovale visoko pod modro nebo. Čarobno se je igralo solnce na temno-zelenej jelovini. Gora se je bliščala, kakor da so jo vile preplele mrežoj zlatih nitij. Svetli pašniki so se razprostirali p<^ holmcih kakor svilena pregrinjala in lesene kofiice po vrhovih so gledale zadovoljnega lica v svet. Čudno je trepe tala svetloba po sivem kamenju kraj potoka in na mahovitik zidinah starega stolpa. Vse je bilo tako mirno, tako voljno, da je duši zelo ugajalo sprehajati se po tem vedrem, užaljenem kraju. Sli smo na pokopališče. Ne bi vedel opisati Vam ga dobro. Mnogo let je že temu, zato to lahko pozabi najboljši spomin. Tudi ni čudno. Koliko raznolikih slik iu krajev po svetu je gledalo od takrat moje oko. Pokopališče je pa pokopališče, posebno na vasi. Na Bredi razpeti Sin božji, a okoli njega grobi in križi. Polna knjiga prežite radosti in žalosti, mrvica svetovne zgodovine, a knjiga je za- n o s t i. Ta opomin, prihajajoči od nedolžne žrtve, so razumeli hrvatski rodoljubi in harmonično je donela pesem žalostiuka ob grobu Ostermanovem... in daleč na okrog in impozantno in kakor iz jedne duše je, zazvenel poziv: pomagajmo si samif Osvobodimo narod iz duševnih spon, a zvezda-vodnica pri svetem delu nam bodi naša mati, naša zaščitnica, naša družba svetega Cirila in Metoda! Ljubezen do te naše ukupne matere bodi ona točka, ki naj nas spaja v jedno samo neprodrljivo falango in ki naj nas povzd guje nad vsakdanje prepire. Ta družba bodi simbol bratskega čutstvovanja in ukupne skrbi za svoj lastni blagor. Hrvatska javnost je razumela ta poziv in zlasti hrvatsko časopisje — seveda izvzemši eno, ki je plačano za to, da služi — drugim 1 — se je združilo v jednodušnem vskliku : podpirajmo našo družbo, da bode mogla vspešno nadaljevati svoje delo za — odrešenje naroda iz duševnih spon! Kdo ne bi se radostil na tem soglasju v ljubezni do matere, do vzgojevateljice naroda ? Nima rodoljubnega srca oni, ki ne pojmi važnosti tega soglasja. Družba sv. Cirila in Metoda skrbi za vzgojo, a v vzgoji naroda je tudi bodočnost narodal Pretresljivi dogodek ▼ Lošinju spojil je torej sicer razdvojene brate v skrbi za vzgojo naroda po onih krajih, kjer je nevarnost n a j h u j a. Zato se nam širijo prsa kakor po prebiti hudi uri. Sedaj, ko se je zrak sčistil po krvavem činu v Lošinju, sedaj so nam pokazale opozicijske stranke na Hrvatskem, da so v g 1 a v-nem jedine! Cilj — bodočnost naroda — jim je isti, le gledć poti so si v navskrižju. In v tem očiščenem sraku, iz tal rodoljubja, pognala je kar bkratu plemenita cvetka ganljive požrtvovalnosti. Nočemo pripovedovati, da so od vseh strani jeli stekati darovi za družbo sv. Cirila in Metoda po Istri, ampak pokazati smo hoteli na onega poštenjaka v d e 1 a v s k i s u k n j i, ki je pod utisom onega dogodka v Lošinju v seji Star- pečatena sedmerim pečatom, a na knjigo so napisane neizbrisljive Prešernove besede: „Dolgost življenja našega je kratka'. Samo jedno točko pokopališča sem si živo zapomnil — Prešernov grob. — .Gospoda moja!' vskliknila je Neža svojim zvonkim glasom, otvorivši vrata naše sobe, „ako Vam je drago, idimo obiskat Prešerna". Za dve minuti bili smo že na poti. Pred nama je korakala deklica. Nabrana kratka suknjica temne barve je padala v skladnih gubah od tanjkega pasa k tlom. Majhne nožice v izrezanih, črnih čevljih so se premikale lahkim krilatim korakom, komaj se dotikaje skalnatih tal. Nežno a polno telo, zapoto v telovnik modrega sukua, gibalo se je pred nama kakor cvetka, a na njem majhna glavica, okoli katere so bile zavite temne a sijajne kite, pričvrščene z velikimi, srebrnimi laskami. Tako je stopala deklica poleg seča, ponajveč skakljaje. Zdaj je zapodila metulja iz grma, zdaj je brala robidnice, črne kakor njene oči, zdaj je vtrgala cvetlico, a vse mimogrede, vse tiho pevaje. Jaz iti Albert sva jej sledila. Ne besede nismo govorili. Gledala sva pred-se — v deklico. Bržkone sva preveč gledala, zato tudi nisva nič črhnila — morda sva se bala eden druzega. Tako je. Kadar so ti oči, motreče lepoto, preveč žive, kadar je tvoje srce prepolno, je jezik nem. (Pride še.) čevicevega kluba snel prstan s prsta rekši: „Tu imate, ker nimain drugega!!" Tu imate uzor ganljive narodne požrtvovalnosti, vsi vi slovenski in hrvatski imovitniki! Siromaku, ki se mora preživljati delom svojih rok, trpinu, ki se mora ubijati od zore do mraka, da more vzdrževati svojo borno ekszisteneijo, pretresel je dušo oni neizmerno tragičen dogodek, ko je hrvatski mladenič moral položiti celo svoje življenje na oltar hrvatske pesmi, in položil je oni zagrebški delavec-siromak svoj prstan, menda svojojedino dragocenost na oltar 10 d o 1 j u b j a. Ta vzgled je pretresljiv. Da smrt Ostermanna ni pustila za seboj nobenih drugih posledic nego ta vzvišeni vzgled i dejal nega patrijotizma, vendar rečemo lahko, da mlado življenje Ostermannovo se ni porušilo — zastonj. In, ali ne obliva rudečica srama tiste vrste „socijalne deurokrate", meneče, da so Bog ve kaj storili za svoje bedne tovariše, ako gazijo v blato tisti vzvišeni čut domovinske ljubezni, kojega je na toli ganljiv način proslavil delavec-siromak v Starčevi de vem klubu ?! 1 on se mora ubijati za vsakdanji kruh, i on mora trpeti na krivičnosti socijalnega reda sedanjega: ali beda in trpljenje mu nista mogla udušiti v srcu ljubezni do lastnega rodu. Koli vzvišena prikazen je to, nad onimi, ki slepo in strastno gazijo po nižinah svojih brezmejno materijalističnih nazorov. Daj, posnemaj ta krasni vzgled — kdor more! Ne zahtevamo, da stori vsakdo razmerno toliko za našo družbo, kolikor je storil oni zagrebški delavec, ali to smemo zahtevati, da stori vsakdo vsaj nekaj! Še-le ko pridemo do tega, da bode vsakdo polagal svoj darček na korist družbi sv. Cirila in Metoda, mogla bode ista v povoljni meri nadaljevati svoje delo za o u rešen je. In tedaj, ko se bode vsestranski posnemal vzvišeni vzgled zagrebškega delavca, blagoslovljali bodemo onega, ki je, vspodbujen po hudi uri, po stiski in bedi naroda-trpina po obmejnih pokrajinah, prvi položil — 8 v o j prstan n h oltar domoljubja!! A ti slovensko in hrvatsko časopisje, ti si še posebno dolžno, du v delu za našo zaštitnico, vr-šečo svoj plemeniti namen pod imenom slovanskih blagovestnikov, pahneš od sebe vse več ali manj opravičene rekriminacije, da pozabiš na morda prebite krivice in da se združiš v velik akord slovenskega patrijotizma Ako storiš tako, smelo bo- deš reči tudi ti, da si položilo dragocen prstan _ ta znak nerazdružljive zveze — na oltar — s 1 o-venske bodočnosti! Politiške vesti. V TRSTU, dne 19. avgusta 1806. Italijanski radikalci in dunajski parlament. Vse kaže, da se bližamo zaključku dobe neudeleževanja naših italijanskih radikalcev na volitvah v državni zbor. Čim bolj se bližajo nove volitve, tem živahneji postaja razgovor v italijanskih listih: ali naj Italijani i v bodoče sledč taktiki neudeleževanja - koji taktiki je bil namen jedino le ta, da ne pozabi svet, da po menenju radikalcev bi morali italijanski poslanci tržaški pravo za pravo zahajati v neki drugi parlament — ali pa naj opuste to taktiko ter se prihodnjič spuste v volilno borbo. Od rešitve tega vprašanja so zavisni tudi mandati naših „konservativcev". Ako se radikalci spuste v borbo, potem so Burgstaller iu tovariši najbrže zadnjikrat zastopniki tržaškega mesta v parlamentu na Dunaju. Ti gospodje so hoteli sedeti na vladnem in radikalnem stolu, a mi jih že vidimo, kako sedć med obema stoloma na — tleh ! Neprijeten res je tak izgled v bodočnost, ali mi sodimo, da se jim ne zboljša — ker smo precej dobro poučeni, kako sodijo rudečkarji o Bui gstallerju in družbi —, tudi če bi gosp. vlastelin iz Ban položil še toliko sto-takov na žrtvenik laškega vseučilišča. Radikalna gospSda sicer radi jemljejo Burgstallerjeve utotake, ali svoje sodbe o njem ne premene nikdar! _ Ako bodo torej radikalci volili o prihodnjih volitvah, volili bodo svoje ljudi 1 lu volili bodo skoro gotovo, ker je tako sklepati iz dosedanjih izjav laških listov. Le to vprašanje ostaja odprto, da-li pojdejo tudi u a Duuaj ti izvoljeni poslanci? V včerajšnjem »Indipendenteju" vsaj čitali smo menenje za udeležbo na volitvah, a neudeležbo na parlamentarnem delovanju. Torej demonstracija naj bi ostala, le s to razliko, da so poprej volilci demonstrovali proti državi, odslej pa bi demonstrovali izvoljeni poslanci! Je zopet tacih v radikalnem taboru, ki menijo, da naj bi se udeležili volitev le v V. kuriji, češ, tam se pojavi pravo javno menenje. Volitev v V. kuriji naj pokaže, da je Trst čisto italijanski in čisto liberalen. Tako pluskajo sem in tja valčki menenj v radikalnem taboru, toda — ako prav sodimo — je sedaj glavna struja za splošno udeležbo na politiških volitvah. In v onem hipu, ko bodo radikalci jeli oddajati svoje glasove, pridejo na vrsto naši „konservativni poslauci", ko bode veljal i njim tisti znani rek: Sic transit gloria mundi! Mi smo seveda hladni do dna duše v očigled tem bodočim dogodkom, ker nam je povsem vsejedno, ali nas na Dunaju pobija Burg4aller, ali >a, recimo, Rascovich. Ne, skoro da ni vse jedno. Raje naj nas pobija Rascovich, kajti pri Rascovichn bodo gori na Dunaju kmalu vedeli, po čem je maslo, pri Burgstallerju pa niso vedeli nikdar. Jasnost pa je neprecenljivo dobro v politiških borbah. Z izvestue strani se pa bode morda skušalo izkoristiti to spremembo v taktiki naših radikalcev v tem smislu, kakor da so le-ti popolnoma premenili svoje stališče nasproti državi, da so dali slovo za vedno svoji intransigenci. Ako bi se i na Dunaju hoteli udajati takim iluzijam, jim pa povemo že danes, da jim ne izostane najneprijet-neje razočarenje. Naši italijanski radikalci utegnejo nekoliko premeniti svojo taktiko, recte : potuhniti se, svojega stališča nasproti avstrijske m u p a r 1 a m e n t u n e premene nikdar! Kdor jih pozna, ta nam pritrdi gotovo! Zaroka prestolonaslednika italijanskega s črnogorsko princeziryo Jeleno je sedaj — poleg dogodkov na Kreti in predstojećem potovanju carske dvojice ruske — v ospredju evropskega razgovarjat\ja. Pred vsem se svet zanima za vprašanje : Ali bode to zakon ljubezni ali zakon — hladnih računov V! Jelena je krasna hči svojih krasnih starišev, Jelena je hči zdrave krvi ka-koršne je malo v Evropi, Jelena je — kakor vsi otroci kneza črnogorskega — vz£ojena uzorno in vcepljeno jej je tisto plemenito mišljenje, ki odlikuje od nekdaj nje plemenita roditelja. Zato radi verjamemo italijanskim listom, ki trde trdovratno, da je srce napotilo princa Neapeljskega na Cetiuje. i Ali vendar se ne moremo iznebiti uverjenia, da jo ta korak laškega princa — ki je v prvi hip presenetil ves svet — tudi sad računov. Italija je v položenjn, da si ne more pomagati ne naprej ne [ nazaj. Italija ve tudi, da je vzrok nje gospodarski j mizeriji po velikem delu nje brezmiselna i borba z bogato Francijo. Italija ve tudi, da ob i današnjih odnošajih pot do sprave s Francijo vodi i preko Peterburga ; in slednjič pozua Italija raz-i merje med Peterburgom in Cetinjem. Ali ni morda ! Italija, ko je iskala neveste svojemu prestolona-i sledniku, zajedno iskala poti do Peterburga ? j Misliti si moramo tako, sosebno ako opazujemo, i kako temeljito so premenili italijanski listi svojo i pisavo o Rusiji. Nekateri listi so že začeli kar j naravnost zabavljati proti trozvezi. Težko, težko je i misliti, da bi ženitev italijanskega prestolonaslednika ostala brez posledic v politiškem pogledu, i Na to seveda ni misliti, da bi Rusija Italiji na ; ljubo premenila smer svoje v lapidarnein slogu ; koncepirane politike, ali nekaj druzega je možno | — da se namreč Italija prilagodi veliki ruski po-j litiki z namenom, da si v senci te politike in v i prijaznosti s Francijo nekoliko zaceli svoje go-! spodarske rane, ki jih jej je zasekala trmoglava in izzivljiva politika Crispijeva. Po takem pre-obratu pa se mora temeljito premeniti razmerje j Italije do trozveze, v prvi vrsti do naše države. I Uverjeni, da je v politiki najnevarneja in najne-' srečneja tista taktika ptiča štruca, ki skriva svojo ; glavo, da le ne bi videl, kaj se godi okoli njega, i moramo povedati naravnost, da sedanji dogodek na j Cetinju — istotako kakor je bila zdravijca kneza i črnogorskega v Belemgradu — znači izgubo v i bilanci naše vnanje politike. Ali treba jasnejega ; dokaza, na kako trhlenih nogah stoji naše za-; vežništvo z Italijo ? I Tako je, prav tako s to zvezo, ! kakor veduo trde vsi oni razsodni politiki, ki se | niso ujeli v zanjke nemškoliberalnega in rnadjar-skoga mišljenja. Danes bolj nego kedaj poprej kličejo dogodki sami našim državnikom : uredite vendar enkrat državo na znotraj po nje naravnih odnošajih, odpravite vendar enkrat politiko zgrešenih tradicij in praznih fikcij; in na tej na naravnem stanju sloneči notranji politiki zadovoljena narodov — zgradite potem svojo vnanjo politiko. Le taka vnanja politika, koji bodo podpirajoči stebri vsi narodi te države, bode mogla trajno imponovati na vse strani!! Take misli morajo obhajati človeka, ko motri sedanje vrvenje po Evropi. Poroka italijanskega prestolonaslednika s princeso .Teleno se bodo baje vršila v Rimu že v mesecu oktobru. Nadalje trde rimske vesti, da Črnogorski knez pride v Monzo posetit kraljevo dvojico italijansko, a car ruski da pride v Rim povodom poroke. V Vatikanu pa da premišljajo o tem, da-li ne bi bilo umestno, da bi koji viši cerkveni dostojanstvenik blagoslovil novoporočenca. Nočemo ugibati, v koliko da te vesti slone na trdni podlagi, ali vsakako je dolžnost avstrijski diplomaciji, da dobro pazi, kaj delal Vsi merodajniši listi Italije pozdravljajo simpatičnimi besedami morebitno zaroko princa Viktorja Emauuela s princesinjo Jeleno. Izražajo svoje veselje na tem, da je bodoči kralj Italije mogel izbrati si nevesto, ki odgovarja vsem kon-venijencam, a zajedno da je izbral isto uevesto po nagibu lastnega srca. .Tribuna" želi, da bi bila Jelena, morebitna bodoča kraljica Italije, tako dobrega srca, kakor slove, da je lepa. Potem govori „Tribuna" o iskrenem prijateljstvu in tesnem sorodstvu, ki spaja obitelj carjevo z obiteljo kneza Črnogorskega ter zaključuje svoja izvajanja tako-le: „Ker se čini v tej blaženi trozvezi, da naša zaveznika postopata vsak na svojo roko in umeta izvrstno goniti vodo vsak na svoj mlin, bodeta morala sedaj morda upoštevati izlet italijanskega prestolonaslednika nasproti ruskim n i m p a t i j a m". — Mar ne zveni iz teh besed nekaka špekulacija na rusko protekcijo Italije ? Položaj na Kreti. Slabe vesti prihajajo s Krete. Pričeli bo zopet spopadi med Turki in uporniki, in kakor vse kaže, razširi se revolucija tudi na skrajni vstočni del otoka. Francoske in ruske vojne Indije pred Kreto dobile so nalog, da vsprejemajo kristijane, ako bi se ponovili izgredi v Kaneji. Konzuli ostalih evropskih držav so izjavili, da izkrcajo v tem slučaju vojake z ladij dotičnih držav. „KOlnisclie Ztg." javlja iz Cirjegagrada, da se je 500 Krečanov, ki so bili pobegli s Krete, vrnilo zopet tja, toda ne praznih rok. Nesli so seboj 10.000 pušk in 70.000 nabojev. Govori se, da se je izkrcalo na Kreti 38 grških častnikov, ki so prinesli seboj mnogo pušk-repetirk. Različne vesti. Cesarjev dan. Gromenje topov iu slovesno zvonenje zvonov tržaških cerkva naznanjalo je dne 18. t. m. že ob rani zori, da je napočil patrijotiški praznik, ki vzbuja iskrena čutila občudovanja in hvaležnosti do očetovskega svojega vladarja v srcu slehernega lojalnega Avstrijca. In bilo je, kakor da bi se veselilo tega dne tudi nebo, kajti prekrasen poleteu dan je bil ta, ki se je smehljal nad nami. Ob 5. uri zjutraj pričela je glasba 47. peš-polka svirati budnico. Pod zvoki veselih koračnic prehodila je glavne ulice mesta. Ob 9. uri zjutraj bila je slovesna sv. maša v stolni cerkvi pri sv. Justu. Iste so se udeležili: c. kr. namestnik vitez Rinaldini na čelu namestništvenega uradništva, kontreadmiral baron Minutillo, mnogo štabnih in viših časnikov vojske in raornarnice, načelniki in uradniki različnih državnih oblastnij, župan dr. Pitteri na čelu raznim svetovalcem in občinskim uradnikom, konzuli, zastopniki Lloyda, železnic, deputacije raznih društev in korporacij itd. ter mnogo občinstva. Poti uaui. Evo Vam zopet slučaj o olikanosti naših ljubih sode-želanov. Za Veliki Šmaren šlo je — kakor običajno — večje število naših vernih okoličanov na božjo pot v Barbano na Furlanskem. V soboto so prosili za prenočišče v samostanu. Neki jako uljudeu furlanski d n h o v e n pa se je zadri nad njimi (seveda v jeziku della dolce favella), da tu ni prostora za „š č a v eu. Okoličanskim dekletam je pa prepovedal prepevati v cerkvi slovenske pesmi. Po menenju tega gospoda menda Bog ne razume slovenskega jezika. Slovenski romarji so požrli te psovke od strani »izobraženega* furlanskega duhovnika, ki propoveduje sicer, da se moramo vsi ljubiti, da smo vsi bratje, da je ukazal Kristus svojim učencem, učite vse narode itd. Požrli pa so jih radi svetosti kraja, nikakor pa ne radi njegove osebe. Slovenski romarji ! Ker vas Italijani tako zaničujejo, — da-si radi vsprejemajo od vas vsaki krajcar —, obiskujte rajši druga božja pota, katerih je na Slovenskem mnogo! Izvestna goriška gospoda pa naj bi rajši udrihala po takih ljudeh, dasi stanovskih tovariših, ali neizprosnih sovražnikih našega naroda, kakor po namišljenih slovenskih liberalcih, socijalnih demokratih itd. Nekoliko besedi pred občnim zborom „Kme-tijeke družbe za Trst In okolico". Na odločno zahtevo priobčujemo nastopni dopis, prepnščaje odgovornost za vsebino istega g. dopisniku samemu : Pred dvemi ali tremi leti se je ustanovila „Kmetijska družba za Trst in okolico". Kako veselje je zavladalo takrat v vseh slojih našega ljudstva, ko je prinesla cenjena „Edinost" veselo vest o potrditvi pravil prekoristne družbe. Kar se je tako željno pričakovalo, se je vendar enkrat posrečilo. Ves naš up smo takrat obrnili do novoustanovljene družbe, dobro vedć, da je kmetijstvo glavna opora slovenskega življa v okolici, dobro vedć. da je bodočnost našega naroda tesno spojena s procvi-tanjem racijonalnega kmetijstva. So se pa spolnile vse naše nade, katere smo stavili do „Kmetijske družbe" ? Jednostavno je vprašanje, a ravno tako jednostaven in lakoničen je odgovor: „Ne.w Družba se ni povspela do iste visočitie, kakor je večina upala, ampak mi suio še ua oni stopinji, če ne morda še nekoliko nižje. Je-li pa spolnovala „Kmetijska družba", recte njeni odbor, popolnoma svojo dolžnost ? V začetku, namreč v prvem letu, sklicevali so se razni shodi v okolici, kateri so bili precej dobro obiskovani in bi bili imeli gotovo zaželjenega vspeha, ako bi se vstrajno delovalo na istej poti. A žalibog, prvotno navdušenje je začelo pojemati, in tudi „Kmetijsko družbo" je zadela usodepolna kap, tudi ona je začela hirati, in ako pustimo še tako nadalje, hirata bode do svoje bližnje smrti. A kdo je temu kriv ? Nočem nobenega dolžiti, ker mi niso znane popolnoma društvene tajnosti, a gotovo ni odbor brez vsake krivde. Cenjeni gg. odborniki, položite roko na svoje srce in vprašajte se: „Smo-li vršili svojo dolžnost v polni meri ?" Marsikateri ne dobi po-voljnega odgovora. A niso vsi odborniki nedelavni, ker hvala Bogu! še najdemo delavnih mož, katerim ni za čast, ampak za korist in blaginjo naroda, in le njim se imamo zahvaliti, da še danes obstoji „Kmetijska družba*. A kaj pomaga to, ker taki možje so le redko sejani ? Kaj naj stori palček proti velikanu ? Kaj naj storć, ako manjk t pri seji polovica odbornikov! Kaj naj storć, ako sklicuje g predsednik še tako pogosto seje? Koliko sej je bilo tninolega leta? Izgovorov res ne manjka tem gospodom; res je, da nam jo tekmovati s tekmecem, katerega izdatno podpira visoka vlada; res je, da je okoličan nezaupljiv in zelo konservativen, a vse to se lahko premaga, in to so le piškovi izgovori. „Per aspera, ad astra", pravi že stari Rimljan ; a tudi Slovenec v6 dobro, da je resničeu pregovor: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača". Nikarte misliti, da bodo takoj v začetku letela pečena piščeta v usta, ampak le po vstrajueiii delu in naporu dosežemo svoj cilj. Začeti je treba zopet, in nikakor ne smemo nadaljevati sedanje poti. Občni zbor je pred durmi. Glejte torej, n Aro dni kmetovalci, da pridete v velikem Številu na ta zbor. Vsak stopi pogumno, da-si priprost kmet, na oder, in grajaj, kar je graje vredno, a hvali le to, kar zasluži občo hvalo ; a zraven ne pozabi noben svojih svetih dolžnosti do družbe. Spolnujte natanjko, kar velevajo pravila ! Posebuo pozorni bodite o volitvi novega odbora iu volite le delavne može na čelo te prekoristne družbe. A novi odbor nastopi prejšnjo pot, sklicuj potrebne shode. Saj ni treba, da so učeni, ampak naše ljudstvo je priprosto in priprost mu bodi tudi pouk. Sila je skrajna ! Le poglejte po okolici: še par let tako, iu kmetijstvo je propalo, ž njim pa tudi Slovan — okoličan. Potem lahko vskliknemo Spinčičem : „Mo-rituri te salutant!" Cvetko. „Slovensko planinsko društvo* je otvorilo dne 9. t. m. na Kodarici, 3/t ure pod vrh^m Triglava, „Triglavsko kočo". Krasno jediionadstropno poslopje leži 2450 m. nad morjem. Blagoslovil je ta slovenski planinski narodni dom č. g. župnik Jakob Aljaž, častni člen našega vrlega „Slov. plan. društva", vrl rodoljub slovenski, kise je lani oslavil s svojim svetovuoziianiin stolpom na vrhu Triglava. Tudi ta koča je plod njegovega neutrud-ljivega delovanja v triglavskem pogorju, bilo je pri slovesni otvoritvi triglavske koče, ki presega po svoji visoki legi iu velikosti vse druge v okrilju otca Triglava, okoli 100 Jjudij, na vrhu Triglava pa tisti dan 60. Navdušeni govori in krasno petje segli so vsem navzočim do sred. „Slovensko planinsko društvo" se je razvilo v 3 letih svojega obstanka tako krepko, da sme biti nanje ponosen ves slovenski narod. Koliko se je storilo, odkar je poseglo to vrlo društvo s krepko roko v naše Krasne planine, za potovanje po lepi naši domovini, vč najbolj ceniti isti, ki sau» potuje po njej. Gotovo je „Slovensko planinsko društvo*, ki nam je postavilo že lepo število planinskih koč, zazna-menovalo nad 200 potov, oziroma jih nadelalo in popravilo, poleg družbe sv. Mohorja in družbe sv. Cirila in Metoda najodličnejše slovensko društvo ; kajti s tolikimi uspehi se ne more ponašati nobeno drugo društvo v tako kratkem času svojega obstanka. Le tako naprej 1 J. C. O. — Pikra primera. Pariški Rotšild biva sedaj na letovišču v vasi Pregny blizu Genfa, kjer ima svoj gradič. V Pregnyju pa je tudi grad, ki ima stolp in v stolpu uro. Bijenje te ure pa je motilo nervoznega barona in zato je zahteval, naj občinski zastop sklene, da se ura v stolpu ustavi za časa njegovega bivanja v Pregnyju. Kaj se ne stori vsega Rotšild u na uslugo! Občinski zastop je zatorej smatral Rotšildovo željo poveljem in sklenil je z večino glasov, da je ustaviti dotično uro. — Ta sklep občinskega zastopa je jako pikro obsodil aocijalistiški list „Peuple de Gčnevre". Zasolil jo je takole: „Prihodnje leto bode baron zahteval brezdvombeno, da naj občinski zastop zabrani riganje oslom. In občinski zastop sklene seveda v tem smislu ter zaukaže svojim členom, da morajo molčati absolutno". Zaigran denar, nabran za spomenik. Minole sobote zaprli so v Parizu bankirja Marka del Pont, krivega poneverienja. Vlada argentinske republike bila je namreč nedavno sklenila postaviti spomenik bivšemu predsedniku republike Sarmieutu. V ta namen otvorila je javno podpisovanje. V Parizu bilo je poverjeno nabiranje podpisov in denarja bankirju del Pont. Mož je dobil v roke okroglih 60.000 frankov. Namesto pa da bi bil denar odposlal argentinski vladi, pričel je ž njim igrati na borzi. Siromak pa je imel „smolo" in v par dneh zaigral je vse. Slednjič je moral to priznati argentinski vladi, zajedno pa je prosi! leto dnij odloga, da povrne poneverjeni denar. Argentinska vlada mu je dovolila odlog in res je del Pout povrnil v obrokih 42.000 frankov, a konečno je izjavil, daše primanjkujočili 18.000 frankov vrniti ne more in ne more. Predno pa je še argentinska vlada kaj ukrenila, razljutili so se oni Parižani, ki so dali denar za spomenik in so ovadili nepoštenega bankirja. Sodnijskl uradnik v preiskavi. Z Dunaja javljajo : Tajnik sveta deželnega sodišča dunajskega, Stettermej'er, je odpuščen iz službe, ker se je našlo več nepravilnost.ij v njemu poverjeni uradni upravi. Pričela je disciplinarna preiskava proti njemu. Dva mlada Žida — pobegnila. Iz Budimpešte sta pobegnila 211. irg. pouioč. Geza Reich in 171. njegov tovariš Aleksander Goldschmied. Njiju beg ne bi bil izvestno nikogar vznemirjal, da si nista na-depolna Izraelca preskrbela denarja na pot iz — tujih žepov. Poneverila sta namreč okroglih 5000 gld. Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti poslalo je brzojavnim potom tiralnico na vse kraje sveta za bugunoma. Svojo lastno sestro poročil! Budimpeštanski .Pesti Niiplo' prijavil je te dni iz Abanj-Szante (Gornia Ogerska) nastopni strašni dogodek : Nedavno dospel je iz Amerike v Budimpešto gostilničar David Weber s svojo mlado ženo Terezo, da obiSče milenijsko razstavo. Weber in njegova žena bila sta rodom iz Ogerske, toda že v mladih letih ostavila sta bila svojo domovino. Povodom te vrnitve pa je Weber izvedel, da ima svojo lastno sestro za ženo! Ko se je AVeber osvedočil o resnici tega, ustrelil se je. — Stvar pa se je dogodila tako-le : Weber se je v mladih letih izselil v Ameriko. Sreča je hotela, da je nekega dne mogel ustaviti dva splašena konja, ki sta divjala z vozom po neki ulici New Yorka. Lastnik teh konj, videvši se rešenega smrtne nevarnosti, je bogato obdani svojega rešitelja. S tem denarjem je "VVeber otvoril v New Yorku madjarsko gostilno. Leta so minola. Med tem je umrl njegov oče na Ogerskem in mati poročila se je v drugič. Vzela je nekega Grtina Njegova sestra Tereza, ki je bila še malo dete, ko se je David izselil v Ameriko, imenovala se je sedaj po očuhu Tereza Grfln. Toda Grttno-vim jelo je premoženje pohajati in izselili so se v New York, iskat nove sreče. V svoji gostilni spoznal je David Weber svojo rojakinjo Terezo Grtin, se zaljubil v njo in pred dvemi leti jo je poročil. Seveda se siromaku niti sanjalo ni, da je Tereza Griin nekdanja Tereza "VVeber in njegova lastna sestra 1 — Iz tega zakona rodilo se je jedno dete. Nesrečna, obupana žena vrnila se je v Ameriko. Iz milenijske razstave. Druga perijoda milenijske razstave v Budimpešti pričela je — kar priznavajo madjarski listi soglasno— jako žalostno. Poslednjih 14 dnij padlo je že itak skromno število obiskovalcev na polovico. Tisti „pikantni" Os-Budavar tudi „ne vleče* več. — „Budapester Tagblatt* se toži, da je razstava dobila že raznih | „velikih udarcev*. j Sodnijsko. Predvčerajšnjem vršila se je pred i tukajšnjim sodiščem razprava proti 70letnemu kmetu ! Luki Fabjančiču iz Hrušice, okraja Podgrsjskega, I obtoženemu težkega telesnega poškodovanja. Siro- j mak je nedavno dal svojo hčer kmetu Mihi De-klevi v zakon in bil je tako nespameten, da je I izročil svojemu zetu vse posestvo. Kakor je že o- ! bičajno v takih slučajih, pričel je zet mrziti svo- i jega tasta in dobrotnika ter mu je slednjič že oči- | *al sleherni grižljej kruha, ki ga je užil. Vsled j tega bili so večkrat prepiri v obitelji. Dne 8. ! marca t. I. sta se tast in zet zopet sprla zaradi i komada gnjati. Dekleva je vrgel starca ob ti«, ga j zgrabil z jedno roko za grlo, z drugo pa mu je zamašil usta. Ubogi starec je ngrizel, kolikor močno značajev; v ta namen utrjevati si moramo v naših rodbinah versko podlago in narodno zavest. Evo vam tu, slovenski stariši. vestno navodilo in izdaten pripomoček k vzgoji svoje ljubljene mladine v verskem in narodnem duhu, ki upošteva vsestranski naše razmere in običaje, dobrohotno pokazuje naše napake iu grehe v družbinskem življenji, in svarilno odkriva brezdna in pasti, ki provzroču-jejo propad človeštva. Krasnimi vzgledi in primeri, posnetimi najčešće iz slovanske zgodovine in minolosti, navdušuje in bodri nas g duhoven-pisa-telj k vstrajnemu delovanji v prid mile naše domovine, razširjevaje ob enem naše preomejeno obzorje slovanske minolosti In sedanjosti. Oj sezite slovenski rodoljubi po tej zlati knjižici; toplo vam bodi priporočena laskavimi izjavami deveterih škofov, obilicoj najugodnejih ocen in presenetljivim oduševljenjem bratskega nam naroda hrvatskega, ki je pokupil že troje izdanj. Za borih 70 novčičev nabavite sebi in svojcem pravi zaklad, iz katerega more crpiti vsakdo, naj si bodi katerega koli stanu, mnogo koristnega in podučljivega. Imovitejši pa skrbite, da bodo tega daru deležni tudi ubožnejši rojak, seljak in delavec, da bode njih deca uživala vsaj nekaj duševne omike, ko ji k istej niso pristopne druge poti. Čujte se rojaci pozdrav gospoda župnika-pisatelja: „Odpravljam te, draga knjižica moja, že v tretje v svet .... Bratom Slovencem, ki so te preveli v svoj domači jezik, bodi dobra mati. Zbiraj jih rada okrog sebe in pozdravljaj mi posebej vse dične in ponosne slovenske hčere in v njih ves slovenski narod, kateremu si se tako vroče priljubila in ki te je počastil z redkim odlikovanjem, da bodeš — dasi Hrvatica — vendar tudi njegova mati. — Le naprej! Zganimo se 1 Vse za Boga in milo domovino! Bog daj — dobro srečo.* Rojaci! pokažimo bratom, da cenimo to, kar oni cenijo! Je zmota kratka — dolg je kžs. Iz aeareiHeievsea dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil RPvlek. (Dalje.) X. Ura je odbila tričetrt na dvanajst; kmalu dobim kosilo. Morda se je vreme zjasnilo, in potem pojdemo popoludne v dvorišče slamo plest. — — Vrata se odpirajo. Kosilo je tukaj. „Tu imaš kosilo, po kosilu pa pojdeš na dvorišče !" zaklical je paznik odpiši vrata. Hvala Bogti! S prižgano juho in ričetom _____________________________________torej le hitro pod streho, da prej pridemo na je mogel, svojega napadalca v kazalec desne roke. i dvorišče. Na to ga je Dekleva izpustil. Prst se mu je pri- j Tal{0> z0Pet sem v slami. Pozdravljena mi sadil in bilo je treba odrezati ga. Zaradi tega bil j bodi krpica sinjega neba, kolikor ga vidim nad je stari Fabjančič obtožen težkega telesnega po- } seboj. Pozdravljena mi srečna lastovka, ki tako škodovanja. O razpravi se je opravičeval, da je ■ veselo žlobudraš na strehi. Prosim te, vzleti v moj ugriznil svojega zeta zato, da ga isti izpusti, kajti 1 1 *! " ,i'"L! da tega ni storil, bil bi ga Dekleva zadavii. Sodišče je obtoženca sicer rešilo obtožbe težkega telesnega poškodovanja, toda obsodilo ga je zaradi prestopka proti varnosti življenja na mesec dnij zapora. lfiletui kmet Jurij Stambul iz Brguda, okraja Voloskega, se je po noči od 15. na 16. junija t. 1. vtihotapil v hlev posestnika Zepiča v Matuljah, kjer je ukradel srebrno žepno uro in verižico, vredni 12 gld., žepni nožič in 10 nč., vse to last voznika Frana Božiča. Vozniku Franu Logarju pa je ukradel ob isti priliki 3 gld. 12 nč. Z ozirom na dejstvo, da je bil dotični hlev zatvoreu le jednostavnim zapahom, obsodilo je sodišče obtoženca zaradi prestopka tatvine na 14 dnij zapora. Kcledar. Danes (20.) : Bernard, opat, cerkv. učenik; Štefan, kralj. — Jutri (21.): Ivana Frančiška, vdova; Adolf. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 12 min., zatoni ob 6. uri 56 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20 stop., ob 2 pop. 25*5 stop. C. Književnost. „Materino delo za lioga in domovinoV nakladi marljive „Goriške tiskarne" izšla je te dni slavljena Jemeršičeva knjižica v slovenskem prevodu, prirejena našemu ženstvu. Pr^tužne naše razmere, ko povsod naš živelj ! domači kraj pogledat, kaj delajo moji ljubi stariši j in predragi mi bratci in setrice; so-li zdravi, j mislijo-li včasih na me, ali mi odpustć ko sem j jim provzročil toliko žalost, in sramote ; vprašaj | jih, smem-li po prestani kazni priti zopet domov; > ali me ne bodo odgnali od hiše kakor ničvrednega | potepuha, temveč sprejeli me kakor skesanega otroka i mej svojo družino ? Pozdravi mi tudi vse vaščane, i potem pa mi pridi pravit, če ti odzdravijo. Pogledi | tudi v naš vrt, na polje, travnike iu gozde ter J mi pridi pravit kaj obeta letina. Dal Bog, da bi | se letina dobro obnesla, da bi vsaj ta nekoliko ! oveselila moje stariše in domačine. Moj Bog, smem se-li tudi jaz veseliti letošnje ' letine, jaz, ki 14 dni ne bom doma ničesar delal. ! Kaj pa pravi sv. Pavel? „Kdor ne dela, naj tudi j ne jč!" Oh, ta misel zagreni mi vsak kos kruha, ko bom zopet užival svobodo. In prav je tako; učil se bom vsaj prav ceniti dobrote, ki sem jih in ki jih bom užival od svojih starišev.--— — „No, sosed, kaj pa si tako zamišljen ?• vprašal me je zraven mene stoječi sotrpin. Odpusti, sosed, odgovoril sem mu jaz, še pozdravil te nisem, kajti moj duh zapustil je za trenutek ta kraj ter pohitel v domačijo k mojim ljubim starišem, bratom in sestram. „O, saj sem tudi jaz v duhu navadno doma", ! rekel mi je na to sosed. Ne zameri mi, da se predrznem vprašati te, kakšna nesreča te je privedla tu sem. „Oh, hudo sem grešil" pravi on. „Hudo sem se pregrešil zoper Boga. Trdo so me kaznovali žč tukaj, kako-li me bo še enkrat Bog kaznoval ako mi poprej ne odpusti'. Ali mi nočeš zaupati svoje bolesti, saj veš, da mnogo ložje trpimo, ako potožimo svojemu prijatelju kar nam teži srce in vznemirja vest. Vedeti moraš, da nobeden od nas ni brez greha, kajti, kedor je prelomil cesarsko postavo, ta je prelomil ob enem tudi božjo postavo. Na te moje besede začel se mi je prijatelj odkrivati. „Naj pa bo. Godile so se mi pri živini, na polju, na travnikih, v gozdih, sploh pri vsem gospodarstvu leto za letom vsakojake nesreče. Vse to sem težko prenašal; in to tem težje, ker se mi je zdelo, da daje Bog mojim sovaščanom vso svečo in samo mene tepe. Delal sem noč in dan ter priganjal k delu vsacega, kdor je bil pri hiši za delo. Z bistrim očesom nadzoroval sem vsako delo ter skrbel, da se je vse dobro in o pravem času zvršilo, a povoljnega uspeha vendar nisem dosegel* (Pride še.) Najnovejie vesti* Trst 19. Okrajni komisar Anton Rebek imenovan je namestništvenim tajnikom na Primorskem. — Čestitamo 1 Dunaj 18. Včeraj so pričela zopet pogajanja obeh finančnih ministrov z gubernerjem, odborom in generalnim tajnikom avstro-ogerske banke. Ta pogajanja končala so sicer vspešno gledč na orga-nizatorična vprašanja, toda zastopniki avstro-ogerske banke umaknili so neko finančno privoljenje, koje so bili prej stavili med svoje pismene predloge. To privoljenje pa je tako odločilne važnosti, da finančna ministra nista mogla odustati od njega. Zaradi tega so se pogajanja pretrgala, ne da bi bilo vspeha. Kodanj 19. Ruska carska dvojica dospč glasom službeue objave, dne 9. septembra na obisk tukajšnjega dvora. Tu ostane 10 dnij. Sredec 19. Veliko vojaške vaje, ki naj bi bile dne 27. t. m. okolu Plevne, odložene so na september. Atene 19. Guberuer v Retimnonu pozval je vojaštvo z dežele in je zbral v mestu. Ta korak pripisujejo vplivu evropskih držav. Vv M»i»Jh>. brKojMvku in veatl, PSonicfi /a jonon 6.58 — 0.H0 PJUninu *a spomlad lHftH 6.91 do 6.99 —. —. Oves nn .jesun 5.23—5 25 lift /a jeHon 5 67 —5.59 Koruza /,t avgust. 8.(39— 3.71 septeinhi-r 8.4S—3.50 nova f. 3.60-8'80. PVi.u,. .mv« <>•! 1• in 1 «80 6*95 od 79 kilo. 6.90—7.— . <0 k ' f. 8.95-7 05 .1 81. •..•. t. V— 7-10 . ••• '! UU. io«. .--,—. c(Ui>t) —---- |.roH0 2'26- 5 50. PSenica: Dobr« ponudbe, živahno povpraševanje, cene stalne rastoče. Prodaja 65.0« 0 met. stot Kž 5 novi , oven 10 uč. Btalneje. Ječmen miren Vreme lepo. Jutri : praznik, NrritinirniM alr.dkor for. 12.60, oktobor december 12 65, iualo bolje. Pl'<*f(a U<»ntrifun:il novi, |>o< ••« di-eomber 6: 75, . - -*n-nt i ..... • p.cpteiubi-t 58.50 or«u 19 av^uita :no6. danes včeraj Dmivni 'niv * tui ir;o . . 101.56 101.40 n m f uruliru , 101-55 101 50 Avstrija s renta v zlatu . . 12056 12» 60 „ v kronah . . 101.10 101.15 Kreditnu ukoi;« , . . artl — H66 10 Lomlmi iOi.Rt, , . . 11965 119 65 Napoleon' . . H.50 9.60 20 mark . ... 11.72 11.72'/, 100 itfllj. lir . 44 15 14-05 gineva in propada, terjajo, da si vzgojimo trdnih Lastnik konsorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik Mladenič, v 1819 letu svoje dobe, iz dobre hiše, dovršivši drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jeziku, najraje v kateri tisami, ali p:i kje drugod ujemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti" ulica Caserma štev 13. Otvoritev pivarne Corsia Stadion št. 19- (ex Reimond) Podpirani Štejem »i v čost javiti slavnemu p. n. slo-vonHkcmu nbčinsuu, da sem prevzel na svoj .acun znano piva.pno z vrtom v ulici Stadion, lišt. 19, kjer jo „Trža&ko podporno in b.alno društvo". Toiim znuno zdravo Judtinftnuovo pivo po 2« n«. istrsko fino t i no po ->0 ni, teran po 5« ni., belo S ta i « rs k o po 48 nč. liter. K us i hi dobivajo se v pivurni kakor čez ulico po 20 n '., vi-.Vr " o.l IM nč. dalje. Zaji-dno VHojam so javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno sobo za klubove večer« na razpolago- Odda se, ako se prijavi žolja dan prej. if4T Postrežba je točna in brza THj Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Makso Lavrencič, gostilničar ulica Stadion 19. — Tiskarna Dolenc v Trstu.