Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 43. “E SLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 23. OKTOBRA (OCTUBRE) 1958 Pij XII. in slovenski betfunci Te dni, ob smrti velikega papeža, sem se živo spominjal svoje prve in edine zasebne avdience pri Piju XII. Bilo je 27. junija 1941, ko sem — tisti mesec že drugič — prišel v Rim, po naročilu škofa dr. Rožmana in pokojnega bana dr. Natlačena, da bi Sv. Stolico obvestil o nasilnem in nečloveškem nacističnem izganjanju in preseljevanju Slovencev iz njihove grude na tuje, ter prosil pomo¬ či. Po pobudi in posredovanju p. Prešer¬ na, me je Pij XII. že naslednji dan spre¬ jel (čeprav sta se zato morala dva za avdienco že določena škofa umakniti na prihodnje dni). V njegovi veliki delovni sobi, ob nje¬ govi pisalni mizi sede, sem mu izročil obširno poročilo in statistično gradivo, pojasnjeval položaj, odgovarjal na vpra¬ šanja. Ni bila to kratka, formalna av¬ dienca; trajala je skoro 40 minut, tako zelo se je Pij XII. zanimal za nesrečo našega ljudstva, kljub silni zaposlenosti, kljub temu, da je bilo naše trpljenje le bridka kaplja v morju bolečin, ki je v njem tonil tedanji svet. Zanj ni bilo razlike med velikimi in malimi narodi, med Italijani in Slovani, med eno raso in drugo. Bil je mož le ene, za vse ve¬ ljavne pravičnosti in univerzalne Kristu¬ sove ljubezni, v katero je bil enako vključen tudi naš narod. Njegove bese¬ de so tedaj izražale ostro obsodbo na¬ cističnega ravnanja, zaskrbljenost za žr¬ tve tega početja, sočustvovanje z njimi, voljo in željo pomagati. Zagotovil mi je, da se bo po berlinskem nunciju resno zavzel za nas, a obenem dodal, da žal ni mnogo upanja na uspeh. To je dobro vedel iz skušnje. A storil je vse, kar je bilo v njegovi moči. Po naročilu pokoj¬ nega prelata dr. Lukmana sem prosil tudi še materielne pomoči za v Ljublja¬ no prebegle mariborske bogoslovce in prejel bogat dar zanje. Tako se je Pij XII. moralno in materialno zavzel za slovenske begunce nacističnega terorja. Rab, Conars, Palmanova itd. _ druge grozotne besede. Strahopetni teror fa¬ šizma je odbiral in podil naše ljudi iz domovine v prisilno begunstvo interna¬ cije, kjer so hirali in ginevali. Tudi to nasilje je zadelo pravično srce Pija XII. Vemo, da je poslal v taborišča dve ko¬ misiji: prvo javno (nuncija Borgongini- Duca), nato še drugo, tajno, da bi mo¬ gel na podlagi točnih podatkov prote¬ stirati in intervenirati pri fašistični vla¬ di. Kako je bilo s tem papeževim posre¬ dovanjem za nas, ne vemo. Ko se je razbesnel nad našo domovi- no še tretji teror, kom. nasilje, smo ti¬ soči bežali pred njim v tujino. Kakršni¬ koli že so bili neposredni nagibi za beg (nevarnost za življenje, za prepričanje, za svobodo itd.), begunstvo je bilo splo¬ šen protest proti komunistični doktrini m praksi, javen izraz protikomunistič¬ nega mišljenja. Mnogi nas tedaj niso umeli m to nam je delalo tujino še bolj tujo. Eno pa smo vedeli: Cerkev vodi Pij XII., ki nas razume. V načelnem boju zoper brezbožni komunizem smo kili z njim, zdaj je on z nami. To nam je bila močna moralna opora v istih dneh. Zagotovilo, da smo ravnali prav da naše žrtve niso bile prazne. Kot ne¬ kak simbol tega je bil slovenski prevod njegovega božičnega nagovora (1944) 0 demokraciji in svobodi, o Cerkvi kot u- citeljici resnice in varuhinji človekove svobode; to brošuro smo tedaj prejema¬ li, tiskano v Vatikanu na papeževe stroške. Ni mogoče naštevati vseh izrazov Pi. jeve naklonjenosti slovenskim beguncem, ki se je javljala na najrazličnejše na¬ čine. Na ta ali oni način jo je skusil vsak mali v taboriščih ali izven njih. Niso bile le besede tolažbe, upanja, o- pore, tudi materialna pomoč je prihaja¬ la, ko morda niti vedeli nismo, da je od njega, ki je tedaj skušal pomagati vse¬ mu razdejanemu in trpečemu svetu, sam ali po drugih. Besede: papeška pomoč (Assistenza pontificia), papeška menza, Vatikan, in druge, ne bi smele biti ta¬ ko hitro pozabljene. Ob tolikšnih stiskah v svetu je mogla biti podpora navadno le skromna, a 2a njo je bilo ljubezni polno srce Pija XII. Le en, morda edinstveni primer, naj naveden v dokaz posebne papeževe na¬ klonjenosti do slovenskega naroda v be- Utrjevaiiije miru na Srednjem Vzhodu V Libanonu, kjer je prišlo pred nedav¬ nim do ponovnih pouličnih bitk v Beiru- tu med sedanjimi vladnimi oddelki in no¬ vo opozicijo krščanskega dela prebival¬ stva, ki jo je vodil bivši predsednik Ča- mun, se je položaj končno pomiril, ko se je reorganizirala vlada tako, da sedaj predstavlja širok prerez političnih in ideoloških struj te zahodno usmerjene vzhodnosredozemske državice. Po intervenciji ameriških sil v Liba¬ nonu in po prizadevanju glavnega tajni¬ ka ZN Hammarskjoelda je na splošno med Arabci nastopila doba ohlajevanja razburjenih duhov. USA se je obvezala, kljub še vedno obstojajoči nevarnosti ponovnih pretresljajev, umakniti svoje oddelke v celoti do 31. oktobra t. 1. An¬ glija, ki ima svoje oddelke v Jordaniji, se ni tako jasno izjavila za umik in se namerava ozirati na mnenje kralja Hu¬ seina, ki trdi, da čas za umik britanskih čet še ni dozorel. Egipčanski diktator Nasser je ukazal skrajšati in ublažiti napadalne in grozilne napade radijske postaje v Kairo proti nekaterim arab skim državam. Zlasti Zapad se zaveda, da na tem de lu sveta potrebuje predvsem mir, naj tam vlada kdor koli hoče, razen sovjetov. Mir na Srednjem vzhodu ima namreč ne¬ posredne posledice za ves svet. Mir na Srednjem vzhodu je zgodovinska želja evropskih narodov, toda zaradi želje po miru na tem delu sveta je bilo že mnogo vojn. Srednji vzhod namreč ni kolonija, ki bi jo bilo mogoče enostavno okupira¬ ti, pač pa je svetovno križišče, kjer je koristno imeti postavljeno prometno po¬ licijo. To dejstvo nima nobene zveze s petrolejem, ne z Nasserjem in niti ne s sueškim prekopom. Sredi sirijske puščave se dvigajo zido¬ vi mesta Palmire. Nikdar v svoji zgodo¬ vini to mesto ni proizvajalo ničesar. To¬ da bilo je prej, kakor je Suez danes, središčna točka svetovnega prometa. Bi¬ lo je tako bogato, da je zavzelo Egipt, porazilo Perzijo in izzivalo Rim. Če zari¬ šemo krog z radijem 5009 km, s sredi¬ ščem v točki, kjer se stikajo Jordanija, Sirija in Irak, zajamemo v ta prostor vso Evropo, Indijo do Kalkute in Afriko do južne Rodezije. Vse to področje je odvisno od Srednjega Vzhoda in ta pro¬ stor tvori srednjevzhodni problem. Na Srednjem Vzhodu se prebivalstvo prebuja in vidi sovražnika v vsakem za¬ hodnem diplomatu, zahodnem zato, ker so bili ravno zahodnjaki, po zgodovin¬ skem in zemljepisnem slučaju, tisti tr¬ govci in pomorščaki, ki so stoletja na tem področju predstavljali policijsko si¬ lo. Zahodnjaki so bili tu gospodarji in vsak narod, ki se bori za svobodo, naj¬ manj zaupa prav svojim dosedanjim go¬ spodarjem. To dejstvo spretno izrablja Moskva. Sovjeti prihajajo s “čistimi ro¬ kami’’ in delijo darove “brez zahtev”. Govorijo ljudem, katerih malokdo zna prečitati več kakor naslove po časopisju morejo pa poslušati sirenske glasove mo¬ skovskega radija. Za njih ne velja, da sc skoro vse, kar danes imajo, dobili iz Za¬ hodne Evrope. Srednji vzhod zaenkrat ni komunisti čen in morda tudi ne bo postal. Dosle. je sleherna ponujena roka iz Moskve po vzročila reakcijo v nasprotno smer Hruščev je bil prisiljen ob neki prilik izjaviti: “V Siriji prav za prav ni pravil komunistov. Sirijci le nočejo, da bi jim gospodarili Zahodnjaki.” Arabski svet ki ni niti arabski niti svet, bi bilo mo¬ goče primerjati skupini doraščajočih na¬ rodov, ki se hočejo na hitro otresti svo¬ jih dosedanjih gospodarjev, ne vidijo pa nevarnosti, ki jim grozi od razbojnikov, ki prežijo izza vogla, ker pač ti niso še nikdar igrali pomembne vloge v njiho¬ vem življenju. Ti novi narodi z vsemi si¬ lami stremijo po modernem napredku, toda ne morejo ga doseči brez zunanje pomoči. Oboji, narodi in njihove vlade, se bojijo odgovornost*, vlada pa poleg te tudi svojih lastnih ljudstev, ki so, reše¬ ni stoletnih nadvlad, v demokraciji hi¬ tro razburljivi. Sovjeti pa se obračajo ravno na ljudstva in ni vlade na Sred¬ njem Vzhodu, ki ne bi to vedela in se ne bi bala tega dejstva. K o n k l a v e Dvainpetdeset kardinalov, ki se bodo zbrali v Rimu v konklave (eden od ita¬ lijanskih kardinalov v pred dnevi umrl, jugoslovanski Stepinac in madžarski Mindszenty pa ne prideta v Rim), za volitve novega papeža, bo to važno de¬ janje izvršilo v mnogo ugodnejših raz¬ merah, kakor so to mogli storiti mnogi njihovi predniki. Več konklave preteklih stoletij se je zavleklo zaradi epidemij, ki so takrat razsajale, medtem ko so se drugi vršili pritiskom grozečih množic, ker so me¬ seci minevali, kardinali pa se niso mogli zediniti za novega papeža. Leta 1268, n. pr., so se kardinali se¬ stali v konklave v srednjeitalijanskem mestu Viterbo, da bi izvolili naslednika papežu Klementu IV. Konklave je trajal gunstvu: naše bogoslovje v tujini. On ga je pravno ustanovil, ne oziraje se na razne pomisleke in formalnosti pravne¬ ga značaja; izključno od njegove pod¬ pore je živelo semenišče 22 mesecev v Pragli in Brixenu; branil ga pred zahte¬ vami iz domovine (in od drugod), naj se ukine; še ob odhodu v Argentino nas je v posebni avdienci utrdil v pogumu in zaupanju, pa tudi v ljubezni do Cer¬ kve in njenega poglavarja. Ko smo postali iz beguncev izseljen¬ ci, nam je njegova konstitucija “Exul familia” uredila in zagotovila lastno slovensko dušno pastirstvo, v veliko o- poro našemu verskemu in narodnemu življenju v tujini. Vse to so le splošni obrisi Pijevega prizadevanja za nas, in le tistega, ki nam je znano. Mnogokaj je, česar ne bomo nikoli vedeli. Med tem je gotovo njegova molitev. Bil je mož molitve in predvsem je molil za trpeče in prega¬ njane. In morda je s svojo molitvijo za nas največ storil. Za nas je to skriv¬ nost, zanj ne več. Sodim, da ga že mo¬ remo prositi, naj nam naprej pomaga. Predvsem za eno: da bi ostali zvesti idealom, zaradi katerih smo šli v begun¬ stvo in v katerih nas je doslej vedno podpiral. Dr. I. L. dve leti. Prebivalstvo Viterba je izgubilo potrpežljivost. Splezali so na streho pa¬ lače, v kateri so bili kardinali, odkrili streho, da je na kardinale deževalo ali žgalo sonce, pa je konklave trajal še na- daljnih devet mesecev, predno so izvolili papeža Gregorija X. Kardinal Enrico Bartolomei je medtem resno zbolel na posledicah prehlada. Gregor X. se je odločil onemogočiti ta¬ ko zavlačevanje konklava ter je izdal ukaz, da bodo morali kardinali v bodo¬ čih konklave živeti ob kruhu in vodi, če ne izvolijo papeža v prvih osmih dneh. Toda kljub temu je konklave leta 1281, na katerem so izvolili papeža Mar¬ tina IV., zopet v Viterbo, trajal šest me¬ secev. Med konklave je umrl kanter- berijski kardinal ter so ugrabili dva kardinala, brata Orsinija. Po dveh naslednjih konklave se je vo¬ litev zopet zavlekla v eno leto, tokrat zaradi epidemije, ki je položila na bol¬ niško posteljo večino kardinalov. Ivoljen je bil končno papež Nikolaj IV. Epidemija je zopet razsajala v nasled¬ njem konklave ter so v begu pred epi¬ demijo v 27 mesecih kardinali premikali kraj konklave v šest različnih mest, predno so mogli izvoliti papeža Celesti¬ na V. Leta 1305 so znova odkrili streho pa¬ lače, v kateri je bil konklave. Zgodilo se je to v Perugia. Konklave se je kon¬ čal po 11 mesecih z izvolitvijo papeža Klementa V. Naslednjih 200 let med konklave ni bilo omembe vrednih incidentov. Resen incident pa se je zgodil ob izvolitvi nizo¬ zemskega kardinala Adriana Florensza iz Utrechta, za papeža Adriana VI., leta 1522. Rimsko prebivalstvo je bilo tako nasprotno izvolitvi tega Nizozemca, da je kamenjalo kardinale, ko so prihajali iz konklave. Noben od zadnjih šestih konklave ni trajal več kot štiri dni. Najkrajši je bil za izvolitev pravkar umrlega papeža Pi¬ ja XII., ki je trajal samo 20 ur. Na eni teh zadnjih šestih volitev pa se je odigrala ena izmed velikih dram modernih konklave — veto cesarja Fran¬ ca Jožefa, ki ga je izrekel preko avstro- ogrskega kardinala v konklave leta 1903 proti kardinalu Marianu Rampolla, va¬ tikanskemu državnemu tajniku, ki je bil v tistem trenutku na prvem mestu po številu glasov. Glasovanje se je obrnilo nato v prid kardinalu Giuseppe Sarto, benečanskemu patriarhu, ki je postal papež Pij XI. Eno prvih dejanj, ki jih je Pij XI. sto¬ ril, ko je prevzel vodstvo Cerkve, je bila odprava veta, ki so ga do takrat imele Španija, Francija in Avstro-ogrska. Sedanji konklave je eden najbolj za¬ gonetnih, ker ni med kardinali nobenega, ki bi se posebej odlikoval za prvo mesto. Nekateri kardinali so zasebno izjavili, ia bodo verjetno morali najmanj deset¬ krat glasovati — kar pomeni skoro tri ini—, da bodo dosegli zahtevano števi¬ lo glasov: en glas več kot dve tretjini. Na splošno vlada med kardinali mne- lje, da tudi na tem konklave ne bodo irekinili 400 let stare tradicije, da ne bi zvolili Italijana za papeža. Toda če se le bodo mogli zediniti za enega izmed levetih italijanskih kandidatov, potem trokovnjaki menijo, da ima od tujcev :a izvolitev največ možnosti bradati rmenski patriarh, kardinal Gregor Pe¬ er V. Agagianian. Prelomivši tradicijo svojih prednikov, papež Pij XII. v glavne urade vatikan¬ ske države ni nastavljal kardinalov, pač pa druge prelate katoliške Cerkve. Za¬ to med sedanjimi kardinali ni izstopajo¬ če osebnosti, ki bi bila blizu Piju XII. Prvič v zgodovini se je tudi zgodilo, da so italijanski kardinali v manjšini — 17 proti 35 — in prvič bodo v konklave po eden avstralski, indijski in kitajski kardinal. Toda kljub manjšini italijan¬ skih kardinalov v konklave, vlada med kardinali mnenje, da čas še ni zrel za neitalijanskega papeža. Nekateri pozna¬ valci napovedujejo, da bo igral odločilno vlogo v izvolitvi novega papeža siva eminenca katoliške Cerkve, milanski nadškof Giovanni Battista Montini. Zad¬ njih deset let je bil najožji sodelavec Pija XII, čeprav je leta 1953 odklonil kardinalski klobuk iz njegove roke. Pij XII. ga je zato imenoval za nadškofa največje italijanske škofije. Menijo, da bo novi papež postavil Montinija za svo¬ jega državnega tajnika in da bo z njim Vatikan dobil enega največjih političnih in diplomatskih izvedencev Cerkve. Nikdar pa se ne bo izvedelo, kako so volitve v konklave potekle, ker je mol- čačnost kardinalov zajamčena s kaznijo izobčenja iz Cerkve. Poročilo v bakreni posodi Pretekli ponedeljek, 13. t. m. je bil lovesno pokopan v kripti pod baziliko v. Petra v Rimu Pij XII., 261. papež katoliške Cerkve. Ves Rim se je udeležil 'ogrebnih slovesnosti in se s solzami v Čeh poslovil od “Angelskega pastirja”. Truplo so položili v krsto iz cipresnega esa, to krsto v drugo svinčeno in to v retjo iz hrasta. Tik pred zaprtjem prve crste so položili ob truplu umrlega Pija XII. bakreno posodo, v katero so zaprli loročilo o življenju in delovanju , Pija XII., od njegovega imenovanja za apo¬ stolskega nuncija v Nemčiji dalje. V loročilu je z veliko natančnostjo opisano ijegovo imenovanje za kardinala in na¬ stavitev za vatikanskega državnega taj¬ nika, dalje njegova izvolitev za papeža : n vsi drugi najvažnejše dogodki kato¬ liške Cerkve v času njegovega 19 letne¬ ga vladanja. Poročilo je namenjeno kot zgodovinski dokument poznejšim generacijam. Zato je v njem tudi natančno popisano zdrav¬ ljenje papeževih zadnjih bolezni, posto¬ pek balzamiranja njegovega trupla, zgrnitev rimskih množic na pogrebne slovesnosti od prenosa trupla iz Castel Gandolfa v Lateransko baziliko in od tam v baziliko sv. Petra ter vse ostale pogrebne slovesnosti. Poročilo tudi popi¬ suje vrečico kovancev, ki so jo položili v krsto, odtise vseh kovancev, ki jih je vatikanski denarni zavod izdal v času vladanja Pija XII. Ti kovanci naj bi v bodočih stoletjih služili za identifikacijo papeževih ostankov, če bi se vse drugo izgubilo. Poročilo tudi opisuje svetovni položaj v današnjih dneh in pravi med drugim: “. . . Medtem ko je bilo človeštvo razdelje¬ no med seboj s sovraštvom in maščeva¬ njem in medtem ko je skoro povsod vla¬ dala nesloga, ker v večini duš ni bilo več božje ljubezni in medtem ko so se uni¬ čevala cvetoča mesta in so mladino po- končavali z bratomornimi zločini, je sa¬ mo eden človek, izza vatikanskih zidov, pozival vse in vsakogar k ljubezni, k soglasju in k resničnemu miru... Vse življenje Pija XII. je bilo posvečeno zdravljenju duš, ranjenih s sovraštvom, pobijanju zmot in osvetljevanju duha z evangeljsko resnico... Z njegovo smrtjo je svetla luč ugasnila na zemlji, na ne¬ bu pa se je prižgala nova zvezda.” Pij XII. je 144. papež, ki je pokopan v kripti pod baziliko sv. Petra. IZ TEDNA V TEDEN Med Tunisom, ki ga vodi zahodno na¬ strojeni predsednik Burguiba, in Združe¬ no Arabijo je prišlo do prekinitve diplo¬ matskih stikov, ko je Burgiba obtožil Egipt, da se vmešava v notranje zade¬ ve Tunisa. Burgiba je ponovno potrdil prekinitev odnosov in obtožil Nasserja, da je dovolil v Kairu tuniškim opozicio- nalcem pripravljati njegov umor. Burgi¬ ba je tudi objavil, da ostaja trdno na¬ slonjen na Zahod, ne namerava pa biti Tunis hlapec niti Zahoda niti Vzhoda. Združena Arabija je po trditvi Burgibe popolnoma v zanjkah Moskve. Kitajski komunisti so v ponedeljek zjutraj ponovno začeli obstreljevati QuemOy in so tako prekinili premirje, ki so ga držali štirinajst dni. Z obstrelje¬ vanjem so začeli tik pred prihodom Dullesa na Formozo, kjer namerava ta razpravljati s čangkajškom o problemu formoške obrambe. Za čas premirja je ameriška sedma flota prenehala sprem¬ ljati kitajske preskrbovalne konvoje na otočje Quemoy in Matsu. Dulles, ki se je pred odletom na Formozo sestal v Rimu ob priliki rekvijema za papežem Pijem XII, katerega se je udeležil kot Eisen- howerjev zastopnik, z italijanskim pred. Fanfanijem ter zahodnonemškim in fran¬ coskim zunanjim ministrom, nato pa v Londonu z brit. zun. ministrom Lloydom, je izjavil, da obnovitev obstreljevanja Quemoya predstavlja veliko tragiko za nadaljni razvoj dogodkov okoli Formo- ze in na Daljnjem vzhodu sploh. Ker je za 23. novembra t. 1. De Gaulle napovedal svobodne volitve v Alžiru, je ukazal vsem francoskim častnikom iz¬ stop iz znanih alžirskih političnih komi¬ tejev, ki so prvi izvedli upor proti četrti- republiki in dosegli vzpon De Gaulle-a na oblast, da bi bila tako zajamčena svobodna odločitev alžirskega prebival¬ stva. Vrhovni vsealžirski komite se je uprl De Gaullejevemu ukazu in oklical protestno stavko. Gral. Salan je iz Alži- ra odletel v Pariz na posvet z De Gaulle-om ter je po vrnitvi v Alžir ob¬ javil, da prepoveduje stavko in sprejema De Gaullejev ukaz o izstopu častnikov iz komitejev. Vojska se je pokorila ponov¬ nemu ukazu ter je De Gaulle izšel kot absoluten gospodar tudi nad francosko vojsko v Alžiru. V komitejih so ostali sedaj samo civilisti. Eisenhower je v ponedeljek, 20. t. m. začel svoje 8000 km dolgo propagandno potovanje po USA, na katerem bo v mnogih mestih govoril za republikanske kandidate na letošnjih poslanskih in se¬ natnih volitvah, ki bodo 4. novembra. Amerikanci volijo predsednika vsake šti¬ ri leta. Vsake dve leti pa volijo poslance in eno tretjino senatorjev. Letos 4. no¬ vembra bodo volili 435 poslancev in 33 senatorjev. Vseh senatorjev je 96 ter nji¬ hova senatna doba traja šest let. Nova država Aljaska bo volila svoja dva se¬ natorja in enega poslanca 29. novembra. Več držav bo tudi volilo nove guver¬ nerje. Na volitvah v novo francosko poslan¬ sko zbornico, ki jih pripravlja De Gaulle, bodo nastopili številni kandidati, ki so igrali odločilno vlogo v neredu četrte re¬ publike. Od 16 povojnih predsednikov četrte republike jih zopet kandidira 13 za prvo poslansko zbornico pete republi¬ ke in večina njih je sigurna zmage. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. X. 1958 Mogočna proslava 40. letnice osvohojenja slovenskega naroda Praznih slovenske edinosti in sloge V letih vojnih strahot in trpljenja je slovenski narod pred 40 leti v slogi in edinosti vodil boj proti skupnemu na¬ rodnemu neprijatelju in si po dolgih stoletjih suženjstva priboril svobodo. To se je zgodilo 29. oktobra 1918. Tega zgodovinskega dogodka so se protikomunistični Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa spominjali z vso slo¬ vesnostjo. Spominu za slovensko osvo¬ boditev zasluženih slovenskih mož so se oddolžili pač najlepše s tem, da so spo¬ minsko proslavo pripravili v slogi in edinosti. Prav v taki medsebojni slogi, ki je bila značilna za osvobodilna leta v slovenski narodni zgodovini. Brez ozi¬ ra na politično ali ideološko opreditev so sodelovali vsi in vsi s svoje strani pripomogli k tako lepemu uspehu. Bile so to prireditve, kakršnih doslej v Bue¬ nos Airesu še nismo imeli, človek je imel resnično občutek, da prisostvuje nad vse slavnostnemu narodnemu slav¬ ju, ki je vse družilo v ljubezni do pod komunizmom trpečega naroda ter jih povezovalo v mogočno fronto neustraše¬ nih borcev proti skupnemu sovražniku tako slovenske, kakor sleherne druge svobode. •ČASTNO PREDSEDSTVO ZA PRO¬ SLAVO SLOVENSKE SVOBODE Vse prireditve v počastitev 40. letni¬ ce osvoboditve slovenskega naroda izpod avstro-ogrskega jarma so bile pod čast¬ nim predsedstvom, v katerem so bili čla¬ ni Narodnega odbora za Slovenijo, ki živijo v Argentini: Dr. Franc Bajiče, Slovenska ljudska stranka, dr. Celestin Jelenec, Sociali¬ stična stranka Jugoslavije, Rudolf Smer¬ su, Slovenska ljudska stranka, Miloš Stare, tajnik — Slovenska ljudska stranka, Rudolf žitnik, Slovenska de¬ mokratska stranka. Rev. Anton Orehar, direktor slo¬ venskih dušnih pastirjev, rev. dr. Franc Gnidovec, rektor slovenskega se¬ menišča v Adrogueju, rev. dr. Ignacij Lenček, dekan bogoslovne fakultete, dr. Julij Savelli, poslevodeči podpredsednik Društva Slovencev, Ruda Jurčec, pred¬ sednik Slovenske kulturne akcije. Predsedniki slovenskih organizacij v Velikem Buenos Airesu: Bajlec Ferko, Slovensko katoliško a- kademsko društvo; Bevk Milan, Zveza slovenskih srednješolcev; Bidovec Tone, Slovenska fantovska zveza; Čampa Jo¬ že, “Slovenska vas” — Lanus; gdč. De¬ beljak Marjeta, Zveza slovenskih dija¬ kinj; Dimnik Dušan, Društvo “Edinost”; Duh Tine, Akademska Marijina kongre¬ gacija; Erjavec Lojze, Družabna prav¬ da; Gabrenja Vojko, Odbor za ustanovi¬ tev lastnega doma v San Martinu; Ger- žinič Alojzij, profesor, Osrednji odbor Slovenske katoliške akcije; gdč. Glavan Tinca, Dekliški Mladinski dom; Javoršek Tine, Slovenski pevski zbor v Ramos Mejia; Jesih Maks, Mladinski dom; gdč. Kovač Kat ; ca. Slovenska dekliška orga¬ nizacija; Kralj Janez, Bojevnik, društvo biv. slovenskih borcev; Krivec dr. Jože Pi¬ sateljska družina Balantič; rev. Lenček Ladislav C. M., Slovenska Misijonska zveza; Makek Andrej, Slovenski pevski zbor v San Martinu; Majeršič Janez, Stalni odbor socialnih dni; Petriček Ro¬ bert, Slovensko planinsko društvo; Prija- jatelj Ivan, ravnatelj, Slovensko kat. akademsko starešinstvo; Rode Ivan, Slovenski pevski zbor “Gallus”; Špa¬ capan Mirko, Slovenski pevski zbor v Lanusu; išpeh Janez, Ciudadelski oder; Trtnik Marijan, Zveza slovenskih skavtov — Verbič Pavle, profesor, Dru¬ štvo “Dom”; gdč. Virant Zdenka, Mla¬ dinski pevski zbor v Lanusu; Zakrajšek Lojze, “Naš Dom” v San Justo; rev. Ža¬ kelj dr. Filip, Južnoameriška Baragova zveza. SLAVNOSTNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Bilo je tako, kot se je na predvečer narodnih praznikov dogajalo v svobodi doma. Na predvečer je bila v gledališču' slavnostna predstava. Tako je bilo tudi sedaj v Buenos Airesu. Gledališki odsek Slov. kult. akcije je postavil na oder Linhartovo Veseli dan ali Matiček se že¬ ni. Prireditelji so računali na 300 ljudi, prišlo jih je pa nad 400, tako, da je bila dvorana, ki so jo najeli, premajhna. Predno se je dvignil zastor, je stopil na oder predsednik Slovenske kulturne akcije g. Ruda Jurčec ter je pomenu Linhartovega dela med drugim dejal na¬ slednje: Linhartov Matiček se ženi je v knji¬ ževnosti napovedoval dobo svobode. Kul¬ turni delavec je tako opravljal svojo na¬ logo in sledil skupnemu idealu, t. j. delu za svobodo. Tedanji ideali se v celoti niso izpolnili in tako gre borba naprej. Tudi nocojšnji Matiček se ženi, je dokaz, da med nami še živi ideal svobode in da se zanj borimo tako, kakor so se naši predniki pred nami. Po besedah predsednika Slov. kult. ak¬ cije g. Jurčeca se je dvignil zastor. Čez deske je stekel Linhartov Matiček. Vsi igralci so častno rešili svoje naloge ter v polni meri pripomogli u uspehu te prve slovenske veseloigre. Strokovno po¬ ročilo o uprizoritvi bomo objavili v pri¬ hodnji številki. POLAGANJE VENCA NA SPOMENIK ARGENTINSKEMU OSVOBODITELJU Nedeljske proslave so se začele s po¬ laganjem venca na spomenik argentin¬ skemu osvoboditelju generalu Jose de San Martinu na istoimenskem trgu v središču Buenos Airesa. Polaganje ven¬ ca je bilo določeno za 10. uro dopoldne. Ob tem času so se pod vodstvom gg. Rudolfa Smersuja zbrali pred spomeni¬ kom Jakob Pavlovčič, Edi Škulj in Da¬ nilo Havelka ter so kot zastopniki Slovencev na spomenik generalu San Martinu položili velik venec, ki je bil okrašen s slovenskim trakom z napi¬ som “Colectividad Eslovena”. K pola¬ ganju venca sta poslala svojega fotore¬ porterja ugledni buenosaireški dnevnik “El Mundo in televizijska postaja. ; SV. MAŠA ZA SLOVENCE Popoldanska proslava 40. letnice slo¬ venske svobode se je začela ob pol petih v velikem zavodu sester Srca Jezusove¬ ga v središču mesta v ulici Hipolito Irigoyen 4350. Za pol peto uro popol¬ dne je bila napovedana sv. maša, za peto uro pa začetek velike slavnostne akademije. Sv. daritev je opravil g. direktor Anton Orehar. Med sv. mašo je imel tudi lep cerkveni nagovor o ljubezni do naroda, v katerem je med drugim pou¬ darjal naslednje: Današnji dan se zahvalimo Bogu, da je tako ohranil življenje našega naro¬ da. Zahvalimo se vsem, ki so se za to tru¬ dili in to izvedli. Sami pa premislimo, kako bomo ohranili svobodo in blagor na¬ roda. Je to naša naravna dolžnost, ka- toro smo obdržali, čeprav smo zara¬ di razmer domovino izgubili, človek ne more samovoljno naroda zamenjati, mo¬ re zatajiti kako lastnost narodovo, ce¬ lo 'ezik, a vedno ostane sin svojega na¬ roda. — Ljubezen do naroda, domovine pokaže s tem, da prizna dobrote, ki jih je prejel: jezik, šege, duhovno in tele¬ sno podobo sploh. Da bolj ceni to do¬ mače ket tuje, čeprav je morda nepo¬ polno. Da razvija pri sebi in drugih te dobrine. Posebej velja staršem, naj po¬ skrbe, da se bodo otroci naučili sloven¬ skega jezika, to je na njih odgovorno¬ sti. Znati morajo jezik nove domovine iz potrebe službe, življenja, iz vljud¬ nosti, ni pa treba in ne smejo zataji¬ ti rodnega jezika. Posebna dolžnost je izobražencev, ki so dobili več izobrazbe kot drugi, prav po dobroti naroda in njegovih žrtev, zato naj posebej po¬ magajo ohranjati slovensko bitnost v tu¬ jini. Tako vrnejo lastnemu narodu vsaj obresti od kapitala, ki so ga od njega dobili. Ne more se moralno opravičiti beg iz skupnosti nobenemu, najmanj in teligentu, ker vsi tako pustijo svoj de¬ lež bremena za skupni blagor drugim, ki so itak že dosti obloženi. Priporoči¬ mo blagor naroda v domovini in izse- 1 enstvu Bogu! SLAVNOSTNA AKADEMIJA Po končani sv. maši so se rojaki po¬ dali na drugo stran zavoda, kjer je ve¬ lika dvorana. Saj je to dekliški zavod, ki spada med največje take zavode v Buenos Airesu. V dvorani je na sedežih in stojiščih prostora za 800 oseb. Slo¬ vencev pa je na slavnostno akademijo prišlo mnogo, mnogo več, tako, da vsi niso mogli v dvorano ter so akademiji prisostvovali po prostranem hodniku in pred vhodom v dvorano. Na slavnostni akademiji je bilo zbrano, vse, kar slovensko čuti. Prišli so rojaki iz vseh naselij prostranega področja Vel. Buenos Airesa. Družine, ki imajo majhne otroke, so prišle skupno z nji¬ mi, samo, da so se mogle udeležiti po¬ častitve spomina 40 letnice tako po- membrega slovenskega dogodka izpred 40 let. Pa ne samo s področja Vel. Buenos Airesa! Prihiteli so zastopniki iz oddaljenih slovenskih naselij v no¬ tranjosti republike. Teh smo bili še po¬ sebno veseli. Prišli so, da so izpričali z nami edinost in slogo in potrdili, da smo ena sama velika slovenska družina v ve¬ likem svetu. Tako je bil med nami g. Janko Jazbec st. iz Cordobe, iz Rosaria pa je prihitel g. Zoran Pristavec. Iz Buenos Airesa so bili zbrani vsi v Argentini živeči člani Narodnega od¬ bora za Slovenijo gg: Dr. Franc Baj¬ lec, dr. Celestin Jelenc, Rudolf Smersu, Miloš Stare in Rudolf žitnik. Na čast¬ nih mestih so sedeli funkcionarji slo¬ venskih demokratskih strank: Sloven¬ ske ljudske stranke, Slovenske demo¬ kratske stranke, Socialistične stranke Jugoslavije, slovenskega državnega gi¬ banja, člani društva Edinost; dalje čla¬ ni znanih predvojnih slovenskih mla¬ dinskih organizacij Orla in Sokola in sedanjih mladinskih organizacij ter u- stanov, ki delujejo v Argentini. Polno¬ številno so bili dalje navzoči odborni ce in odborniki tar članice in člani Ak¬ cijskega odbora članov in prijateljev SDS za proslavo narodnih in državnih obletnic. V velikem števiku je bila za¬ stopana slovenska duhovščina z bogo¬ slovci na čelu z direktorjem Antonom Oreharjem, rektorjem slovenskega bogo¬ slovja dr. Francem Gnidovcem ter deka¬ nom teološke fakultete dr. Ignacijem Lenčkom. Dalje so bili številni zastop¬ niki vseh tuk. slovenskih prosvetnih ter kulturnih organizacij in gospodarskih ustanov, med temi so bili zlasti polnošte¬ vilno zbrani člani Slov. kat akad. sta- šinstva s predsednikom ravnateljem Iva¬ nom Prijateljem na čelu, odborniki in člani SKA s predsednikom Rudo Jur- čecem, predstavniki protikomunističnih listov in revij. Z eno besedo: častno so bili zastopani vsi sloji slovenske politične emigracije brez ozira na politično ali ideološko opredelitev. Na proslavo so prišli tudi zastopniki narodov za železno zaveso. Zlasti je bila lepo zastopana mednarodna dijaška or¬ ganizacija Federacion Estudiantes De- mocraticos exilados del Este y Centro de Eurcpa FEDECE s svojim general¬ nim tajnikom na čelu. V dvorani je bilo slavnostno razpo¬ loženje. Ob napovedani uri se je dvignil zastor. Oder je bil učinkovito priprav¬ ljen po zamisli arhitekta M. Eiletza — v ozadju je bila razpeta > od zgoraj na¬ vzdol slovenska zastava, na obeh stra¬ neh pa zgodovinski letnici 1918-1958, na desni strani v ospredju odra je bila pa postavljena na visok podstavek velika Koroščeva slika iz zadnjih let njegove¬ ga življenja, nad katero so se zgoraj spuščali rdeči nageljni, pred njo pa raz¬ peti argentinska in slovenska zastava. Na odru so bili pevci Gallusa, iz Ra¬ mos Mejia, Lanusa in San Martina. V tem trenutku so po dvorani odjeknili začetni akordi argentinske narodne him¬ ne, ki jo je za klavirjem igral prizna¬ ni slovenski pianist g. Jože Osana, na odru so pa besedilo narodne himne pe¬ li pevci navedenih pevskih zborov. Za argentinsko himno so odpeli tudi slo¬ vensko himno Naprej zastava, Slave. G. Jože Osana je na slavnostni akademiji spremljal s klavirjem tudi vse ostale glasbene odn. pevske točke. Otvoritvene pozdravne besede je spregovoril biv. celjski župan g. dr. Alojzij Voršič. Vse je prisrčno pozdra¬ vil, zlasti pa zastopnike od komu¬ nizma zasužnjenih narodov in njeno v svobodi študirajočo akademsko mladino, Nato je imel tajnik NO za Slovenijo g. Miloš Stare SLAVNOSTNI GOVOR Najprej je odgovoril na vprašanje za¬ kaj je 29. oktober največji slovenski na¬ rodni praznik. Nato je govoril o prvem slovenskem narodnem programu in do¬ kumentarno prikazal borbo slovenskega naroda za osvoboditev. Nazorno je ori¬ sal osvobojenje in zaključil prvi del govora z besedami: “Slovenski narod ter njegovi vodniki, vzgojitelji in buditelji so v 70 letih opravili delo, ki mu v zgo¬ dovini ne najdemo primere. Bodimo po¬ nosni, da smo sinovi takega naroda.” V drugem delu govora pa je izčrpno podal programe vseh demokratskih slo¬ venskih strank in skupin v izseljenstvu, kakor tudi programe skupnih medstran¬ karskih odborov. Zaključil pa je z ugo¬ tovitvijo, da je potrebno le eno: Isto, kar so storili naši predniki pred 40 le¬ ti. Združitev vseh proti skupnemu so¬ vražniku. Ko bodo narodi Jugoslavije svobodni, pa naj v svobodi odločajo o svoji usodi. Obširnemu in temeljitemu govoru g. Stareta so navzoči poslušalci sledili z izredno pozornostjo. Na koncu pa so ga nagradili z odobravanjem, in to prista¬ ši vseh strank in skupin, ki so bili v dvorani navzoči. (Že na akademiji in tudi pozneje so mnogi izrazili željo, da bi Staretov go¬ vor objavili v celoti. Ker nam je danes to nemogoče, bomo skušali to storiti v prihodnjih številkah našega lista. Op. ur.). Nato je sledil GOVOR G. RUDOLFA SMERSUJA, člana NO za Slovenijo v španskem je¬ ziku. Govor je bil namenjen tujim go¬ stom, katere je g. Smersu v uvodu pri¬ srčno pozdravil. Nato pa je povedal kakšen pomen ima proslava 29. oktobra za ves slovenski narod. V kratkih pote¬ zah je orisal slovensko zgodovino. Po¬ vedal je, da so predniki današnjih Slo¬ vencev v petem stoletju prišli izza Kar¬ patov v srednjo Evropo in zasedli pro¬ stor od Jadranskega morja pa do Dona¬ ve. Bili so gostoljuben narod in bili v Evropi prvi nasilci demokratičnih usta¬ nov. Ustanovili so razne kneževine in občine (ime župan je znano že iz leta 777). Nekaj časa so imeli celo dve ne¬ odvisni samostojni državi: Karantanijo in Panonijo. Toda močni in grabežljivi sosedje (Bavarci in Obri) so kmalu u- ničili slovensko samostojnost in od te¬ daj dalje so Slovenci živeli v odvisnosti. Je pa v Slovencih živela vroča želja, da se znebe tujstva, da zažive v svobodi, da bi njihov jezik postal enakopraven drugim jezikom. Leta 1848 je zadonel klic po Zedinjeni Sloveniji in pozneje se je vedno bolj večala narodna zavest in vedno glasnejši je bil klic po svobodi. Toda avstro-ogrska monarhija ni hotela Slovencem — enako kot ne drugim slo¬ vanskim narodom v bivši monarhiji — priznati niti najosnovnejših narodnih pravic. Saj nismo Slovenci n. pr. imeli niti ene državne srednje šole, kaj šele univerzo. Nemci so hoteli germanizirati slovensko ozemlje in so zato načrtno u- ničevali vse, kar je bilo slovensko. V prvi svetovni vojni pa se je ponu¬ dila priložnost, da si slovanski narodi Avstrije pribore svojo svobodo. Sloven¬ ci, Hrvati in Srbi, ki so bivali v mejah bivše Avstro-ogrske monarhije, so zdru¬ žili svoje napore, da se otresejo mače¬ hovske Avstrije. Leta 1917 je slovenski voditelj dr. Anton Korošec prečital v dunajskem parlamentu znano Majniško deklaracijo, ki je zahtevala, da se zdru¬ žijo Slovenci, Hrvati in Srbi v eno dr¬ žavno telo. Silen je bil odmev te dekla¬ racije in obenem je bila ta deklaracija priprava za dogodke, ki so sledili v ok¬ tobru 1918. Tedaj se je prva svetovna vojna nagibala h koncu in ko se je končno zrušila, so Slovenci dne 29. ok¬ tobra oklicali svojo samostojnost. V Za¬ grebu, hrvatski prestolnici, se je usta¬ novila suverena vlada Slovencev, Hrva¬ tov in Srbov “Narodno veče” pod pred¬ sedstvom dr. Antona Korošca, v Ljub¬ ljani pa slovenska narodna vlada. Nav¬ dušenje slovenskih množic je bilo tedaj nepopisno. Po dolgih stoletjih je slo¬ venski narod zopet zadihal svobodno. Rešil se je Nemcev. Dne 1. decembra 1918 so se Slovenci, Hrvati in Srbi iz bivše Avstrije združili s kraljevino Sr¬ bijo in črno goro v novo državo, ki je pozneje dobila ime Jugoslavija. V dru¬ gi svetovni vojni je bila Slovenija oku¬ pirana po Nemcih, Italijanih in Ogrih. Komunisti so to težko situacijo izrabili in sprožili krvavo komunistično revolu¬ cijo. Slovenski narod se je znašel med dvema mlinskima kamnoma. Zaradi strašne zaslepljenosti zaveznikov, je ko¬ munistična revolucija zmagala in danes je vsa Jugoslavija v rokah komunistov. Trdno smo prepričani, da bo z Božjo pomočjo pravica zmagala in da bo na nebu slovenske zemlje zopet zasijalo sonce svobode. Nato je govornik na kratko orisal programe in načrte, ki jih imajo razne slovenske politične skupine za bodočnost. Izvajanja g. Smersuja so vsi navzoči nagradili z živahnim odobravanjem in ploskanjem. Po govoru gg.Miloša Stareta ter Ru¬ dolfa Smersuja, članov NO za Sloveni¬ jo, se je razvijal ostali spored slavnost¬ ne akademije, ki je bil zelo skrbno ter pestro sestavljen. Najprej : e nastopila slovenska fol¬ klorna skupina v narodnih nošah. Se¬ stavljale so jo gospodične: Anka Sa¬ velli, Majda Pahor, Stana Bitenc ter Magda Gaser in gg: Janez Bitenc, Jer¬ nej Tomazin, Jure Ahčin in Janez Čer¬ nič. Člani folklorne skupine so v splošno zadovoljstvo in odobravanje odplesali tri slovenske narodne plese in sicer Belokranjsko Lepo Anko, gorenjska (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Argentinska vojna mornarica je obja¬ vila sporočilo, da je ladjo Guarani z vso posadko 37 mož in tovorom, ki je bil namenjen na eno od baz argentinske vojne mornarice na južnem republiškem področju, smatrati za izgubjeno. O ladji Guarani že od prejšnjega tedna ni bilo nobenega sledu več, v zadnjih dneh so pa v bližini jugovzhodne obale Ognjene zemlje letala ugotovila na morski po¬ vršini dolge pasove razlite nafte. Predsednik republike dr. Frondizi se bo 29.30 in 31. oktobra mudil na obisku v Paragvaju. V Asuneionu mu priprav¬ ljajo velik sprejem. V Argentini nekate¬ ri umetniški krogi niso preveč zado¬ voljni, da predsednik odhaja na obisk v Paragvaj, kjer da so nedavno s sku¬ pino argentinskih gledaliških igralk ter plesalk grdo postopali, ko so jih po končani predstavi povabili na sprejem k šefu policije. Tam so bile zbrane raz¬ ne moške osebnosti, ki nekatere zavze¬ majo tudi visoke položaje v paragvaj¬ ski javni upravi. Argentinske gledali¬ ške igralke in plesalke so prisilili, da so morale ostati pri njih za zadovoljitev njihovih strasti. Po dotični noči so Ar- gentinke nato pobegnile iz Paragvaja domov. Buenosaireški listi so o tem dru¬ žabnem škandalu obširno pisali, v Pa¬ ragvaju pa molčali ko grob. Brazilski predsednik Juscelino Rubi- ček bo prišel novembra meseca na obisk v Argentino. V pripravi je tudi obisk bolivijskega predsednika dr. Sileza Zua- za. Zunanji minister dr. Florit se je po enomesečni odsotnosti vrnil v Buenos Aires. Sodeloval je na zasedanju glavne skupščine ONZ, nato pa na zasedanju Medameriškega odbora. Spotoma je v Limi podpisal tudi novo trgovinsko po¬ godbo med Argentino in Perujem. Na argentinskih univerzah se še duhovi niso povsem umirili. V zadnjem času so bili zopet nemiri v La Plati, glavnem mestu province Buenos Aires ter v Cor¬ dobi, kjer so akademiki zasedli nekaj fakultet. In to kljub izjavi dr. Frondi- zija, da za sedaj ne bo izdal izvršilne u- redbe za izvajanje čl. 28. v vseuč. zakonu. Prvak argentinske socialistične stran¬ ke Nikolaj Repetto je te dni slavil 87 letnico življenja. Po zadnjem razkolu v tej stranki, omenjena socialistična starina, drži s soc. prvakom Ghioldijem. Mož je na svoj rojstni dan dal izjavo, v kateri ljudi poziva naj ne bodo tako črnogledi, ampak naj z optimizmom zro v bodočnost. V Buenos Airesu bo leta 1960 medna¬ rodni turistični kongres. Biv. peronisti so hoteli letos na vsak način praznovati 17. oktober kot “dan zvestobe” svojemu voditelju. Prvotno so nameravali proglasiti po vsej republiki splošno stavko. Ker pa niso bili gotovi, da bi se jim stavka posrečila, so od te¬ ga načrta odstopili ter so napovedali samo nekaj javnih nastopov v mestu Avellaneda ter v nekaterih drugih me¬ stih v notranjosti republike. Ker pa je tako v Buenos Airesu, kakor tudi v isto¬ imenski provinci v veljavi zakonska od¬ redba, ki za čas 30 dni prepoveduje vsa javna zborovanja, oblasti peronistične- ga nastopa dne 17. oktobra v mestu Avellaneda niso dovolile. Kl'ub temu so biv. peronisti skušali prirediti zborova¬ nje, kar pa je policija preprečila. Pri¬ šlo je do neredov, v katerih so prišli do izraza najnižji instinkti pobesnele mno¬ žice, ko je v srdu in besu začela zaži¬ gati tramvajska vozila. Kljub nastopu gasilcev, je več voz zgorelo. Demon¬ stranti pri tem divjaškem početju seve¬ da niso pomislili, da so s tem najbolj škodovali sebi, ker bo na cestah sedaj manj javnih vozil, nakup novih vozil bo¬ do pa tudi morali plačati ljudje. Polici¬ ja je izgrednike razpodila tudi v pre¬ stolnici. Narodni kongres je po 24 urni precej živahni razpravi odobril pogodbo, ki jo je vlada sklenila z mednarodno družbo CADE, ki ima v Argentini velike elek¬ trarne ter dobavlja električno energijo Buenos Airesu in okoliškim mestom. Po i pogodbi med vlado in omenjeno družbo, se bo ustanovila sedaj nova družba, v kateri bo zastopana tudi argentinska vlada. Med Argentino in Severnoameriško skupino, ki jo predstavljajo družbe At¬ las Corporation, The Hidden Splendor Mining Company, Petro Atlas Inc., Wi- lliam Brothers Corporation in Mid Con¬ tinental Exploration Company je bila podpisana pogodba, ki določa da bodo navedene severnoameriške družbe vložile v Argentini za povečanje petrolejke proizvodnje okoli 800 milijonov dolarjev. 250 milijonov dol pa ponujajo še neka¬ tere druge družbe. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Buenos Aires, 23. X. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. (ilovice vz SCoveniJe*- Nekaj kratkih iz domovine 6. oktobra je bil inštaliran za stolne¬ ga kanonika dr. Čepon. Umrl je župnik Rihar Janez pri Sv. Sv. Heleni, na njegovo mesto je prišel iz šent Vida nad Cerknico dr. Rant. Dr. Kimovec je slavil te dni 80 letnico. Škof Mons. Vovk se je počutil precej slabo, a se je na oddihu v Bohinju znat¬ no okrepil. Prostovoljno gasilsko društvo v Sp. Polskavi je letos proslavljajo 50. letni¬ co obstoja gasilske godbe. Pohorska vzpenjača je v Mariboru najbolj obiskan turistični objekt. Naval Slovenia in European Affairs je naslov obširni knjigi, ki jo je v an¬ gleščini napisal g. dr. Janez Arnež. Knji¬ ga je nedavno izšla ter je sedaj prišla že tudi v Argentino. Vsi tisti, ki so jo naročili v prednaročilu, jo lahko do¬ be za $ 90.— v Upravi Svobodne Slove¬ nije ali v Dušnopastirski pisarni. Kdor jo pa hoče kupiti, to tudi lahko stori ter knjigo dobi za $ 120.—. Podrobno poročilo o knjigi bomo ob¬ javili v prihodnji številki Slobodne Slo¬ venije. (Nadaljevanje z 2. strani) plesa Koutri in Žaklje, nazadnje pa še polko. Za nastop jih je dobro pripravil g. Janez Bitenc. Ko so nastopajči člani slovenske folklorne skupine zapuščali oder jih je spremljalo navdušeno ploskanje in odo¬ bravanje. Zlasti gostje so bili navdušeni nad lepoto slovenskih narodnih noš in plesov. Naslednjo točko so imeli otroci iz slo¬ venskega šolskega tečaja v Ramos Me- jia, ki ga vodi gdč. Anica šemrovova. Imeli so zborno deklamacijo. Nastopilo je 9 otrok, toliko kot je črk v besedi Slovenija. Vsak otrok je 'imel v rokah po eno črko ter ;e o njej lepo deklami¬ ral pesmico g. župnika Gregorija Mali¬ ja z domoljubnim poudarkom. Nastop je bil prisrčen. Ljudje so ga bili zelo veseli in ob tej priložnosti znova hva¬ ležni vsem, ki imajo opravka s sloven¬ sko mladino ter se trudijo, da bi jo ver¬ sko in narodno ohranili. Skupina deklet v slovenskih narodnih nošah. To je bila slika, ki smo jo vsi zatem občudovali. Bile so to članice pev¬ skega zbora Slovenske dekliške organi¬ zacije, ki ga vodi gdč. Anka Savelli. Zapele so dve pesmi Gor čez izaro in Soča voda. Zapele pa tako, kot znajo za¬ peti dekleta. Z vsem občutjem dekli¬ škega srca, tako, da so segle do srca slehernemu udeležencu akademije. Vsi so navdušeno ploskali. Navdušenje se še ni povsem poleglo, ko so prišli na oder člani moškega kvar¬ teta Vasovalci, ki ga sestavljajo gg. Sil¬ vo Lipušček — Ivan Rode — Rudi Bras in Lovro Tomaževič. Tudi ti so nastopili v narodnih nošah. Vsem je zaigralo srce, ko so res tako lepo po fantovsko zapeli, da si imel občutek, kakor da pesem pluje po slovenski zemlji ter se izgublja v noč in udarja pb okno ljubljenega dekleta. Zapeli pa so pesmi: Kje je ljubi dom, Od Celja do Žalca, Tam, kjer lunica, na¬ zadnje pa še domoljubno Oj, Triglav, moj dom. Navdušenje občinstva je bilo tolikšno, da bi jih bili ljudje še in še poslušali, pa ni čas dopuščal, da bi pro¬ gram raztegovali. Kadar nastopijo otroci, smo jih vedno veseli. Bili smo jih doma, še bolj pa nanjo je vedno precejšen, saj dnevno prepelje na Pohorje in nazaj okoli 2000 potnikov. V Ljubljani se je mudil na vljudnost¬ nem obisku novi belgijski veleposlanik v Jugoslaviji Robert Rothschild. V spremstvu belgijskega generalnega kon¬ zula v Ljubljani dr. Milana Dularja je obiskal kom. oblastnike, predsednika iz- vesnega sveta LRS Borisa Kraigherja, tajnika skupščine LRS, dr. Miho Potoč¬ nika in ljub. župana dr. Marijana Der¬ mastjo. Na redni skupščini republiškega Za¬ voda za socialno zavarovanje so ome¬ njali počasnost pri prevajanju upoko¬ jencev na nove pokojnine. Povedali so, da je bilo do konca marca t. 1. preve¬ denih 38.465 osebnih in 25.941 družin¬ skih pokojnin. Do 19. junija je bilo vlo¬ ženih še 33.772 predlogov za prevedbo na nove pokojnine. Reševanje teh pro¬ šenj pa gre silno počasi in so n. pr. do konca junija rešili samo 1536 pro¬ šenj. Sklenjeno je bilo, da bodo poviša¬ ne pokojnine izplačevali od 1. jan. t. 1. samo tistim, ki so vložili prošnje do 19. junija, vsem ostalim pa samo do dneva smo jih v svetu, ker imamo zagotovilo, da so še z nami, da še po slovensko ču¬ tijo. če so pa povrh tega še pevci, smo jih še bolj veseli in to tudi navdušeno povemo. Tako se je zgodilo, ko se je dvignil zastor ter smo pred sabo na odru zagledali člane otroškega zbora Gallus, ki od koncerta do koncerta lepo napre¬ duje in se vse bolj uveljavlja. Zapeli so res lepo. Čisto naravno, tako kot jim je narekovalo nepokvarjeno otroško srce. Na sporedu so imeli pesmi: Rožic ne bom trgala, Kje so tiste stezice in Sonce čez hribček gre. Da so bili ljudje zadobovoljni in niso varčevali s prizna¬ njem, ni treba še posebej poudarjati. Gosposvetska straža generala Rudol¬ fa Maistra, za slovensko osvoboditev tudi močno zaslužnega moža, je bilo za¬ gotovilo, da Slovenci na svoje brate, ki morajo živeti izven meja Slovenije, ne bomo nikdar pozabili. Recitacijo je po¬ dal z vsem bojnim zanosom priznani recitator g. Janez Perharič. Zaključne točke slavnostne akademi¬ je imel mešani zbor Gallusa, Pesmi: Zdravica, Pod trto bivam zdaj ter ven¬ ček dolenjskih napitnic v Puševi pri¬ redbi, so znova potrdile sloves, ki ga ta zbor ne uživa samo med Slovenci, am¬ pak tudi med argentinsko javnostjo. Za lepo in občuteno podane pesmi so jih udeleženci slavnostne akademije na¬ gradili z dolgotrajnim odobranjem, zla¬ sti po zadnji “V gorenjsko oziram se skalnato stran”. Po zaključku akademije so navzoči argentinski prijatelji ter zastopniki narodov za železno zaveso čestitali pri¬ rediteljem na odlično uspeli uspeli aka¬ demiji. Zastopnik Ukrajincev je n. pr. dejal, da je imel ves čas občutek, da je med svojimi ljudmi tam nekje v dalj- njem Kijevu, tako domače da mu je vse bilo. Ugledni član srbske politične emi¬ gracije v Buenos Airesu g. ing. Vasi¬ ljevič je pa izjavil, da je bila to naj¬ lepša prireditev, kar jih je sploh videl v emigraciji. O 40 letnici slovenske svobode so pi¬ sali tudi ugledni buenos aireški listi: La Prensa, La Nacion, El Mundo in El Pue- blo. Omenjala jo je pa tudi televizijska postaja, ki ie tudi filmala ves potek slavnostne okademije. prevedbe na novo pokojnino. Ker pa za reševanje prošenj nimajo zadosti ljudi na razpolago, bodo prošnje za prevedbo na nove pokojnine reševali samo z nad¬ urami. Staroupokojehci bodo pa lahko še naprej čakali na svoje borne pokoj¬ nine. Šolstvo v mariborskem okraju ima še vedno velike težave zaradi pomanjkanja prostorov. Zaradi tega morajo imeti po¬ nekod pouk v treh izmenah. Kapaciteta šolskih prostorov je izkoriščena povpreč¬ no s, 172 odstotki, v nekaterih šolah, pa celo s 188 odst. Pereče je tudi vpraša¬ nje vajeniških šol, ki ponavadi sploh ni¬ majo lastnih prostorov, še težje je s prostori za srednje strokovne šole. Za¬ radi pomanjkanja prostorov so morali v letu 1957/58 odkloniti nad 1000 dijakov, ki so prosili za sprejem. NAŠIM MALIM je naslov posebnemu poglavju Zbornika- Koledarja Svobodne Slovenije za 1. 1959. V tem poglavju so zbrane lepe pesmi in povestice Mirka Kunčiča in drugih mladinskih pisateljev. Lepe ilustracije je napravil Gorazd Hotimir. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije v vsako družino! V prednaročilu stane ta velika in bo¬ gato ilustrirana knjiga samo 92 pesov. Poročilo o tekmovanju moštev namiz¬ nega tenisa v San Justo bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v pri¬ hodnji številki. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 18. oktobra t. 1. sta stopila pred oltar v famoški župni cer¬ kvi g. Karel Svetlin iz Moravč in gdč. Pavla Krušič iz Mengša. Mladi par je poročil g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila nevesti njen stric g. Peter Krušič, ženinu pa njegova sestrič¬ na gdč. Tinka Lavrič. Mlademu paru ob mu.- Letošnji mladinski dnevi v Mendozi so za nami. Z zadoščenjem trdimo, da smo z uspehom lahko zelo zadovoljni. Bil je to za mendoške Slovence res ne¬ kakšen narodni praznik. Letos so bile prireditve vsakoletnih mladinskih dni raztegnjene na dva dne¬ va. Ves spored je l)il pripravljen pod geslom: Bog in Slovenija. V soboto, 4. t. m. so se naši fantje in dekleta posvetili prvemu delu gesla: V farni cerkvi Villa nueva so se zbrali zjutraj k skupni sv. maši, ki so jo v zboru recitirali z dušnim pastirjem g. Hornom. Mogočno, kot iz enega grla, je po sv. daritvi zadonela himna “Zma¬ gala si”, ki je v svoji sklepni besedi povzela ves program verskega zboro¬ vanja, kateremu je bilo posvečeno vse dopoldne: “Šli bomo srčno v nove boje za prenovitev sveta. Vitezi Tvoji, o Ma¬ rija, bodo rešili ga zla. Kristusu Kralju smo prisegli, zanj se vojskujemo vsi. Ščit nam je v boju Tvoja roka, geslo: Naj Kristus živi.” Zborovanja so se udeležili tudi roja¬ ki iz San Luisa, iz Buenos Airesa pred¬ sednik SFZ g. Tone Bidovec in blagaj¬ nik g. Selan, iz Mendoze pa tudi nekaj naših staršev, ki smo jih prav posebej povabili, da z nami razmotre važna ver¬ ska vprašanja. Zborovanje je pričel predsednik men¬ doške SFZ g. Janez Štirn. Uvodoma so bile sprejete vdanostne pozdravne po¬ slanice škofu dr. Gregoriju Rožmanu in predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku. V treh predavanjih so nato govorniki obravnavali najbolj pereča sodobna ver¬ ska vprašanja. V prvem govoru: Gradimo boljši svet v Kristusu je akademik Marko Bajuk o- risa! današnje razvrednotenje vseh mo¬ ralnih vrednot in razložil v jasnih be¬ sedah smisel poziva sv. Očeta Pija XII. za izgradnjo boljšega sveta v Kristusu, Dokaj živahna debata je obrodila ko¬ risten sad v sklepu, da se hoče naša mla¬ dina v bodoče z vso vnemo potruditi za tele tri temeljne naloge v gradnji bolj¬ šega sveta v Kristusu: razširjanje svo¬ je verske izobrazbe, poglabljanje ver¬ skega življenja in uresničenje največ¬ je krščanske zapovedi: ljubezni do bliž¬ njega v vsem svojem dejanju in neha¬ nju. Z drugim govorom o poglobitvi litur¬ gičnega življenja nas je učiteljiščnica Lenčka Božnar nazorno in obširno se¬ znanila z bistvom in središčem liturgič¬ nega življenja - s šv. daritvijo in nam pokazala, kaj sv. maša za nas — ude Kristusovega mističnega telesa pomeni in kako moramo pr! njej aktivno sode¬ lovati. Tudi po njenem govoru je bilo precej prostega razgovora, ki je rodil Umrli so. V Ljubljani: Sabina Sta¬ dler, uslužbenka tajništva za notranje zadeve, Avgust Prajh, tov. mojster v p., Marijanca Medven, učenka, Josip Mis¬ son, biv. stavbenik, Jernej Drečnik, Ma¬ rija Rupar, roj. štembal in Marija Ger¬ bec, roj. Volarič v Mariboru, Alojz Dež¬ man v Mačkovcu, Vili Vute, poklicni gasilec v Mariboru, Franjo Logar, šol¬ ski upravitelj v Laporju, Josip Delakor- da, trgovec v Celju, Sidonija Lebar, roj. Jevnikar v Klečah, Neža Peterlin, biv. gostilničarka v Srednjih Gameljnah, Alojz Burja, frizer v Krškem, Elizabe¬ ta Dubajič na Viču, Jože Segel, nadzor¬ nik strojnih naprav v rudniku Mežica, Jože Klemenčič, dimnikarski mojster v Črnomlju in Franjo Rautner, gostilničar na Sv. Gorah pri .št. Petru, ki se pod komunisti imenuje Bistrica ob Sotli. vstopu v novo življenje iskreno čestita¬ mo in želimo obilo sreče in božjega bla¬ goslova. V italijanski bolnišnici je bil operiran g. Ivan Gorišek. Želimo mu čimprejšnjo popolno ozdravitev. SLOVENCI PO SVETU BELGIJA Na Mednarodni razstavi v Bruslju so na Limburškem dnevu Slovenci v Belgi¬ ji ob sodelovanju slovenskih naseljencev v Holandiji nastopili z narodnimi noša¬ mi in slovensko pesmijo. Nastop sloven¬ skih rojakov je vodil požrtvovalni Šte¬ fan Rogelj. V rudniku Mechelenu v Belgiji se je smrtno ponesrečil Alojzij Virant, ki je šele pred kratkim zapustil domovino. Bil je dober in pošten fant. Smrt ga je doletela prav tiste dni, ko je od doma pričakoval obisk svojih staršev. Rojaki so mu priredili lep pogreb. sklep, da bomo brezpogojno in brez sra¬ mu k sv. maši nosili mašne knjižice ter čim pogosteje gojili recitirano sv. mašo. Tretji govornik srednješolec Jaka Bajda pa je v zadnjem govoru prikazal Marijo, Srednico vseh milosti, kot naj¬ mogočnejšo posredovalko v velikem so¬ dobnem prelomu med Bogom in člove¬ štvom, ko nam je s svojim življenjem postala soodrešenica in nas v svojih zad¬ njih prikazovanjih opominja k molitvi in pokori. Naši mendoški študentje so kot v pri¬ pravo za to zborovanje že tri mesece opravljali prostovoljne dnevne molitve k Mariji, Kraljici in Materi Slovencev, ter k angelu varuhu slovenskega naroda za rešitev naroda in domovine. Sledili so jim kasneje tudi otroci iz šolskega te¬ čaja. Zdaj pa so se njihovemu zgledu pridružili vsi ostali fantje in dekleta s sklepom, da bodo poslej opravljali vsi te redne molitve in prostovoljne žrtve. Po končanem zborovanju nas je ve¬ selo presenetil s svojim obiskom tuk. domači župnik in nam v prisrčnem na¬ govoru v španščini čestital k našemu resnemu delu ter podčrtal zlasti za da¬ našnji čas pomembno in prepotrebno iskreno ter tesno sodelovanje vseh ka¬ toličanov v duhu Kristusove ljubezni. Na prostoru delavnice g. Petra Baj¬ de smo nato pripravili in v prijetni dru¬ žbi “pospravili” okusen “asado”, ki ga nekateri naši fatnje znajo že prav moj¬ strsko speči. Nedeljska slovenska sv. maša je bila posvečena mladini. Dušni pastir g. J. Horn je pridigo namenil pomenu sobot¬ nega verskega zborovanja. Pri sv. maši so fantje in dekleta pristopili k skupne¬ mu sv. obhajilu; zbor pa nam je ubra¬ no prepeval izbrane in občutene pes¬ mi. Popoldne smo se spet zbrali na zabav¬ nem prostoru pri g. Bajdi. Povabilu mladine se je odzvalo res lepo število rojakov. Ob petih so se pričeli rajalni nastopi dečkov in deklic, rajalni nastopi in proste ter simbolične vaje deklet, ki so pod vodstvom ge. Hischeggerjeve za¬ res dosegle lep uspeh, ter proste vaje fantov. Pri pogrnjenih mizah je sledila nato otvoritev razstave ročnih del. Dekleta so nas veselo presenetile z naravnost razkošnimi izdelki najrazličnejših roč¬ nih del, prtov, prtičkov, oblek z veze- n : em itd. Fantje so razstavili manj; o- meniti pa moramo keramični izdelek simbola, ki je služil za osnutek bander- ca, kakršna so bila na prodaj v spo¬ min na letošnje mladinske dneve; dalje leseno zibelko, posneto po originalni iz Prešernove rojstne hiše, ki smo jo po¬ trebovali v dramatičnem prizoru sklep¬ ne večerne odrske prireditve; in končno so nas veselo presenetili naši rojaki iz Vsak teden ena SONCE ČEZ HRIBČEK GRE... Sonce čez hribček gre, luna pa za gore, zvezdice presvetle se prebude. Sonček čez hribček gre, pesmi v nebo done, rajati tudi sme moje srce. FRANCIJA Med slovenske izseljence v Lievinu je septembra meseca prišel g. Stanko Ka¬ valar. Med njimi bo vodil dušno pastir¬ stvo. V dušnem pastirstvu bo deloval med rojaki zlasti v onih slovenskih ko¬ lonijah, v katerih en sam duhovnik ne zmore vsega dela. V družini Jožefa Kopačin in njegove žene ge Ide, roj. Fabčič so dobili sina Silvestra. Ta družina je šele nedavno pobegnila iz Titovine. Otroku sta bila za botra Marijan Hrib in njegova so¬ proga. V Parizu so se poročili naslednji pa¬ ri: Gabriel Gomizelj iz Dutovelj in Sa¬ bina Štancar iz Sv. Križa pri Ajdovšči¬ ni, Ernest Rutar iz Tolmina in Alojzi¬ ja Ivančič iz Kamnega pri Tolminu, Stanislav .Šuštaršič iz Sv. Petra na Kra¬ su in Frančiška Mejak iz Slavine, Ma¬ rijan Čuk iz Hrenovic in Elvira Stegel iz Ubeljskega ter Julijan Bremec iz Do¬ lenje Trebuše in Anica Slak iz Artič pri Brežicah. V Avstralijo so odšli: Terezika in Gi- zika Kolenko, Marička Lebar iz Gor¬ nje Bistrice v Prekmurju, Vladimir Stavar z ženo, Viktor Volčič, Ivan Ur- banič in Slavko Štrukelj. NEMČIJA V mestu Oberhausen-Sterkrade deluje med slovenskimi izseljenci dr. Janez Zdešar. Slovenskih goric s klopotcem, ki nas je s svojo pesmijo spomnil na idilo in poe¬ zijo v dnevih trgatve v naši domovini. Posebnost zase pa je bil na zabavišču “štant”, ki je nudil obilno pristnega slo¬ venskega bogastva. Na drogu so visele velesovske preste hrustavke, staro in mlado so vabile naše domače sladka¬ rije, največ gneče pa je bilo zlasti med fanti okoli lecta. Nad 70 lectovih me¬ denih src z ogledalci za “najlepše” iz¬ voljenke, ter z gorečimi napisi ter živo barvanimi cukrenimi okraski — vse roč¬ no delo naših deklet — je šlo kar brž v prodajo in seveda — poklonilo. Ko se je znočilo, se je pa na mladin¬ skem odru, ki so ga postavili za lanski mladinski dan in mu je letos g. stavbe¬ nik Kavka poklonil potrebne deske za tla, pričela zaključna domorodna pri¬ reditev. Na žalost so jo motile nepred¬ videne težkoče s projekcijskim apa¬ ratom in z lučjo, ki nam je prav v duhu današnjih dni sredi sporeda stopila v štrajk. Pa je vendar v veliki meri bil namen dosežen; le stokrat škoda, da so morale odpasti številne krasne slike, ki so bile pripravljene iz vseh krajev Slo¬ venije. V deklamacijah — posebej mora¬ mo pohvaliti Klopčičevo Mary se pred¬ stavi —, v recitirani besedi, v naši več¬ no lepi pesmi, ki nam jo je zapel zbor pod vodstvom ravn. M. Bajuka, in v drama¬ tičnih prizorih, smo v duhu obiskali rod¬ ne kraje, slišali o domovini besedo na¬ ših največjih mož in videli v dramatič¬ nih slikah ustoličenje koroških vojvod, kralja Matjaža pod goro Peco; sledili smo pesmilcu Prešernu na obisku v nje¬ govi rojstni hiši, spremljali užalošče¬ no slovensko mater v gozdu pri njenem izkopavanju ubitega in v neposvečeni zemlji pokopanega sina domobranca ter z bolečim srcem spoznali ob Velikonje¬ vih Amerikancih (tudi v dramatičnem prizozoru) tragično odmiranje našega človeka v emigraciji. Prireditev je zaključila recitirana be¬ seda našega vladike dr. Rožmana, ki nas je lani pozval k ohranitvi verskih in narodnih svetinj. Slovenska mladina mu je za sklep letošnjega mladinskega dne obljubila: Vemo, Prevzvišeni! In Vas razumemo! Tudi mi smo Vaša teža križa! Tudi za nas Vas srce boli. Tudi za nas Vam je duša vsa za¬ skrbljena. Naj Vam bo v skromno tolažbo prisega, ki jo danes za svoj praznik mendošla slovenska mladina glasno izpoveduje Bogu in narodu slovenskemu: da je in hoče ostati Kristusova in slovenska; da je in ostane njeno živi jensko vodilo: Bog in Slovenija. B.B. KXS«JCX^%J{XX%%*%XSX%**XX%*%**N*X**'%***%****%V*%%*VV*N***** ZMAGOSLAVJE SLOVENSKE ZAMEJSKE KULTURE Pravkar je izšlo v založbi Družabne Pravde novo, moderno, aktualno in veliko delo SOCIALNA K K O X « M 1 4 A ki ga je napisal največji slovenski živeči sociolog profesor dr. Ivan: Ahefn Knjiga — prvi del — obsega 455 strani velikega formata in je doslej največje delo o gospodarskih vprašanjih v slovenskem jeziku. Lep in sodoben ovitek je napravil arh. Marijan Eiletz. Knjigo je mogoče dobiti v Argentini v Dušnopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires ter pri odbornikih Družabne Pravde. Stane v Argentini $ 75.—. Po pošti pošiljamo samo priporo¬ čeno ter stane ovojnina, poštnina in priporočnina $ 8.—. MOGOČNA PROSI JI V A 40. LETNICE OSVOBOJENJA SLOVENSKEGA NARODA SLOVENCI V ARGENTINI MLADINSKI DNEVI V MENDOZI Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 23. X. 1958 - No. 43 ZBORNIK-KO Svobodne L E D A R Slovenije za leto 1959 je že v tisku Kljub izredno povišanim tiskarskim stroškom Zbornik-Koledar za leto 1959 po obsegu ne bo nič manjši kot v prej¬ šnjih letih. Kdor ga bo naročil in plačal v pred¬ naročilu do konca novembra t. 1. bo pla¬ čal zanj izjemno ceno $ 92.—. Prednaročila in predplačila sprejema¬ jo: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Bs. As. Društvo Slovencev, Ramon Fal¬ con 4158, Bs. As, Gdč. Mara Bidovčeva, San Justo. G. Ivan Lužovec, Slovenska vas, Lanus G. Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia G. Pavle Homan, Temple 2147, Munro G. Ivan Žnidar, brivnica in par¬ fumerija “Los Alpes”, C. Drys- dale 5614, Carapachay G. Mirko Kovač, Florida G. Andrej Krošelj, Ventura Bus- tos 1863, Castelar G. Simon Rajer, Alsina 1418, 6. nadstropje, pisarna 8, Capital Nande Češarek 1. 2 . 3. 4. 6 . 7. 9. 10 . 11 . 12. Silvo Lipušček, urama in zlatar¬ na, Provincias Unidas 3616, San Justo Po pošti naslavljajte prednaročila in predplačila na naslov Eslovenia Libre, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Za pošiljatev po pošti priložite za ovojni¬ no, poštnino in priporočnino še 8 pesov. PO ŠPORTNEM SVETU Ljubljanski Odred se je kot edini slo¬ venski nogometni klub klasificiral — in to z veliko težavo — v II. zvezno ligo. Doma je premagal Metalca in Siska 13: 1. Ker je Rudar iz Trbovelj z istim na¬ sprotnikom kot gost igral neodločeno 3: 3, je zaradi boljše razlike v golih prišel v ligo Odred. V drugi skupini pa je Branik iz Maribora v odločilni tekmi izgubil z Elektrostrojem v Zagrebu 0:1 in tako izpadel. Braniku bi zadostoval neodločen rezultat, pa je 2 minuti pred koncem Elektrostroj zabil zmagovalni gol. Koncem avgusta je pričelo tekmova¬ nje v II zahodni ligi, ki jo sestavljajo Lokomotiva in Trešnjevka iz Zagreba Split, Šibenik, Zagreb, Sloboda iz Tuz¬ le, Borac iz Banje Luke, Proleter iz Osijeka, Elektrostroj iz Zagreba, Boro¬ vo in Borac iz Kaknja. Odred je v pr¬ vih dveh tekmah izvlekel eno samo toč- ¥ NEDELJO 25. OKTOBRA 1958 bo v kolegiju "SANTA UNION" SEGUI 921 (PLAZA IRLANDA), BUENOS AIRES PROSLAVA KRISTUSA KRALJA MISIJONSKE NEDELJE DEVETDESETLETNICE BARAGOVE SMRTI Ob 16: Sv. maša z govorom in sv. obhajilom. Ob 17: Ljubezen vse veruje, vse upa, vse prenese (dramski po¬ dobi: Baragovi blagri in Pavlovo slovo). Besedilo: Nikolaj Jeločnik (iz dramske suite “BARAGA") in Guido Manacorda (tretji del trilogije “SAVEL IZ TARZA"). Glasba: M. Home (Dana mi je vsa oblast) in A. Geržinič (Molitev za Baragovo beatifikacijo). Izvajajo: Gledališki odsek Slov. kulturne akcije in gostje, pevski zbor Gallus. Prireditelji: SLOVENSKA KATOLIŠKA AKCIJA SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA JUŽNOAMERIŠKA BARAGOVA ZVEZA Vstopnine ni, pač pa prosimo prispevkov za kritje stroškov. ko. V II zvezni — vzhodni ligi pa so: Beograd in Spartak iz Beograda, Rad- nički iz Niša, istoimenska kluba iz Som- bora in Kragujevca, Srem iz Mitroviče, Proleter iz Zrenjanina, Napredak iz Kruševca, Rabotnički iz Skoplja, Lov- čen iz Cetinja Sutjeska 'iz Nikšiča in Novi Sad. OBVESTILA SKAD prireja v soboto 1. novembra ob 17. uri v Bullrichevi dvorani, Saran- di 41, Capital, svoj prvi filmski večer. Na sporedu je vrsta izredno zanimivih nemških kratkih filmov: muzikalnih (Rihard Štraus), pokrajinskih (Westfa- lija), informativnih (Sovjetska zona brez cenzure) itd. Več od teh filmov je v barvah. Vabljeni so tudi srednješolke in srednješolci ter prijatelji in znanci. Kdor bi želel imeti spominsko brošu¬ ro, ki jo je za svojo desetletnico izdal “Gallus”, jo lahko dvigne na Ramon Falcon 4158. Rojaki iz notranjosti naj jo naroče pismeno in za poštnino prilo¬ žijo 1.— peso. Društvo Slovencev ponovno sporoča rojakom, da je pripravljeno izvesti ka- steljansko-slovenski tečaj. Doslej se je prijavilo že nekaj kandidatov, vendar ne dovolj, da bi mogli misliti na organizi¬ ranje tečaja. Kdor bi še želel ta tečaj obiskovati, naj čimprej sporoči v pisar¬ no Društva Slovencev, ki je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 18., ob so¬ botah popoldne od 16. do 18. in v nede¬ ljo po slovenski maši. Za marsikatere¬ ga rojaka bo ta tečaj edina priložnost, kjer bo spoznal osnovna pravila kaste- Ijanščine in se v njej izpopolnil. Ne za¬ mudite lepe priložnosti! Nujno potrebno je, da vsak Slovenec dobro pozna svojo domovino. Zato vabi¬ mo vse rojake na šesti socialni dan, ki bo v nedeljo 2. novembra dopoldne na Ramon Falconu. Začetek s sv. mašo ob 8. uri, nato pa bo zborovanje s tremi predavanji o socialnih in gospodarskih razmerah v domovini. Predavajo: dr. Ivan Ahčin, dr. Janez Arnež in Rudolf Smersu. Vse rojake vabi k udeležbi Stalni odbor soc. dni XII. kulturni večer SKA bo v soboto 25. t. m. ob 7. uri v Bullrichevi dvora¬ ni, Sarandi 41, Capital. Na sporedu je predavanje Frana Erjavca: Slovenci na mirovni konferenci 1. 1919-1920. Nadalj¬ nji kulturni večer bo potem 8. novem¬ bra t. L, ko bo dr. Tine Debeljak govo¬ ril o 70. letnici pisatelja Stanka Majcna. Vse rojake vabimo na veliko sloven¬ sko prireditev, ki bo ob drugi obletnici blagoslovitve Našega doma v San Jus¬ to dne 9. novembra t. 1. v vseh prosto¬ rih Našega doma. Spored se bo začel z nastopom slo¬ venskega pevskega zbora v San Justo. Odborniki Našega doma bodo podali kratko poročilo o dosedaj izvršenem de¬ lu, sporočili pa tudi svoje načrte za bodočnost, da bi društveni dom še bolj služil svojemu namenu. Naslednjo točko bodo imeli otroci slovenskega šolskega tečaja v San Justo, ki ga vodi gdč. An¬ gelca Klanšek. Za vse goste iz drugih krajev bo pripravljeno okusno kosilo. Popoldne se bo spored nadal eval. V le- ESLOVENIA LIBRE Editor responsabie: Miloš Stare Redactor: Jose KroselJ Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina po urejenem kegljišču se bodo pomeri¬ li kegljači, sledila bo tekma v odbojki, nato bo pa vesela družabna prireditev s streliščem, šaljivo pošto, srečolovom, plesom itd. Pridite vsi, da boste v ve¬ selem razpoloženju preživeli deveti no¬ vember. Za dobro postrežbo gostov bo vsestransko poskrbljeno Nasvidenje 9. novembra v San Justo! ELEKTRIČNO PODJETJE JOSE LESKOVAR išče električarje — oficiale, mediooficiale in pomočnike (ayudan- tes) za stavbe v Buenos Airesu in okolici, kakor tudi za stavbe in industrije v notranjosti republike. Javiti se z referenco v ulici Juana Azurdui 2440, Cap. Federal T. E. 70 - 3584, 70 - 2108 Iščemo mlajšo ali starejšo hišno pomočnico k štiri članski slovenski družini. — Na razpolago soba s kopalnico. — Pogoji na naslov: M. SELJAK REMEDIOS ESCALADA 135 (ex San Martin) Saenz Pena, FNGSM CVETKA NA GROB DR. IZIDORJA CANKARJA Ni moj namen, da bi prikazal imeno¬ vanega v njegovi umetniški podobi. Tudi o njegovem političnem delovanju nisem poklican poročevalec. V tem po¬ gledu naj povem samo nekaj malega: Bil je v Buenos Airesu nekako 4 le¬ ta jugoslovanski poslanik. Svoje delo je oprl predvsem na Slovence, od ka¬ terih je dejansko tudi največ opore do¬ bil. Ostali bratje z juga so mu to za¬ merili, a dati mu tega, ker smo mu da¬ li Slovenci, niti od daleč niso mogli ali pa ne hoteli. Dal je učinkovito pobudo za sloven¬ sko šolo, katero je dal v roke šolskim sestram. Slovenskemu časopisju je bil dobrotnik in tudi “Duhovno življenje” je uživalo njegovo naklonjenost. Že v času, ko je v Jugoslaviji začelo titovstvo pridobivati na razmahu, je bil prestavljen v Kanado, pozneje po¬ klican domov, nato je bil v Atenah, do¬ kler ga niso definitivno odpoklicali iz diplomatske službe. Dr. Izidor Cankar je bil duhovnik. To je vedela vsa diplomatska javnost in je bila tudi za nas Slovence boleča toč¬ ka. .. Duhovnik, ki je odložil duhovsko suknjo. . . Prav zato pa se mi zdi, da sem dol¬ žan, da se njegovemu spominu oddolžim. In predno kaj naprej povem, naj naj¬ prej ugotovim: v njegovih spisih in nje¬ govih dejanjih ni bilo nikdar najti niti sence tega, kar navadno odpadli duhov¬ niki radi zagreše: nelojalnost proti Cerkvi in duhovnim sobratom. Ohranil je vedno globoko 1 spoštovanje de Kato¬ liške Cerkve in tudi k maši je zahajal rad... V kolikor sem mogel dognati, je smatral, da ni bil veljavno posvečen, češ da se ni zadosti resno zavedal vse¬ bine duhovništva, ko je pristopil k ma- šniškemu posvečenju... Bog mu bodi mil sodnik in plačnik za dobra dela. Kar me je nagnilo k temu, da sem se namenil napisati tele vrstice, je moje poslednje srečanje z njim. Ko sem letos obiskal domovino, sem takoj prvi dan v Ljubljani zvedel, da je njegovo zdravje pri koncu. Zvedel sem, da je splošna skrb, kaj bo z njegovo smrtjo. Le kateri duhovnik naj mu stva¬ ri prav predoči ? .. . Ker sem imel jaz tukaj z njim mno¬ go stikov, sem menil: prav moja dolž- žnost je, da ga obiščem. Poklical sem ga po telefonu. Čudno ganjen je sprejel tako mojo ponudbo, da pridem naslednji dan k njemu na obisk. Menda me je nestrpno čakal, kajti ta¬ koj je bil pri vratih, ko sem se najavil... Seveda sva se pomenila o vsakdanjo¬ stih iz Argentine, o prijateljih in po¬ ložaju tukaj... Kar še in še me je zadrževal, čeprav sem videl, da se ču¬ ti utrujenega. POIZVEDBA Vljudno naprošamo rojake, ako je ko¬ mu znan naslov Rudolfa Peternelj, roj. 1. 1920, ki je prišel v Argentino avgu¬ sta 1948, da bi ga čimprej sporočil pi¬ sarni Društva Slovencev, Ramon Fal¬ con 4158, T. E. 69-9503 ali pa direktno na Servicio Social Internacional, Paseo Colon 225. planta baja, T. E.: 33-2274 ali 34-6151. §S©vesisk.a tiskovna, družba PROSI VSE SVOJE DELNIČARJE, KI BI ŽELELI PRODATI SVOJE DELEŽE, DA TO PISMENO SPO- ROČE DO KONCA TEGA MESECA NA NASLOV: IGNACIJ GLINŠEK, M A I P U 72, CAPITAL BOŽIČNI DARILNI PAKETI IZ TRSTA CITRUS PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik Oton F r e sl Maipu 735 T. E, 31 - 5142 Capital JAVNI NOTAR Francisco Ran! Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires L O -J Z E NOVAK izključno zastopstvo RUM AR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. SLOVENCI IZ SAN JUSTA BOMO DNE 9. NOVEMBRA SLOVESNO PRAZNOVALI 2. obletnic© blagoslovitve "Našega Doma” s celodnevno prireditvijo v društvenih prostorih Hipolito Irigoyen No. 2756. Pričetek prireditve ob 10 uri dopoldne z nastopom pevcev zbora iz San Justa in otrok slovenskega šolskega tečaja. Opoldne dobro kosilo po zmernih cenah. Po kosilu tekmovanje med kegljači. Ob 15.30 zanimiva tekma v odbojki, nato družabni del prireditve s streliščem, srečolovom, šaljivo pošto itd. SODELUJE ORKESTER MOULIN ROUGE Prireditev ob vsakem vremenu VSI ROJAKI VABLJENI CONVOCATORIA La Comision Directiva de la SOCIEDAD ESLOVENA en Bue¬ nos Aires, Ramon L. Falcon 4158, se complace en invitar a sus socios a la DECIMA SEGUNDA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA a realizarse el dia 30 de noviembre de 1958 a las 11 horas en el salon de la Časa Eslovena, Ramon L.. Falcon 4158, Capital Fede¬ ral, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA: 1. Verificacion y legalizacion del aeta de la decima primera asamblea general; Informes de los miembros de la comision directiva; Discusion acerca de los informes de los miembros de la comision directiva; Memoria de la comision de control; Eleccion: de la nueva comision directiva; de la comision de control; del presidente de los arbitros; Mociones; Vari os. La Comision Directiva Buenos Aires, 23 de octubre de 1958 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. Ko sem odhajal, sem mu hotel pri¬ klicati v misel stvari, ki so večje; ki so največ je in najvišje: “Gospod doktor, na poslednje stvari bo treba misliti”. Obstal je... Presunljivo me je pogle¬ dal, kot da hoče videti prav na dno mo¬ je duše, nato je pa odgovoril: “Gospod Janez, mislim, veliko mislim... Tudi za to besedo sem vam hvaležen!” “Pa še se oglasite, predno odpotuje- te”, me je povabil. Zadnji dan, ko sem bil v Ljubljani, sem spet stopil do njega. Že prej sem telefonično sporočil, ker je bil v Mar¬ tuljku, kdaj bi ga mogel poslednjič vi¬ deti. Spet me je čakal in spet je bil na¬ jin pogovor zaupen. Za slovo sem mu podal lurško svetinjico in fatimsko po¬ dobico. Poljubil ju je in s solznimi oč¬ mi se mi je zahvalil... To je bilo 12 avgusta.. . . Janez Hladnik P. S. Iz pisma od doma. Dr. Izidor Cankar je umrl spravljen z Bogom in s cerkvijo. Spovedal ga je pisatelj Franc Finžgar. Pokopan je bil sicer civilno, ker ga je spravila k zad¬ njemu počitku Akademija Umetnosti in Znanosti in je 'izjavil njen predsednik Vidmar, da v njegovem testamentu ni zapisana beseda o cerkvenem pogrebu. Škofijska oblast je v septembrski o- krožnici javila o njegovi krščanski smr¬ ti. J. H. Rdfe©a* Bratstva Sl©vetieev vabi vse svoje članice in člane na SLAVNOSTNI OBČNI Z R O R KI BO OB DESETLETNICI DRUŠTVENEGA OBSTOJA IN DELOVANJA V NEDELJO DNE 30. NOVEMBRA 1958 OB 10.30 prostorih Slovenske hiše na Ramon Falconu 4158. Pred slavnostnim občnim zborom bo ob pol deseti uri v kapeli sloven¬ ske hiše sv. maša za vse pokojne člane Društva Slovencev. Po končanem slavnostnem občnem zboru bo na istem kraju Ovmma§sii redni letni občni zbor Oruštva Slovencev S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročila odbornikov 3. Razgovor o poročilih odbornikov 4. Volitve: odbora, nadzornega odbora in predsednika razsodišča 5. Predlogi 6. Slučajnosti Odbor vljudno vabi vse članice in člane, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeležijo, če ob napovedani uri občnega zbora ni zadostne ude¬ ležbe članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Člani, ki stanujejo zunaj velikega Buenos Airesa, morejo pooblastiti kateregakoli člana Društva Slovencev, da jih na občnem zboru zastopa z vsemi pravicami. To pooblastilo velja za vsa glasovanja in za vsa dejanja in pravice, ki jih imajo člani na občnem zboru. Brez ozira na stalno bivališče pa morejo v zgornjem smislu pooblastiti tudi člani, ki so zadržani zaradi bolezni ali službe. Prav tako morejo po pooblaščencih biti zastopani na občnem zboru rodbinski člani po svojih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke), ali pa rodbinski poglavarji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lah¬ ko zastopajo očeta in mater). Član, ki želi biti zastopan na občnem zboru po pooblaščencu, mora tega pismeno pooblastiti in pismeno pooblastilo poslati tajništvu Društvu Slo¬ vencev najkasneje tri dni pred občnim zborom; v primeru bolezni ali služ- f> bene zadržanosti pa je dovoljeno predložiti pooblastilo pol ure pred občnim ^ .zborom društvenemu tajniku. & Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev ■J do vključno 15. novembra 1958. * Buenos Aires, 23. oktobra 1958. J' Odbor Društva Slovencev.