% Izhaja > ^ 10. in 25. vsakega pt? ^ mesca. // EPIH. »p Velja celoletno 2 gld. 50 kr, ^polletno lgld. 30 kr.. Kratkočasen in podučen list List 4 V Celovcu 25 feb: Skrivnostni lonec. (Poslovenil Iv. Božič.) Bilo je nekje ženitovanje, kjer so bili prav dobre volje. Poroka je že minula. Svatje se zbirajo in vse-dajo krog dolge, prav dolge in lep6 pogrnjene mize. Otroci svatov pa imajo posebno mizico, tudi le-ti naj bi se danes veselili. Sredi svatovske mize pa je stal z belimi in rudečimi traki lepo okinčan lonec, pokrit s pokrovom, na kterem je naš Zveličar namalan, ko s povzdignjeno rok6 blagoslavlja. Tudi na zunanji strani je bila neka podoba, ki je kazala lep, zelen travnik, zraven pa >e koso in kravo, ki jo kravarica molze. __ To je bil tisti skrivnostni lonec, o kterem pa noben drug ni vedel, kaj da je v njem, razun neveste in njenih staršev. To se ve, da so ga zategadel vsi od kraja radovedno pogledovali. „Kaj neki je notri?" vprašuje eden druzega; „zakaj neki so ga ravno leseni postavili?* „Bodo pa že spet kake burke vganjali," glasi se med svati, »ker je v naših krajih že taka navada pri ženitovanjskem veselji." Na sprednjem koncu mize sede" med ženinom in nevesto domači g. fajmošter, stari blizo 70 let, z belimi lasmi pa rudečimi lici — visok in častitljiv mož, vreden že po svojem obličji in postavi vse časti in vsega spoštovanja. Gledali pa so tako milo-resno, da jim je bil vsak prijazen in s spoštovanjem navdan do njih. Bili so že trideset let v tej fari dušni pastir (duhovni oče), tedaj so večidel vse svoje farane krstili, in tudi ženina in nevesto, ter jih v krščanskem nauku podučevali in jim sv. zakramente delili. Menda so malokje farani svojemu fajmoštru tako prijazni in vdani, kakor so bili tile, ki jih tukaj ravno zdaj v svatih vidimo. Cela fara je bila kakor ena velika družina: fajmošter duh. oče, farani pa njih otroci, ki so jih zares ljubili kakor svojega očeta, ta pa nje kot svoje otroke. Vsem je bilo veselje ali žalost eno in isto. O presrečna, blažena fara! G. fajmošter niso sicer imeli veliko prihodkov in tudi fan;ni niso bogati; vendar ni nihče pomanjkanja trpel, ker so revežem radi iz svojega pomagali. Tudi so si že pri življenji odločili mesto na pokopališču, ker tudi po smrti so še hotli kot dobri pastir med svojimi ljubljenimi ovčicami ostati. Pri njih zlati maši so g. pridigar tudi to omenili in vse je začelo po crkvi glasno jokati, kar je res spomina vredno. — Ženina in nevesto, t. j. Joža in Mico, so g. fajmošter že od mladih nog, od šole sem, prav radi imeli, zdaj na ženitnini pa sedč v sredi med njima — oh kako srčno veselje jim v očeh igra! Kako se jim nas-mehujejo, pogledovaje zdaj Jožka, zdaj Micko — tako po otročje ju še zdaj vedno kličejo. „No, no, pravijo smeje se, no zdaj sta že zvezana: prav je, vidva sta Kakor nalašč eden za druzega. Vedno sem si mislil: to bo prav par. E, saj sta pa tudi že delj časa eden po drugem pogledovala, še v crkvi! Kaj, ali mar ne? Jaz ko ljudstvo. Leto II. vse vidim! No, ali je bilo to prav? Zato morata pa zdaj kako pokoro dobiti in sicer očitno pred vsemi ljudmi, ker sta tudi očitno pred vsemi grešila, — pravijo g. oče in se zraven smejejo. „Svatje, kaj mislite, ali nimam prav?" — „Da, da," kličejo vsi smeje" se, in pričakujejo kako burko, kakor je že to navada bilo. „No, tedaj vama naložim tole" za pokoro:" — tu pa naenkrat potihnejo, potem pa pravijo: „ Vendar predvsem drugim hočemo to vedeti, kaj je v loncu; povej nam Micika." „Ne smem tega g. fajmošter," odgovori hitro nevesta, „stauši so mi to prepovedali." „Dobro," rečejo nato g. oče, „bomo pa vgibovali, in kdor ne vgane, plača, kar hoče, za kazen ali štra-fengo, in kar se potem nabere, to naj se razdeli med uboge vaščane pa tudi še doda nekaj jedil od svatovske mize. Tako je prav in spodobno. Za to, ker sta se v cerkvi pogledovala, morata potem vidva, ženin in nevesta, vse te dari za kazen z muziko in spremljana od druga in družice sama revežem po hišah izročiti. Otroci, sem tedaj!" zakličejo mladenčem in dekličem. Kakor bi bil trenil, stali so vsi pred gospodom fajmoštrom ter jim gledajo prav ljubo v oči. No, povejte mi, kaj sem vam, ko smo se od zakramenta sv. zakona učili, povedal, kdo se mora na ženitovanje povabiti?" „Nas ljubi Jezus in njegova preljuba mati Marija," odgovore vsi z enim glasom. „Dobro, pa zakaj?" „Ker je potem blagoslov in sreča v zakonu," odgovore spet vsi naenkrat. „Ja, vprašajo g. fajmošter na dalje, „kaj in kako pa je početi, da pride Jezus v svate?" ,,Keveži se obdarujejo z jedili od svatovske mize," odgovore" spet vsi. „Prav tako," rečejo zdaj g. fajmošter, „je že dobro, zdaj pa le spet vsak na svoje mesto!" To se zgodi brž. G. fajmošter govore na dalje: „Da, tako naj se zgodi. Nekaj revežev naše fare res pomanjkanje trpi ter nimajo ne jesti ne obleči se s čim." Pri teh besedah se oglasi ženinov mali bratec, okoli 8 let star ter pravi: „To, g. fajmošter, pa že ni res!" Te besede iz ust nedolžnega otroka slišati — bilo je tako prisrčno-milo, da so bili vsi kar zavzeti ter niso vedeli, ali bi se smejali ali kaj. Malemu se je pa tudi nekako čudno zdelo, češ kakor da bi to, kar je rekel, res ne bilo, — tedaj hitro skoči izza mize k g. fajmoštru ter jim v oči pogleda pa pravi: „G. fajmošter, ni ne res to, da bi reveži pomanjkanje trpeli." G. oče vzem6 otroka v naročje ter ga božajo po glavi in vprašajo: „No, Janezek, kaj ni res?" „Saj sem videl večkrat vašo kuharico, daje ljudem po vasi jesti nesla, in če so bili bolni, o kaj pa še le potem?" Vse je prikimovalo z glavami, ker je bilo tudi res vsem znano, kolikrat farovška kuharica s polnimi rokami iz farovža zbeži in temu ali drugemu reveža ali bolniku kaj boljega prinese. Fajmošter so res včasih zagodrnjali: „Urša, nikar tako pogostoma in na vse kraje, vsaj veš, da nimam mastne fare." Ali kuharica jih je pustila godrnjati, ker je poznala faj-moštrovo dobro srce, in da ne mislijo tako hudo, kakor so rekli, in da tako ne bo dolgo trpelo. Saj pa tudi g. fajmoštru ni bilo neznano, kako da si je Urša sama pritrgovala, da je potom reveže obdarovala. — Ali tudi ta dobra duša je že nekaj časa sem zamrla in počiva na domačem pokopališču. Kolikrat je slišati tega ali unega: „0h to je bila dobra dušica, angelj cele fare!" „Bog jej daj večni mir in pokoj!" in ni ga, da bi vsaj ob nedeljah ne pomolil kacih par očenašev za njeno blago dušo. — Pa kam smo zašli? Res ugibovanje se je imelo pričeti. G. fajmošter so bili prvi na vrsti. Ko si vse ogledajo, pravijo: „Naš Zveličar tu blagoslavlja travnik, ter stori, da postane iz trave klaja za kravo, in potem mleko, kakor je spremenil v Kani Galilejski vodo v vino, — ho, mleko je notri!" „Kazen!" g. fajmošter, „niste je vganili," pravi smejž se nevesta. G. fajmošter polože" 1 tolar na pripravljeno posodo. Potem pride vrsta na ženina. „No, kako pa čem jaz vedeti, če še g. fajmošter tega ne vedo! Mislim pa, da je notri maslo ali pa kaj enacega." „0 kaj še, kaj še?" pravi norčevaje se nevesta. „Ti tepec ti, pravega moža sem si dobila! A16 plačaj!" Kot premožen kmet je ženin tudi dal 1 tolar. — „G. učenik, zdaj pa pridete vi na vrsto; no, le povejte brž, kaj je notri?" Le-ta se praska za ušesmi ter pravi: „Zibelka je in v nji majhen otrok leži!" „Brž plačajte tudi vi, g. učenik, kazen," reče nevesta. Tako je šlo naprej do zadnjega svata. Ker nijeden ni vganil, plačal je vsaki, kar in kolikor je mogel, tako da je že precej nabranega bilo. Radovedni pa so bili vendar vsi kar zeld, posebno ženski spol, zvedeti, kaj je vendar le v loncu. Ko je bila zadnja jed povžita, vstanejo nevestin oče ter rečejo: „Zdaj pa nočemo pogledati, kaj je v tem loncu," — tedaj ga odgrnejo in vzamejo listek iž njega in berejo te-Ie vrstice: „Lonec tale 'ma hrano, Za popotnico dano, Dvajset že ga je let polnila, Predno z Jožem se omožila!" „Ko je bila nevesta rojena, govore- oče nadalje, sklenila sva jaz in mati njena, ta le lonec, ki meri 2% bokala, vsaki dan z mlekom napolniti, potem prodati, denar pa shraniti v kaki posodi in to še le rojstni dan neveste izprazniti. Za mleko sva dobila po čez vsaki dan 26 kr. To je znašalo vsako leto, okoli 96 gld. avstr. veljave, kar se je lahko prihranilo, ker smo več krav imeli in se par bokalov mleka lahko brez škode znebili. Kar je do 100 gld. še manjkalo, pridjala sva midva ter potem na obresti naložila v hranilnici. Ko je dekle odrastlo in pri delu pomagati za-moglo, dali smo mu lonec in denar, da naj sama za-naprej vse to oskrbljuje." „Da," rečejo ginjeni, „naša Micka je bila dobro, dobro dekle, ki je svojim staršem vedno le veselje, nikdar pa nobene žalosti naredilo." Te besede so vse svate močno ganile in marsi- kteremu je zaigrala solzica v očeh. G. fajmošter so z nedopovedljivim veseljem gledali na tolikanj dobro iu pridno nevesto, njih mehko srce je bilo močno ginjeno, in ko se po čelu pogladijo, pravijo: „Dobro, dobro, res je to, vse res I Tako je lepo!" Potem se oglase spet nevestin oče ter pravijo: „Dvajset let smo takole delali ter obresti h kapitalu (svoti) devali in zdaj imamo 2950 gld. skupaj. Lepi denarci to, kaj ne? Ta lonec v kterem je prihranjeni denar, izročim pa zdaj vama, ženin in nevesta — Jezus ga je blagoslovil, kar nam tudi podoba na njem kaže — ter srčno želim, naj bi vse k časti božji in k svoji časni in večni sreči obračala, ter bila zdrava in vesela, ljuba moja!-------tu pa niso mogli več govoriti, solzč so jim obraz polile in glas zaprle. Ženin in nevesta pa sta padla pred nje na kolena ter jih za blagoslov prosila, zraven pa so tudi še mati pristopili — vse se joka — in zdaj položč g. fajmošter desne roke očeta in matere na glavi ženina in neveste ter rečejo s po-vzdignjenim glasom: „Očetov blagoslov otrokom hiše stavi, prekletstvo materino pa jih podira!" Tako govori. Bog v sv. Pismu: „Da, blagoslovi vaju Bog Oče, Sin in sv. Duh! Amen." Potem se vsedejo spet vsak na svoje mesto. „Tako tedaj," ko so bili g. fajmošter spet v sredi med ženinom in nevesto, „natoči mi Micika kupico; moram se po-krepčati, preden vama napijem in še nekaj besedi dodam, kajti usta so mi že suhe." — „Tako, tako, oh, to je dobra kapljica," pravijo g. fajmošter in se obrnejo koj k Jožku ter mu rekd: „Jožek, zdaj mi pa še ti natoei! No, zdaj je spet polna; dve polovici storite celoto: mož in žena postaneta tudi eno telo, vsak pol, v sreči in nesreči, potem je zakon srečen." G. fajmošter se še pogovarjajo ž njima o mnozih rečeh, imajo povsod svoje oči ter pazijo na vse, kar se krog njih godi. Nevestina mati pa hodijo gori in doli, iz kuhinje v sobo in zopet iz sobe v kuhinjo — z objokanimi očmi; ločiti se imajo namreč od svoje ljubljene, edine hčere, če tudi vejo, da je dobro preskrbljena. Hči potemtakem vendar bolj moža ljubi, kakor pa svojo mater! Ali ni res tako, ljube matere? Dan poroke hčerine, naj bo še tako vesel za vse, vendar je le eden najbolj žalostnih za mater. Besede sv. Pisma: „Žena bo svojega očeta in mater svojo zapustila ter se svojega moža držala, — te besede, so, če tudi še tako resnične, vendarle grenke za materino srce; hči ljubi svojega moža in svoje otroke bolj kot svojo mater. In vendar je bila mati svoji materi ravno taka, — in vendar je to tako potrebno, — in vendar še vedno solzč! Oh čudno človeško srce! Čez nekaj časa se vzdignejo spet g. fajmošter ter govorč resnobno — milo zdaj ženinu, zdaj nevesti: „Otroci, poslušajte me, kar vam zdaj povem: Ti Joža t srečen ta, kdor ima dobro ženo; število njegovih let se pomnoži (podvoji). Dobra žena razveseljuje moža, in on preživi srečne dni, i. t. d. kakor se v bukvah Si-rahovih (26. in 31.) bere." „Tako ženo imaš ti, ženin Joža! in ti sam bi bil tudi kriv, ako bi ne ostala takošna. — In Mica! zapomni si tudi ti tele besede: Nič ni lepšega na sveta od poštene žene. Crez vse dari je sramožljiva žena. — Nezvesta žena je grdoba svojega spola in peklo svojemu možu. — Zadržanje žene naj bo pohlevno in potrpežljivo. — Dobra gospodinja več kakor žlahten kamen velja. — Srečna hiša, ki dobro gospodinjo ima! 21 Domači mir izhaja od hišne gospodinje. — Hišni blagoslov obstoji v 4 rečeh: v milosti božji, v zdravji, pobožni ženi in srečni smrti." — Zatem pa k svatom obrnjeni zakličejo navdušeni: „Svatje, trčimo na zdravje ženina in neveste: Bog ju živi!" — In Bog ju živi! razlegalo se je po vsej hiši. Čez nekaj časa spregovore spet g. fajmoster ter rečejo: „Zdaj preden še začnete rajati (plesati), naj se nes6 nabrani denar in jedila vaškim revežem. Ti, ženin! vzemi den:ir in jedila, rievesta pa lonec in pokaži ga vsem, kaj da pomenja. Dro zasluži, da bi to pri vsaki veči kmetiji posnemali in enako ravnali, kajti kjer je pridnost in varčnost in blagoslov iz nebes, tam je gotovo tudi blagostanje in sreča!" Naj bi se ta prigodba, te besede tudi pri nas ne pozabile! Smodnik in njegova priprava. (Spisal J. P.) Oni mož, ki je iznašel smodnik, — pravijo, da je bil neki menih po imenu Bartold Schvvarz, — napravil je s svojo iznajdbo veče spremenbe po svetu, nego naj veti učenjaki, umetniki in slavni vladarji na svojih prostolih. S smodnikom, smemo reči, se je pričela šele širiti omika po svetu, s smodnikom, je nastala svoboda tudi prostemu ljudstvu, ki je prej ječalo pod težkim jarmom svojih velikašev. Poprej trdni gradovi po sivih skalinah, ki so kljubovali vsem človeškim prizadevam in močem ter skrivali v sebi krute roparje, postali so sedaj nepotrebna reč, kajti grmečim topovom ni bilo kos debelo obzidje, zrušilo se je v prah ter s tem pokazalo, da je tudi ono slabotna in minljiva stvar na svetu. Izginilo je roparstvo, ceste so postale varnejše in poprej tako mogočni graj-ščak se je pohlevno umaknil s svoje višine ter se naselil v dolini med svojimi sosedi. S pomočjo smodnikove moči so si nadelali že omikani ljudje pot med divjake ter se ondi naselili pričenši obdelovati zemljo ter s tem hude divjake pripravljati na pot omike. — Smodnik je pregnal ropne zverine dalje v hribovje in nedohodne gozde ter napravil selišča tudi po samoti varna. S smodnikom so tudi vojniške naprave dosegle vso drugačino podobo, in kar je prej učinila krepka vojakova roka, to stori sedaj prebrisana glava tudi še tako slabotnega mladenča. Trde sive skale, ki so prej zasmehovale vse loveske prizadeve, razrušila je smodnikova moč v malo trenotkih in napravila prosto pot hlaponu tudi prek naj 8trniej< _r.i skalovja. — Ker je tedaj smodnik tako imenitna reč na svetu, bode morda marsikoga tudi mikalo izvedeti, kako in iz česa se napravlja. Priprave za izdelavo smodnika so različne; izgo-vlja se ali v večih fabrikah, ali pa v posameznih manjših delavnicah. Avstrijanska vlada ima samo eno takovih fabrik v Kamniku, razun tega pa se izgotovlja e mnogo smodnika po privatnih delavnicah, ktere mora preskrbljevati vlada s potrebno tvarino. — Naj več smodnika se dela na Pruskem, Francoskem, Angleškem "» v Belgiji. • smodnik se napravlja iz solitarja, žvepla in oglja, in it tako, da se nahaja navadno med stotom (centom)smod- T «* ¦illber 8olitarJa> 13 liber 06'ja in 12 liber žvepla. ¦ie številke pa niso povsod enake, temuč se ravnajo Po različnih bazah, v ktere se deli smodnik. Med smodnikom, ki ga rabimo pri razdevanji skal, zidovja i. t. d., nahaja se manj solitarja, pa več žvepla in oglja, nego med smodnikom, ki ga vsipljemo v naše puške. Oglejmo naj prvo posamezna dela, kje se dobivajo in kako se pripravljajo, preden se zmešajo skupaj, da postane iž njih smodnik. Solitar, naj poglavitnejši del, je v svoji popolnosti belkast kamen, ter ima hladilen, nekoliko grenek okus, ki usta skupaj vleče. — Kristali imajo podolgasto šesterostrano, prizmatično podobo, na konceh nekoliko ošpičeno. V gorkej vodi se ga več raztaja, nego v mrzli, in pri veči vročini se tudi raztopi. Mokrote se samo tedaj navzame, ako je zmešan s soljo. — V iztočni Indiji, Egiptu, na Španskem, Francoskem, Laškem in na Ogerskem ob reki Tisi se ga mnogo dobiva, razun tega pa se tudi nahaja po starem zidovji, nasipih, živinskih hlevih in kletih, kjer ga je lehko spoznati po belkastih progah, ki se vijo po zidu. Umetno se napravlja solitar po tako imenovanih plantažah. To so velike jame, ki se napolnijo s šuto podrtega zidovja, perstjo in živalskimi odpadki ter po-lijejo z gnojnico. — Po tej poti pa se ne dobiva čisti solitar, temuč je zmešan s prstjo. Takova prst se mora večkrat zaporedoma prekuhati in z lugom oprati, po kterej poti se dobi več baž solitarja, boljšega in slabšega. Ko je solitar že dovelj prekuhan in očejen, zlij6 ga v velike posode, kjer se ohladi in naredi kristale. Ko se še enkrat opere in posuši, ga raztope in zlijo v dežo, ktero, ko brž se posuši in trda postane, v kose razdrobe in nalože v ta namen pripravljene sode. Oglje se deli v črno in rujavo oglje. Črno oglje mora biti lehko, gladko, krhko, rahlo ter imeti zvoneči glas, ako pade na tla. Na njem se morajo popolnoma poznati drevesne rasti, mora se na vse kraje lehko lomiti ter nagloma zgoreli, in sicer tako, da prav malo pepela ostane. — Rujavo oglje je gladko, ima rumenkasto rujave žile, mnogo razpok podolgoma, pa malo počez; v tankih šibinah se da kriviti ter nima tako zvonečega glasa, nego črno. S tem ogljem pa se ne sme nikakor primerjati naše navadno oglje, ki ga dobivamo, ako zakurimo ogenj v peči ali pa kje na prostem. To oglje se ne more rabiti za smodnik, ker se nerado zaneti, toraj se imenuje mrtvo oglje. V našem cesarstvu se kuha oglje za smodnik iz pesikovine, leskovja, jelševine, pa tudi vinska trta je pripravna za to. Drevje mora biti staro kakih šest ali sedem let ter se seka navadno spomladi, ko je še mu-ževno ter se da lehko beliti. Razcepi se v tanke palčice, zloži v skladovnice, potem pa se pusti zunaj na prostem kake tri ali štiri leta ležati, da se popolnoma posuši ter izpuhti iž njega sok. Ko je les goden, kuha se iž njega oglje, in sicer po nekterih krajih prav po navadni šegi v ogljenicah, kakor jih delajo po gozdih ogljarji, ki kuhajo kovaško oglje, ali pa v velicih pečeh, ki so nalašč v ta namen narejene. Povsod pa se mora dobro paziti, da zunanji zrak ne pride blizo, ker bi se potem drva sežgala, ne pa skuhala. V ogljenici je oglje kuhano v treh ali štirih dneh, v peči pa v enem dneva. Po večih fabrikah, posebno na Francoskem in v Belgiji, kuhajo oglje v velicih železnih cevih z mnogimi ljuknicami, ki se zopet nahajajo v druži h večih cevih, kamor se spušča vroči vodni sopar. Na ta način se dobi naj več in naj boljšega oglja. — Žveplo je bledo rumene barve, nima nikakoršnega okusa in ako se drgne, razširja nekov duh, ki je go- 28 tovo vsakemu znan. V vodi se ne raztaja, v vročini pa se raztopi; kedar doseže vročina 400 stopinj Celzijevega toplomera, jame vreti in izhlapi. Ta hlap se vleže po mrzlih stenah in tako nastane žvepleni cvet, s kterim nekteri gospodarji krmijo konje potroševaje ž njim re-zanico. Na zraku gori žveplo z višnelkastim plamenom ter razširja grozno zaduhli smrad. Naj bolje žveplo se nahaja na otoku Siciliji, odkoder se ga naj več izvaža na vse kraje, sploh pa se dobo povsod, kjer so vulkani (ogenjbljuvalne gorč). Dobiva se bodi si Čisto, ali pa zmešano z d niz i mi tva-rinami. Slednje se mora prej očistiti, preden je za rabo, kar se godi v velicih loncih, pod kterimi se zakuri in tekoče žveplo izcedi v posode napolnjene z vod6. Ta-kovo žveplo se imenuje sirovo, potem se še nekoliko očisti in slednjič vlije v dolge palice, kakoršnega dobivamo navadno na prodaj. Ko so te tri stvari popolnoma očiščene, mora se še vsaktera posebej prav dobro smleti ali stolči, kar se godi ali v bansko-bistriških ali pa nemških stopah. Nemške stope se ločijo od bistriških po tem, da imajo v koritu podolgasto luknjo, kamor troje stop nakrat vdarja, pri bistriških pa v isto ljukno samo ena stopa pada, ki pa je mnogo teža od nemških. Po večih delavnicah in fabrikah imajo nekake pinje, ki se vrte" krog svoje osi. V te pinje se vsuje vsaka stvar posebej in vmes nameče bronastih krogelj, ki tarejo posamezna zrna. Žveplo se navadno tere s solitarjem vred, ker se sam zase rad vname. Ko so te reči dobro smlete, denejo se zopet v druge pinje, kjer se potem zmešajo, in tako dobomo smodnik v podobi moke. Ta zmes se potem nekoliko pomoči in v posebnej tlačilnici med valjarji stlači, kjer dobi podobo trdih po-dolgastih ploščic. Takov smodnik pa še ni za rabo, temuč ga je treba še razdrobiti v zrnja, kar se zgodi v posebnih sitih. Ti siti so napravljeni v velikem krogu, ki se vrti krog močne osi, in sicer eden vrh druzega. Prvo sito je precej redko, skozi ktero padajo debela zrna v drugo sito, ki je gosteje, od tod letč zopet zrna v tretje i. t d., dokler ne pridejo v zadnje sito, ki je jako tenko in skozi ktero leti samo prah, zrna pa ostanejo v njem. V zadnjem situ dobivamo toraj naj drobnejši smodnik, kakoršnega potrebujemo navadno za puške. Da pa smodnik ne zastaja v prvem situ, položi se zgoraj velik lesen krog, s svincem nalit, enake velikosti z onim, v kterem so vdelana sita; ta krog tlači namreč smodnik skozi sita s svojo težo. Sedaj nas čaka še zadnja naloga, namreč smodnik ogladiti in posušiti, t. j. dati mu ono svetlo podobo, kakoršno ima, ako ga rabimo. Da se smodnikova zrna ogladijo, vsipa se zopet v posebne pinje, ki se vrtč in tako se smodnik obdrgnje in ogladi, da dobi okrogla nekoliko rogljata zrna. Gladi pa se smodnik zarad tega, da na bil prašen, ker potem bi se lehko prah raztresal skozi špranje v posodi, kar bi napravilo mnogo nevarnosti. Slednjič se smodnik vsuje in razgrne v velike predale, ki se razpostavijo v nalašč za to napravljene ute, kamor se napelje vodni sopar, da se smodnik do-velj posuši. Delo v smodnišnicah je na vse strani nevarno, in doslej še ni bilo pri vseh prizadevah mogoče odvrniti teh zaprek. Majčkina iskrica, ki se okreše ob skriti kamenček, in vse bruhne nakrat kviško! Na Angleškem 'n tudi po nekterih druzih deželah so smodniške stroje "*n vravnali, da so posamezno skriti za debelim zi- dovjem ali pod močnimi oboki. Pri delavnicah se nahaja nekaka mehanična naprava, da se posamezne ute koj pod vod6 potope, ako bi se v kterej užgal smodnik. Razun omenjenega črnega smodnika imamo še beli smodnik in strelno volno. Beli smodnik se dela iz navadnega sladkorja in še nekterih druzih kemično združenih tvarin. Ta smodnik ima nektere dobre lastnosti n: pr.: da se prav dolgo nepokvarjen hraniti, moča se ga manj prime, nego črnega, ter pri izdelavi manj opraviti da in je tudi dosti cenejši. Nekteri trde, da je pri izgotovljevanji tega smodnika več nevarnosti, nego pri črnem, profesor Pohl na Dunaju pa temu oporeka, rekoč, da se beli smodnik neraje užgL, nego črni. Za splošno rabo pa vendar ni, ker pušča za seboj več ostanjkov, nego črni, ter železo razjeda. Pred nekaj leti so se bili v Avstriji poprijeli tudi strelne volne, ktero so pa kmalo zopet ovrgli, ker se ni pokazala spretna zarad mnozih nevarnosti. Strelna volna ni nič druzega, nego navadni bombaž, dobro očiščen in opran ter pomočen v nekovo zmes iz hudičevega olja in žveplene kisline. Vžge se veliko prej, nego smodnik, pusti malo ostanjkov za seboj in na-pravlja prav malo dima, kar je posebno spretno v boju. Razun teh treh omenjenih strelnih tvarin imamo še mnogo mnogo druzih, ki pa se rabijo večidel le za kratek čas in pri raznih slovesnostih. — Spominski mejniki. (Nabral Hrabroslav Perne.) češ, o človek — mornar, čez morje življenja nevarno Tje prijadrat' enkrat, kjer je Tvoj srečni zaton, Naj, ak' laže Ti veter, Tebe napuh ne podjarmi, Ak' Te ugrabi vihar, jači Te srčnost, pogum, Moška Ti čednost naj bo veslo, up Tvoje krmilo! Se vrste — Te peljo skozi nevarnosti v kraj. Po grškem. Težave polnega življenja pot, O potnik, hodi tiho I časa tir Molčeč je tudi. Hodi tiho pot In živi sebi sam. Ak' ne storiš, Te v smrti vendar skrije tihi grob. Po grškem. Človek, vživaj življenje, ko mogel bi jutri umreti; Varuj življenje, ko bi večno na svetu živel! Zakaj kupičiš zaklade? Jih mar boš nesel seboj? Kaj ne veš, da grob se nazega le zveseluje, In Ti zgubiš nar boljše: to življenja so dni! Jih bož spravljal na kupe ? — Ne, osoda jih Tebi je štela. Ne ponašaj se z rodom, od česar narave nisi več ; Kar žerjav'ca rodi, pravimo, da je pepel. Jutrovski pregovor. Čuden dar je lepota. Ljubljenca namreč nareja Gizdavca, in, ko zbeži, prazno mu žalost pusti. Jutrovski rek. Al' se prilega Ti jed, ktero z beraštvom si kupil ? Lepša obleka Te mar, ktero sramota daje? Jutrovski pregovor. Kaj je življenje človeka? En pihljej živečega zračja, Ktero nam v sapi obstanek in dušo daje. In če nebo bi nam zraka le dihljej branilo, O, že zbežal bi duh, kakor gre senca od nas. In mi reveži se bahamo s prevzetno lepoto, Mi, ki nas dihljej zraku kmalo živi in smrti. Herder. 29 Kar govoriti ne smeš, naj na jeziku ostane; Boljši besedo v hran, kakor pa zlati zaklad. Herder. Naj počasi Ti gre sklep kot prijatelj na strani! Ak' Ti uide spred, naglo doide ga zal. Herder. Ovčja reja v Kanalski dolini na Koroškem. (Spisal L. Ferčnik.) Robasto in skalovito gorovje južnih planin, posebno v Kanalski dolini, ni ugodno reji govedine. Kanalčanje redijo ovce, so raji troparji, nego čedarji. Trop se imenuje tu čeda ovac in tropar je , ki glešta narmanj 20—30 repov drobnice. Kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice. Ovce Kanalskega plemena so lepe in ljube živalice, veče, kakor jih najdeš drugod, skorej za pol veče, kakor Bovške, ktere so pa dobre na mleko in mlade prav okusne za jed. Skrbno se gleda, da se pleme ohrani čisto; zatorej si jarce ali bravee za pleme izbirajo in puščajo le posebuo lepe in močne živali. Glavo morajo imeti obočno od čela do nosnic, prsi široke, križ močen, hrbet mora leteti v ravni (črti) liniji od pleč do križa, volno mehko, dolgo in gosto. Enoleten bravee, ki strinja vse pogoje dobrega plemena, se plačuje po 10—15 gold in še čez. Opazujmo Kanalčane pri reji ovac, da bomo videli, koliko dela jim naredi drobnica, koliko imajo stroškov in koliko si pri njej priredijo. Začnimo jeseni. Planine so že popustili, tudi na viših pašah ni več kaj dobiti, trope so prignali v dolino ali k nižjim stajam in hodijo ž njimi vsaki dan v sončne bregove in hribe. Paša je že revna, trava vsa vela; ni več najti sočnatih travic, cvetlice pomladanske in poletne so že davno ocvetele in so pozobane; le tu pa tam štrli še kaka suha bilka ali pa je ostal še šopek bledozelenih travic, pa dobre so, kedar drugih ni. Ovca na paši se ne pomudi dolgo na enem mestu; v eno mer drvi naprej; zdaj tu zdaj tam pomuli bilko, popade in odgrizne travni žopek, odščipne glavico cvetlici, vršiček mladi smrekici ali vejico grmiču in spet leti naprej — 2 ali 3 korake, ker so jo druge že prehitele. Na vigredni paši in na planini je pravo veselje jih gledati, kako hlastno zobljejo okusne, sočnate travice; le ena ne vzdigne glavice od tal. Jesenska trava je pa že trda in suha, kakor koža stan mamki in vendar jim še slajši diši, kakor krma temnem , zatuhlem hlevu , kajti na paši vživajo ciste gorske sape in greje jih ljubo sončice. Kedar je v pozneji jeseni paša že prav medla in po jutrih dolgo slana leži, tedaj si na paši ne morejo več nabrati potrebnega živeža. Tropar jim začne pokladti vsako jutro malo sena za zajterk, da se oteščijo, — tudi soli pomešane med trobi Jlm Tgaki drugj dan potro8i za iek po žlebičih, xa lozeJ.prebavljajo suho travo, ktero na paši dobijo. je Je jesen ugodna in ostane do adventa kopno, da »rejo ovce še vsak dan na pašo, to je troparjem po jau in na veliko korist. Letošnja zgodnja zima pa bo jarjem in ovcam še dolgo na slabem spominu. Že 1 hirajo kope sena in revne ovčice so že dolgo 'sojene v zatuhle temnice in postavljene na manjše Krme kosce. Ti časi niso jim kaj všeč; le dvakrat na «an dobjj0 krme. pri tej priložnosti vidijo dnevne svetlobe in se nadihajo čistega zraka. Ko se najedd in napijo, se zapre hlev, in spet je dolga noč, kakor na Laponskem. Raji bi se sprehajale po čistem zraku in glodale lubje iz mladih dreves; pa kaj hočejo reve? Snega je veliko, v snegu si pa ne morejo pomagati, kakor koze; jeseni so jim tudi vzeli zimsko obleko; ostrigli so jih. Jeseni mora tropar skrbeti še za zarod ; prve dni oktobra spusti bravca k tropu, da oplemenja ovce. Do tega časa je bil pravi samotarec, vedno sam je živel in pod očmi gospodarjevimi. Kedar je šel gospodar seč, bravee je šel ž njim in se je smel prosto pasti po celi senožeti. Izbiral si je nar žlahtnejših cvetlic in travic; to so sicer prijetni časi, pa mora biti sam in nima družbe svoje vrste. Toliko bolj se veseli, kedar jeseni pride k tropu; ondi ima družbe na izbiro, tudi časti in kratek čas. Med tem, ko ovčar ali pastir o lepih jesenskih dneh pase svoj trop po sončnem ohribji, po strmih brdih in robeh, doma napravljajo steljo. Rjavo listje je iz bukev obletelo, jesenski vetri in toplo sonce so ga posušili! kdor more, hiti v goro, da si nagrabi in napravi stelje za prebo. Lepi jesenski dnevi so redki, vreme rado spremenljivo, — stelja pa ovcam tako potrebna, kot oči v glavi. (Letos je hudo za njo; prezgodnji sneg je zapadel staro, listje pa še ni bilo prej obletelo.) Po sončnih in osojnih hribih tekajo ženske, z velikimi, z listjem natlačenimi rjuhami na glavah; vse hitijo, kot da bi jim tulil volk za petami. Čemu ta dir? Rjuhe so težke, vreme negotovo, grabljevke pa samopašne in grabljive; prej si napravijo listja, tem bolje. To so troparjev jesenske dela, skrbi ter opravila. Po jeseni prihruplje zima in mraz. Bojsne so na paši že gladovale, kar je bilo pri skedrji sena v zalogi, ,kmalo bo pozoban. Troparji že težko pričakujejo snega in sanenca, da bi mogli iz senožet pripeljati sena. V senožetih imajo šupce, v ktere so pri seči spravili seno; šupce pa so visoko v hribih ali v gorah, da do njih ne morejo z vozom. Po saneh le morajo spraviti seno do hiš in staj. Kedar hoče tropar voziti seno, najame si še vla-čevcev, da ga hitro spravi in mu sneg poti ne zamede. Zgodaj ob treh že morajo vstati in se pripraviti na pot. Sani z vrvmi denejo na rame, čez pleče in prsi pa visijo krplje in zareze ali krotice, s kterimi pregazijo sneg, kedar ga leži na debelo. Ko pridejo do šupce, se malo okrepčajo, potem pa začnejo basati ali nakladati seno. Nakladanje pa ni tako lahko; treba je spretnih in močnih rok, da spravijo na kratke sani, ktere tehtajo 35—40 liber, še 3 do 4 cente gorskega sena. Breme se naredi podolgasto in štirivoglato, najprej na tleh, z vrvmi se zveze, močno stlači, potem še le se prevali na sani in priveze. Bremena so na saneh, vsak še dobi en požirk žganja in potem prime za ročice, z zarezami na črevljah se močno vpne v, tla, da spravi sani z mesta, potem, pa drvi s svojim bremenom po robih in strugah doli , da mu časih sapo jemlje; časih, kedar je v breg ali pot slaba, mora potegniti in vleči, da mu v čelu poka. V strminah , kedar je pot močno navzdol, se mora z hrbtom vpeti v breme, z eno nogo zavera ali rejsa, z drugo pa vodi sani, da mu ne vjidejo čez skale ali strmine. Med tem, ko se vlačevei vsi kade od pota ali znoja, kadi se doma na mizi že skleda z dobro južino; v omarien (kanterču) pa jih čaka steklenica z žganjem, ki je po trudnem delu nar boljši zabel. Pri hišah nimajo za krmo 30 veliko prostora; zatorej jo morajo devati pod streho nad izbo. Na sanih izvažajo po zimi še gnoj na polje. Na sani se dene kosec (benca) kteri derži toliko gnoja, kolikor ga en človek po ravni cesti peljati more; v klane pa mora biti tiščavec, da pomaga. Na polju v snegu so izkidane jame ravno dosti prostorne za en kupček; v nje prebrnejo gnoj iz benc. To so troparjev zimska dela. V breznu ali marca se začne troparjev o narimenit-nejše opravilo; bojsne delajo ali jagnjetijo. Predenj začnejo delati, se navadno prepeljejo v prostorneji hlev ali pri hiši ali v kakej nižej senožeti, da je gospodar ali drug zveden pastir zmirej blizo; pri delanju je to potrebno. Jagnjeta odločijo od ovac v posebno zagrajo, pa tako, da so ovcam blizo, da jih slišijo in da imajo zadosti toplo. Sedaj pokladajo ovcam trikrat na dan dobrega sena; po krmenju spustijo k njim jagnjeta, da se nase-sajo. Naj si je y tropu še toliko ovac, urno najde vsako jagnjetce svojo mater in seji prav ljubka. Nektere močne ovce vržejo dvojičiče, toda sta dvojčica navadno oba bolj slaba. Zanimivo je gledati igranje mladih jag-njet in njih skakanje, kedar so se napili. Od jeseni do spomladi tropar od svojega tropa še ni imel mnogo dobička razen volne od jesenske striže in gnoja, po zimi narejenega. Do prve pole aprila so storile večidel že vse ovce: o tem času se začne kupčija in špekulacija. Troparji nategujejo ušesa, imajo svojo borso, kakor bankirji in drugi denarni možje; kup se nareja po številu kupcev in po mnozih drugih okolišinah. Nar bolj živahna je kupčija o sv. Jurju. Tačas dohajajo t Kanalsko dolino Lešani, to je kmetje iz Leske doline, kupovat mladih ovničev in sploh jagnjet. Kanalčanje nimajo mastnih planin, tudi ne pridelajo toliko žita, da bi mogli rediti in pitati koštrune; to delo prepustijo Lešanom in Tirolcem. Imajo ti prav lepe planine, za rejo kaštrunov posebno priležne; zraven jim še imajo, kaj žita vsuti, da jih prav dobro opitajo. Za to pridejo vsako spomlad kupovat mladih ovničev, kterih par plačajo po 5—7 gold. in jih ženejo na svoje planine. Ovniči se neusmiljeno ločijo od mater in nastopijo svoje prvo potovanje. Pa to je potovanje, da se Bogu smili: cel6 pot se sliši blejenje. Ena stara ovca jim je za vodnico; v njenim blejenju mislijo jagnjeta, da slišajo glas ljube matere in ji odgovarjajo, zdaj eno zdaj drugo, ves čas in v eno mer. Poti nenavajena se kmali vtrudijo, da na cesti obležejo. Kupec in gonjač imajo ž njimi dosti truda in sitnosti. Kar je bojsnic ali ovčic in še enega ali dva nar lepša ovniea hrani tropar za pleme; ti bojo v zarod. Vsako leto tropar ni tako srečen, da bi dobil od vsake ovce po enega mladiča; nektere ostanejo jalove, druge zvržejo, če so dobile plesnjevega, spridenega sena ali se napasle zmrzljine. Tudi jagnet se časih loti driska ali druge bolezni, da zaporedoma počepajo. Se ve da take nezgode troparja hudo zadenejo. (Dalje prihodnjič.) j hovati. „Škoda!" reče Amint, „Kak6 ljubo drev6, mar hočeč zvrniti se v ljuto vodd? Nak! s tčmenom tvojim se ne bodejo valčki nikdar igrali". Nato sname breme z ramena ter reče: „Lahko si nasekam druzih palec, 8 | temi pa hočem zajeziti vod6, da ne bode večspodkopa-j vala hrasta, in da bo še zanaprej trudnemu potniku ' hladivno senco dajal." Bilo je rečeno in Rtorjeno. Potem se nasmeblja vesel storjenega dela, vzame sekiro in hoče po druge palice v hosto iti. Pa boginja drevja mu s prijaznim glasom iz hrasta zakliče: „Kaj! brez plačila bi te jaz pustila usmiljeni pastir, povej mi, kaj bi ti bilo naj ljubše na svetu? Dobro mi je znano, da si ubožen, da samo pet ovac goniš na pašo na zelene livade." „Oh! če te smem prositi, boginja," reče pastir, o-zdravi mi soseda, ki že odkar smo poželi, leži in dokaj trpi. Tako je prosil in sosed je ozdravel. Amint pa je imel srečo pri čredi in na polji, kajti bogovi usmiljenih ne zapuste. Primorski. . Rečica. Flumina amem. Virg. Spod sive skale crlja bister studenček materi zemlji iz naročja. Nad njim steguje visok javor svoje veje in senči njegovo srebropeno vodico, ki dokaj trudnih potnikov in pevajočih pastirjev odžeja. Čarobno šumljaje drvi peneče valčke skoz gosto grmovje, in nič ne mara, ako-ravno mu ostro kremenje rani gladko površje. Kmalo si j pridobi nekaj sobratov, se okrepi in po razširjenem koritu podi svojo vodico mimo košatih brez, ki mu hladne sapice pihljajo. Božicam, ki mu k slovesu kimajo, spisa šibke nožice in tira svoje zmerej vekšo vodo z mnogo- J vrstnimi cvetlicami nadevani dolini v naročje. Tukaj se j jej pozgublja korito in planjava, videvši spehano sirotico, jej ponudi k počitku mehko okroglo posteljico — modro-zelenkasto jezero. V njegovem zrcala se ogledujejo rodovitne vinske gorice, krasne zvedice poslušajo v nočni tišini valčkov šepetanje in bleda luna obseva vrbe, ki žalostne na njegovem bregu stoje. Pa vodi se dalje mudi. Globoka struga jo sprejme, sprelepi bregovi jo obdajajo. Lepe vasi, obdane s sadanosnimi vrti, so jej spremlje-vavke, bledoličen jetnik jej toži iz zidin pustega grada svojo srčno bolest ter jo prosi, naj mu pozdravlja tam daleč daleč na domu tužno zaročnico in plakajočo deco^ Tisučerokrat se potem še zvija na svojem teku , kakor da bi se jej tožilo po rojstnem kraju, slednjič pošlje še en pozdrav po romantični dolinici ter vsa spehana zaspi v naročji neizmernega morja: Primorski. Amint. (Po Gessner-ji.) • Bilo je na vse zgodaj. Solnceje ravno zlatilo temena visokim goram, ko je prišel Amint iz gostega gaja. Palice, kterih si je za vrzel nasekal, so mu težile ramena, v desnici je imel pa sekiro. Bister potok je šumljal mimo njega, čegar bistra vodica je podjedala košatemu hrastn močne korenine, in ubogo drevo je jelo že oma- Smešnice. Zvit ženin. V neko sirotnišnico v Ameriki je bila j pred nekaj časom neka revna žena sprejeta, čez nekoliko tednov potem sprejmejo tudi vanjo nekega reveža, ki je do une žene kmalo tako gorečo ljubezen kazal, da skleneta ubežati in se vzeti, kar se je tudi res zgodilo. Ob enem pa je zdaj tudi na dan prišlo, da ima ta žena podedovati 300.000 dolarjev, zakar je pa že mož poprej vedel in se zategadel v reveža spremenil, da je lože svoj namen dosegel. 31 Ogled pa svetu. iTstrijsko-ogerska driafa. Državni zbor zboruje pod novim ministerstvom s starim programom," pa do zdaj še ni spravil nobenega važnega sklepa na dan. Najimenitniši nas Slovence je predlog bukoviuskega poslanca Petrin6. Stavil" ga je 10. t. m. in se glasi tako-le: 1) Pre-membe državne osnovne postave v ta namen, da se razširi deželna samouprava (avtonomija), kakor jo zabteva predlog, ki ga je v 4. seji letošnjega državnega zbora dr. Groholski s svojimi družniki Poljaki zbornici izročil, naj se raztegnejo na vse v državnem zboru zastopane kraljestva in dežele z ozirom na njib potrebščine. 2) Za prevdarek dr. Gr o h ol s k ovega predloga izvoljenemu odboru se daje ndlog, da ob enem poroča o obeh predlogih. — „S precejšnjo težavo — pišejo „Novice" — je našel ta predlog po par-lamentaričnem običaji potrebno število podpornikov — 20 namreč, kajti Polje i niso glasovali zanj! Poljaki — saj ti, kar jih hodi v državni zbor — nimajo slovanskega sočutja, sanjajo le o „kraljestvu poljskem" in da bi jim do tega pripomogli, grlijo se z Nemci in Magjari, ti pa božajo spet Poljake, nikakor iz ljubezni, ampak zato, da ne pobegnejo iz državnega zbora, kteremu bi, ker je njih število veliko, potem konec bilo. In kolovodja poljski dr. Groholski se drzne še trditi, da on ni za federalizem; kaj neki je njegov predlog?! In zarad te poljsko-nemške komedije bi morala škodo trpeti poštena avtonomija, ktera državi A&, kar je državinega, deželam pa, kar deželam grč?! Slovenski in bukovinski poslanci so pač tri leta djansko kazali lojalnost svojo, da so se vkljub mnogim britkostim vdeleževali državnega zbora; naposled bode vendar njihovi j otrpežljivosti konec, ako vidijo, da v državnem zboru velja Bdvojna mera," če bi se nnmreč Nemci boteli pogoditi samo s Poljaci, vse druge pa pohoditi! Kmalu se bode to pokazalo. Baron Petrin6 bode namreč po predpisih zborovanja v nekih dneh v zbornici vtrjeval svoj predlog — in potem bode zbornica sodila: ali ga sprejme ali pokoplje. Za to bodo prihodnji dnevi odločilni." — Tako „Nov." Pa se veda ob času, ko še nismo vedeli, kaj med tem Kuranda poreče in Tinti, čujte, vlada se hoče pogajati tudi s Čehi! Rieger in Sladkovski, na dogovor zastran sprave v Beč poklicana, sta menda že došla. Ali kdo resno zaupanje stavi v kaj tacega, to je pač drugo prašanja; posebno ko druge novice vele, da se mora na smrt klenkati češkim časnikom, tam odpraviti porotne sodbe i. t. d., na dalje ker na novo izvoljeni župan Brau-ner kot deklarant ni potrjen. To so čudna znamenja in ironija, ako se govori o pomirjanji. Na Tirolskem mnogo zaupnic dohaja tistim državnim poslancem, ki so izstopili. Narod je ž njimi! Iz vojaške granice je že dokaj adres in enakih s s°v 1ZŠI° zastran vravnave njihovega stanja. Žalibog, da fio, kakor se kaže, glas vpijočega v puščavi. Posebno ogerska blast noče, da bi se z granico ravnalo tako, kakor narod zeli! r državnem zboru je poseben odsek, ki razpravlja matinski upor. Toda prav netečne reči prihajajo na aan, ktere nikakor niso v čast Wagner-ju in tistim, ki so ž straV ffD r°g tr-°bili* Ta °dsek b' bil tudi PreJšnieSa min'-aatfe-a rad imel za razjasnovanje in menda na nekako zgovornost. Ali kako neslano je, da se zdaj pečajo z azanim perilom, ko ga je hudournik že odnesel. To je o reči: Rusje, propaganda jugoslovanska in panslavisti so bili krivi. Kako pa se s tem vežejo besede presvetlega cesarja, ki je nedavno poslancu Ljubi ši neki rekel, da nikoli ni mislil, da bi dogodbe v Dalmaciji bile političnega izvira ? Posebna novica je tudi, ker se do zdaj kaj tacega še ni bilo zgodilo, da so te dni poslanci obeh zbornic bili k cesarju povabljeni na ples (bal). Hudo pa se je nekterim nemškim časnikom mrda napela, da je pri tej priliki cesar nekako mrzlo prejel sedanje ministre, s prejšnim ministrom Taaffe-om pa se je prav prijazno pogovarjal. Nemško. Poslanci v pruski zbornici so o prejšnjem finaneministru zasledili nepostavno ravnanje zastran posojila. Daravno ga je Bismark zagovarjal, vendar so sklenili, da se ima reč dalje preiskovati. — 14. t. m. se je v Berolinu pričel severo-nemški državni zbor. Kralj pravi v prestolnem govoru, da mu bo skrb za zvezo z južno Nemčijo. — Na Bavarskem so se razmere nekako tako zapletle, da mora Hohenlohe pasti, ali bo zbornica razpušoena. Francosko. V Parizu je bil velik nemir in ravs , ko so republikanca Rocheforta morali s silo zapreti. S silo, ker ni hotel radovoljno v zapor, daravno obsojen. Zdaj je zopet mir. Romansko. Tam se spravljajo nad Jude. Ministerstvo je ukazalo, da kar jih je še v deželi, morajo prav kmalu kopita pobrati in da morajo uradniki za to skrbeti, da se zgodi. — Kmalo za tem je bila viharna seja v zbornici, tako da so ministri odstopili. Zdaj pa se za nove tako godi, kakor pred kratkim na Dunaji. Turčija. Vlada je ob mejah črnogorskih zbirala veliko vojno. To je nekoliko strahu napravljalo, pa menda ne bo sile, ker je Rus Turku na rame potrkal in ga popra-Šal, kaj namerja. To je Turčinu nekaj ohladilo vročo kri. Društvene zadeve v Celovcu. Drniba st. Mohor a. Povest „žalost in veselje," ktero družniki letos dobijo, bo obsegala 12 tiskanih pol, devet pol je že natisnjenih. Ravno kar je romal v tiskarno rokopis za 5. snopič ^življenja svetnikov," ki bode, kakor prejšnji, z mnogimi lepimi podobami okinčan. Tudi podobe za III. dol nžival," ki bode nas v izvrstni g. Erjavčevi pisavi seznanil s pticami, smo že dobili, in reči moremo, da so prav lične. Od več strani se je nam naznanila želja, naj se letos v drnžbinem Koledarčku zopet natančneji imenik udov napravi. Tem č. dopisovalcem radi povemo, da se bo v letošnjem Koledarčku popolnoma imenik družnikov ponatisnil, kar velja tudi za prihodnja leta, in da je le lansko leto zarad preobilnih drugih tiskarnih stroškov bilo ga treba izpustiti. Kazne novice. Grozna nesreča. V Celovcu je nad neko globelijo most čez kterega je voda napeljana za perice. Po zimi preprežejo> kamnitni vodotok z lesenimi lopami, da so perice pod streho. Letos, ko je tako debel sneg, mestna gosposka ni skrbela za to, da bi se bil sneg ogrebel z onih že slabotnih lop in zadnjič so se preveznile ter podsule nekaj peric, tako da so tri mrtve. Pri tej silni nesreči je le ta sreča, da je bilo tako malo peric , kjer jih je skorej vsaki dan več. — Ta prigodba je primorala barona Kubeck-a, cesarskega predstojnika na Koroškem, da je celovškemu županu vzel vodstvo policije ter ta posel začasno izročil posebnemu cesarskemu 32 uradniku. To pa zato, ker so se že davno kopičili grehi celovškega županstva in le en glas je, da je to prav! — Župan je urno odstopil in mestni zbor je v seji 15. t. m. sam čez-se sodbo izrekel, ker dr. Euggin je djal: Krivi smo, tudi sam sebe ne izgovarjam. — Žalostno, da mora vlada vtikati se v srenjsko samoupravo! Zgodovina Trsta in njegove okolice- G. J. Godina — Vrdžlski (stan. Via Farnedo časa Svetina št. 28 v Trstu) bode na svetlo dal delo tega naslova, ki bo gotovo zanimivo za Slovence. Izhajala bo knjiga v snopičih, kterih bo okoli 20, kakor je preračunil g. pisatelj. Poživlja pa Slovence, da se na delo n aro če, in naročnina znaša za 12 snopičev, ki izidejo v 1 letu, 80 kr., za pol leta tedaj 40 in za četrt 20. — Naj se oglasi veliko naročnikovi Baron Kttbeck, sedanji deželni prvosednik na Koroškem, je pristopil k učiteljskemu društvu za Koroško, in je ob enem izročil temu društvu 400 gold. iz zapuščine Pflii-gelnove. Res prav lepo darilo, kakoršnih bi bilo potrebno tudi drugim učiteljskim društvom. Velika starost. V št. Poltnu na Avstrijskem je pred kratkim umrl neki tamošni meščan, ki je bil 126 let star. Zapustil je 7 otrok, 4 unuke in 2 praunnka. _______ Gospodarska drobtina. Za pokončevanje predenice (Kleeseide), ki dela veliko škode po deteljiščih in večkrat ves pridelek popolnoma pokonča, nasvetovalo se je kmetovalcem že mnogo pripomočkov, med temi tudi veliko takih, ki se le z obilnimi stroški izpeljati dajo, kakor na priliko s kemičnimi pripomočki. Ta silno škodljiva restlina prikazala se je tudi na družbinem vrtu na treh krajih, ki smo jo pa popolnoma tako-le zatrli: Po prostorih, koder se je predenica zapletala in prav bohotno rastla, nasuli smo 3—4 palce na debelo lahke zemlje, to pa tako, da je zemlja še za čevelj na široko okrog takih krajev ležala, po kterih je predenica rastla. Na ta način smo predenieo popolnoma zatrli in se tudi ni več prikazala. Ta pripomoček je prav lahek, ne prizadene nobenih stroškov, in vendar predenieo popolnoma zatare. Da je temu res tako, to potrjujem jaz, ker sem se tega dostojno prepričal. Fr. Schollmajer, oskrbnik vrta kmet. družbe v Ljubljani. Oglasnik. Dohodki dražbe sv. Mohora 1. 1870. gold. kr. gg. dosmrtni udje: J. Globočnik, fajmošter v Poljanah ......15 — gg. letni udje: M. Gogala, farnik v st. Oselici........15 — A. Fetih-Frankheim, duh. pomočnik v Borovnici . . 66 70 J. Globočnik, fajmošter v Poljanah.......61 70 S. Dobajnikar, fajmošter v Svečah.......29 — J. Stupar, kurat v Budanjah.........6 — Fr. Trafenik, župnik^ v Gornji Polskavi.....20 — M. Brolih, dekan v Šmariji.........122 — J. Bizjak, fajmošter na Jesenicah.......16 — gg. M. Jereb 1, A. Šac 1, A. Podobnik 1, M. Švab 1, J. Bartl, 2, V. Pečnik 1, J. Smole 1, V. Škorjanec 1, J. Valentan 1, A. Vrček 1, A. Zorman 3, E. Jetmar 3, F. Ternek 1, J. Steiner 1, J. Probst 1, A. Sovine 1...............21 — Vkup 372 gl. 40 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. 178. 179- 182. 183. 184. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. Dohodki za Janežičevo ustanovitev. Prenesek iz zadnjega lista . Poslali so na dalje gospodje : A. Skerjanc, duhoven v pokoji . . T. Zierovnik, fajmošter v Grahovem A. Brezovščik, vikar v Štanjelu . . St. Krkoe, kaplan v Podmevcu . . J. Volčič, župnik v Dragatušu . . . J. Vari, fajmošter v Velesovem . . J Sajovic, fajmošter v Mošnah . . J. Berlič, kaplan v Kamni Gorici Dr. J. Vošnjak, prost v Piuji . . O. Fr. Sales Pire, profesor v Št. Pavlu Dr. G. JMuršec, profesor više realke O. G. Švajgar, župnik minorišM O. Alojzij Polak, prokurator . . , J. Kopač, cesarski svetovalec . . Jerica Gomilšakova....., O. J. Košar, karmelit..... Bebernik,_stolni dekan v Celovcu ..... Narodna Čitalnica na Vranskem...... Samostan oo. frančiškanov v Samoboru . . . A. Cibašek, župnik v Št. Kocijanu .... J. Majciger, profesor v Mariboru..... F. Kočevar, činovnik v Zagrebu...... J. Sovič, kaplan v Grižeh........ —181. Družniki sv. Mohora Borovniške, Preserske Rakitniške fare......... M. Gogala, farnik v Oselici ....... Fr. Pukšic, fajmošter v Št. Jurji,..... S. Magdič, fajmošter v pokoji v Št. Jurji . . J. Blaznik, fajmošter v Hrenovkah .... M. Derčar, kaplan „ . . . . J. Karlin, „ „ . . . . Dr. V. Pavlic, odvetnik v Velikovcu . . . . M. Krofič, fajmošter „ . . . . M. Torkar, kanonik „ . . . . Fr. Sitar, kaplan v Štanjelu....... (Dalje prihodnjič.) Skupnina V Celovcu 20. februarja 1870. O gold. 358 kr. 20 2 — - 70 - 60 - 40 1 20 - 70 - 50 1 40 5 70 1 — 3 — 1 — 1 — 1 — 1 — 4 1 1 1 1 1 1 30 5 3 10 50 33 40 20 50 50 7G 30 20-20 60 446 gl. db or 30_ 23 Žilna cena. Povsod po vaganu prerajtana. I S FF inu | t o c8 1 S T3 :a f > ¦^ A «s) ;? Ime žita Celo Ljub Mari Vara Krai > > > > > gld. |kr. gld. |kr. gld. | kr. gld. |kr. gld.lkr^ Pšenica .... 4 76 5 — 4 55 4 15 5 44 Rež ..... 3 39 2 90 2 ;85 2 65 3 70 Ječmen .... 3 60 3 — — ' — 2 70 — — Ajda..... 2 43 2 80 2 80 2 60 3 20 Turšica .... 2 60 3 — 2 90 2 70 1 50 Proso (Pšeno) . . 2 80 2 60 2 80 2 26 3 32 1 75 1 ,80 2 10 1 80 2 14 Krompir .... 2 | 20 1 25 1 25 1 7(1 Fižol..... 3 j 75 — 1 — — — — 3 52 • 1 i hurzi na Donaji 23. februarja 1870. 5% metalike . Narodnopo sojilo 71 gld. — kr. I Nadavek na srebro 121 gld. 35 kr, 80 Cekini 84 Izda.iateljka: K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon.