4t. 70.
V Gorici, v torek dne 20, jmnija 1911.
Ishaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v. Gorici na dom pošiljana:
- *5.«. leiJBtt......... 1$, JL.
V.   *,r'': -.* -i**h^ .-.
V.     »    •  •    « "   . Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
,S06Au ima naslednje^ izredne prilbge: Ob "novem letu „KaLip*oT io Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu „Yoaii red že-tale, parniko? in poštnih z?eza.
Ha naroČila Iren doposlane naročnine m ne oziramo.
Tečuj XIL
»V«e sa narod, •vob"1' in napredek!« Dt. K. Latrič.
UretoiitTo
a: nahaja v Gosposki ulici 3t. 7
f Oorici v I. nadstr. na letu.
UpravniitT«
se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na »?• v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglati in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po* godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tnlcfov it. 83. —
iiiUJU-,---------------------------
Volitve na Koroštem ia S. k S.
S strahom smo culi pred volitvami 13. t. m., da je edini mandat koroških Slovencev v nevarnosti.
No, izvoljen je vendar le slovenski kandidat Grafenauer. »Mir* je naznanil zmago z debelimi črkami, dostavil pa je tudi s takimi črkami, da je ostala doma cela rezerva ter da so se zaupniki igrali z ognjem.                         .    „
Napredni list »Korošec, pa pojasnjuje, kako so se vršile te volitve na Koroškem, zakaj je ostala doma cela rezerva ter kako to, da so se igrali zaupniki z ognjem.
»Korošec* piše;
»Priznati pa se mora popolnoma odkrito, da je bilo treba pri tej volitvi veliko večjih naporov, kakor pri volitvi leta 1907V-Nevarnost je bila mnogo večja in bati se je bilo, da pride Grafenauer v ožjo volitev z nemško-naeionalmm poslancem; tudi prve vesti, ki so prihajale z volišča, so bile bolj žalostne in končni izid kaže, da je izgubil (irafenauer proti volitvi 1907 cfkrogHh 550 glasov. 'Pridobil pa je nem-ško-nacilonalni kandidat in socialno demokratski kandidat. Samo nekaj čez I ':> glasov manj in j^slanec (irafenauer bi bil prišel v ožjo volitev tii s tem v veliko nevarnost, da izgubi svoj mandat. Za slučaj Ožje volitve bi se pa znalo zgoditi, da bi bili izgu ili Slovenci na Koroškem svojega edinega poslanca.
Znani so vzroki, zakaj se je Orafen-auerju sedaj slabše godilo, kakor pri prvi volitvi. Takratno navdušenje, takratno zanimanje se je sedaj poleglo, ker pač Grafenaueriev klub in posebno Susteršič čisto nič ne skrbi za Koroško. Zna se, da je klub, v katerem sedi Grafenauer, odvisen popolnoma od komande ŠusteršiČa in Kreka. Ta dva pa skrbita ?n sta skrbela samo za žepe kranjskih klerikalcev.
To so nekateri volilci dobro razumeli, drugi pa čutili; zato je bilo že samonasebi razpoloženje med slovenskimi volilci slabo in mrtvo.   Celo v najbolj zanesljivih
„Gor. Tiskarna" A. OabrSček (odgov. J. Fabčfc) tiska im mL
krajih v Podjunski dolini, kjer so volilci prej brezpogojno sledili duhovnikom, so se začVi slovenski volilci upirati iti zato smo se sii ta mandat prav resno bali.
V Rožni dolini, kjer šusteršičeva m Brejčeva stranka pač nima skoraj nobenih pristašev, so že precej časa pred volitvijo slovenski volilci kazali opozicijo in dr. Brejc je moral v Glinjah preslišati jako trpke besede na svojo in dr. Šuster-šičevo adreso.
Šele. ko so začeli naprednjaki sami delati za Grafenauerja s tem, da so pri lažnih prilikah Vplivali na svoje znance in zaupnike, da varujejo narodno disciplino, ,4ele s tem, da se je pokazala volilcem narodna nevarnost, začelo se je boljše razpoloženje, ki se je posebno povzdignilo, ko je nemško nacijonalni kandidat Sumi nastopil kot zagrizen nemški nacionalec. Če bi pa bil postopal tako zvito, kakor v začetku, smo prepričani, da bi bil pridobil še več slovenskih glasov, kajti marsikateri kmet je pač obljuboval, da bo volil Grafenauerja, mislil pa si je, pa bom rajši poizkusil enkrat s Šumajem.
(irafenauer se ima torej pri tej volitvi zahvaliti posebno narodni misli hi slogi, da je vendarle prišlo do zaželjeue zmage.
Če bi pa bilo šlo tako, kakor si je celo, stvar predstavljal dr. Brejc m njegovi ožji somišljeniki, tako bi bili danes brez slovenskega poslanca. Ti ljudje ne morejo nobenemu odpustiti, če je še tako dober Slovenec, če pa ni kranjski klerikalec najčistejše krvi. potem se ga zmerja kot liberalca, se g.  zasleduje itd.
Brejc se je !?.vno babal s tem, da bo cd sedaj naprej slovenske napredujake zasledoval, kaKor se zasleduje divjačino, kolikokrat se je slabo izražal čez napredne Slovence v Rožni dolini v »Miru«, ves čas so letele psovke na liberalne študente, liberalne dohtarje« itd., dasiravno so bili ravno sedaj Sokoli, katere kranjski klerikalci in seveda tudi dr. Brejc in njegovi somišljeniki tako hudo črtijo, tisti, ki so z vso Vnemo agitirali za Grafenauerja.
^ Prepričani smo, da Graienauer sedaj prati' dobro pozna razmere v svojem delovnem okraju; če prej ne, je sedaj spoznal, da se narodna in pa tudi napredna misel ne sme postaviti v kot, in da tiste ljudi, ki imajo samo eno napako, namreč da se brezpogojno ne klanjajo kranjskemu klerikalcu Brejcu, ampak vsaj semtertja samostojno mislijo, ne sme odbijati stran, ampak vabiti k sebi.
Od sedaj naprej so naprednjaki bistveni del slovenskega življa na Koroškem; oni so že z dejanjem pokazali, da se ta mora respektirati in bodo tudi naprej kajti prišel bo čas, ko bodo nastopili tudi samostojno; gospod poslanec Grafenauer, kiiteremu mi k izvolitvi čestitatno, to ve. Naj gleda, da bodo vendar enkrat verjeli to tudi zaslepljeni dr. Brejc in tisti dr. Susteršič, kateri je napovedal slovenskim naprednjakom ne samo politični, ampak tudi gospodarski bojkot. Dr. Susteršič je izdal parolo, da se slovenskemu naprednjaki! ne sme pomagati, četudi crkne za plotom. Taka nekrščanska politika je morda še mogoča pri kranjskih klerikalcih, na Koroškem pa ne več«.
DOPISI.
A  Iz sežanskega okraja.
Zgonik, dne 17. 6. 11. Podpisani Zgo-ničani odgovarjamo na dopis v »Prim. listu« z dne 14. junija pod naslovom; »Zgonik«. Piše namreč; Izid v Zgoniški občini je nezadovoljiv. Delali so nasprotniki z največjim terorizmom. Najmanj 20 volilcev so nam ukradli. Mi pa povemo, da klerikalci so isti, ki so agitirali z največjim terorizmom in glasove nam kradli. Ali sedaj s tem se samo zgovarjajo, ker jih je sram, da so. napravili tak korak nazaj od zadnjih volitev. Ljudstvo že spregleduje. Zgovarjajo se tudi, da volilci iz Briščk in Gabrovca spadajo pod župnijo Prosek in da niso nikdar prihajali volit. Res je, da spadajo pod župno cerkev Prosek. Ampak spadajo tudi pod žu-
panljo Zgonik in so vedno prišli v velikem številu za vsake volitve na volišče. 'Posebno pa iz Gabrovca pridejo za vsaike volitve vsi kot en mož, in vsi k eni stranki, sploh kakor se dogovore. Povemo pa, da klerikalna banda je agitirala na vse kripije. Nune, njegove kuharice, ntežnar, cerk. ključarji in še par hujših njihovih pristašev. Posebno pa Fraicek mežnar naj gleda, kedaj pride novo leto, da se trnu za njegov trud poviša plačilo? Pomnite, da se Vam je plača povišala za K 100, in to za cerkvena opravila in ne za dražba-rijo za to tudi ne da po (hišah agitira za naročbo klerikalnih listov. »Prim. list« se upa očitati, da smo delali z največjim terorizmom. Naj raje molči. In naj prvič če prav hoče pogleda g. nunea, kak politik da je. bi tudi dober agitator da sploh 6. L. S. si ne more boljšega najti.
Evo slučaje: Teden pred volitvami |e tako bobna! v cerkvi in samo o volitvi. Dan sv. Reš. Telesa ni bila še nikoli pridiga. A g. nune istega dne pa je bobna! in se jezil, ker ni šlo po njegovem. Priredil je tudi veselico dne 5. in 11. t. m., da si je več ljudi zvabil na svoja kola. po veselici je tudi imel tombolo, na kateri je imel več kmet. orodja za dobitke. Zraven tega je tudi zigral še precej veliko razpelo Kristusovo. Mislil je, da bode veliko ljudi s tem vlovi! na limanice, pa se mu ne puste več. Enkrat so Kristusa prodali za 30 srebrnikov, sedaj ga pa župniki stavijo na igro. Ubogi nune pa tega ni vedel da se ne sme, in plačal je kazni 13 kron 50 vin. in to finančni oblasti. iPrav je. Se en slučaj. Porabil je tudi priliko, da je tudi spo-vedne listke pobiral ravno par dni pred volitvijo. Ob enem je agitiral, ljudi silil za na volišče in Še listke ljudem podpisoval. Še eno. Prišel je dan volitve istega dne v neko hišo, da morajo na volišče. Volilec pa: Nimam časa, ker sem sam doma. 2u-» pnik pa: pošljem jaz kuharico, da med tem varje otroke. Kuharica tudi ga je silila, da gre mu za varha. Ker pa vse ni nič pomagalo, nune odide z dolgim nosom pa k drugi hiši. Hvaljen bodi itd. Kmet: Bog daj! Nune:   Ali ne greste volit?   Kmet:
VELIKA VAS.
Roman.
Francoski  spisal; Poslovenil: F. (Dalje.)
Cdgar Monteil. K.
-Saj to se bode videlo«, pravi Monestrel hladno.
Gostje se poslove. Ko so bili na cesti, pravi Chanat: »Ta Lucija se je norčevala iz nas.«
»Naj se«, pravi Ema srdito, »da je le enkrat omožena, potem bo drugače.«
Ko se je vrnil Monestrel, ki je spremil obiskovalce do vrat, dobi Lucijo, glasno se srnejočo.
»Prijeten mlad mož«, pravi on.
»Da, zelo prijeten«, odvrne Lucija smeje.
»Torej ti ugaja ?«
»O, izvrstno.«
»Vidiš, izbij si Galttera iz glave.*
»Uvidim, toda kako sem morala slutiti preje, da je gospod Tenhi tako čeden?«
»Ali ne vidiš«, pravi gospa Monestrel svojemu možu, da se norčuje? In .ima pa tudi res prav.«
»Prav ima?!«
»Da, kajti ne ugaja mi popolnoma nič. Videti je, kakor h testa, glas pa ima kakor kaka piščal. Tu mi ugaja Gal-tier mnogo bolje ...«
»Kaj praviš?«
»In potem«, nadaljuje ona nemoteno naprej: »potem je oče trgovec, trgovina pa ni nič gotovega. Zdi se mi, da Chanat ni govoril resnice, ko Je pravil, da je rodovina hnovita.«
.»To se že pokaže. Bilo je dogovorjeno, da prinese Teuin papirje seboj, ki dokazujejo njegovo posest, da se bom preje lahko prepričal o resničnosti njegovih trditev, preden se odločim.«
»O tem sem .prepričana; ali trgovina, to veš, lahko, naenkrat koga primora, da proda svojo posest, nimam popolnoma nič zaupanja v to stvar.«
»Chanat je zagotovil, da je njegov sorodnik ravno lako bogat, kakor Galtier...«
»Tega ne verujem, kajti če bi bili premožni, poslali bi ga v licej in ne k šolskim bratom. Kar imajo Tenini, tega ne vemo, Albertovo premoženje pa pozna vsakdo in...*
»Ali on je naš sovražnik!«
»Denar nas spravi.«
Lucija je šla v svojo sobo. Vzela je knjigo, kakor bi hotela brati, .položila vanjo list papirja in pisala s svinčnikom!
»Moj ljubi Albert, ravnokar je bil moj lepi ženin tu in je napravil talkoj osvojitev. Povedal mi je, da so ga vzgojili dobri šolski bratje in njegov tenak glasek je ganil moje srce.
Ne morem ti ga popisati, kajti ne morem najti v naravi ničesar, kar bi bilo tako grdo debelo in ne poznam nikogar, ki bi bil samo nekoliko tako trapast, kakor je on. Sicer se mi pa smili, kakor je rekel, ni Sel še nikdar sam nikamor, in bojim se, da bo moral iti zopet sam domu. Njegova krivda ni, saj ni itiislil sam priti. Slabi uspeli ga rte bo tako jezil, kakor našega cenjenega Cha-nata, ki je vpeljal mojega ljubega ženina pri nas, v spremstvu gospoda in gospe Felibieri. Jezili so se grozno nad vprašanji, ki sem jih stavila ljubkemu Teninu, kajti
jospod bankir ni tako neumen, da ibi lie opazil, da sem se norčevala iz njtegovega varovanca* Bilo je jako smešno gledati njih obraze, ki so postajali vedno daljši,, posebno ta gospe Eme. Šli so vsi jalko nezadovoljni, izvzemsl gojenca »dobrih bratov«, ki v svojem nedolžnem srcu nima pojma o slabem uspehu.
Pa tudi moji starrši niso posebno zadovoljni. Oče je takoj pričel z denarnim vprašanjem, ali odgovor ljubega Tenina je našel malo priznanja.      .               ,
Najlepše pa je, da imam v materi dobro .zaveznico, in če se ne motim, ne bo se mi treba dolgo braniti tega smi1-bača, stariši mu kmalu pokažejo sami vrata.
Sedaj pa te vprašam še nekaj, ljubi Albert, ali je res, da bi bil lahko primoran iti v pregnanstvo? Ti in vsi republikanci? Župnik to vedno trdi očetu. Če bi bilo to res, potem ti sledim, Albert, kamor že je, ne bi hotela živeti niti dne skupaj z ljudmi, .ki te pregamjajo. Ko te imam vendar tako rada. Ne slutiš, kako zelo si želim, da te zopet vidim. Prosim te, pridi ipojutranjem 'k Ami, lahko pridem, ker pojde mati na obisk. Če me potem kieg«, nič za to — da se le Vidiva!
In še eno. Pazi se, ti in tvoji prijatelji. Župnik pravi, da bo zbornica razpuščena in da bodo nove volitve in če ne izpadejo katoliško, bodo republikanci vstreljeni. Jutri odpotuje žuipnik v Grenobl, kamor ga je poklical škof. Prosim te, bddi previden in paizi na mojega Alberta, da se mu ne pripeti kaj zalega, temveč samo dobro. — Tvoja Lucija?
(Dalje prih.)
fa m**&* &W imate že   podpisano:
zapisal? Kmet: g, ttregorina sem zapisal ker- on ie dooeVnioTfHeleinu Krasu po-zhan^fe,ZaM?žiste^iM.^a^iča? I Kmet:: iato^er Jteoa,« niti poznamo [ ne. Bil ie.:d?arkrat VV^onikusedaj o vo- ¦ litvfcpla;"nUi^9jw^l ^oia;m\ nX IJhmc: Vi »sto proti v^ri^in^n^ifeete poteptati itd. Kmei: toni res; S^M^k* in mo"
ia djminft k ..m^mm ,:B.W#SI>0Štuiem
vere>itd.*viRa;sa* vera/jiitoffiopravila z vofitvamiv -ŽujpiVjk: *To iti: rešv ;kdo; je to Vainvcepif; Km^r'KaL;še% pjsaTse.m pi-sal,*?u^ife: 6e imate1 ;fČ z^pisanb,; dajte meni da Vam poSpraVin^. saj iiniarn, vso FiriiMrav^itilkaj. = In morate iiivna-volišče. Kmet se je še nekoliko fcranil.potem ob-mo]čat. Župnik pa se je tako- razjedi, da
je. v m ^m^M^sM^M^
žena reče možu-: TihKajVne veš, dadtu hovnj. znajo kaj napraviti? Kmet. veren katpjik, . da. Jatosirm nuncu glasovnico podpisat in gre na -Volišče, 'Naznanju/mo nuncu, da radi tega.dogodka- ne, bomo molčali: Ali: ni tonji-h'pravi terorizem? toliko v naznanje sedaj. Vidimo se še! Na svidenje!      -                  Zgoničani.
•Sledijo podpisi.
njegovi dr*,   .Neizčrpni so^ biti i hohi zavohali, da hočemo ustanoviti la-
Iz komenskega okraja.
•'.' Kobljaglava, 15. junija 1911. — Mogoče bi koga zanimalo, kako so se oziroma, kake se vršijo volitve navadno pri nas v Kobljeglavi. Slučajno sein bil dne 1-3. t. ni. zvečer navzoč tam, kjer so tri-umfiraii naši s avni gospodje, stari in novi, na zmagi, ki so jo,pribojevali ta dan. (Pri. nas je bila namreč ¦ večina na klerikalni stranki, 47 proti 2\ glasovom). Pogovarjali so se d agitaciji, o izidu volitev, itd. Omenjeno je bilo tudi, kdo kaj potrosi za agitačiio. Končno se je naš prejšnji saan pohvalil, kako so ga pili takrat enkrat,' kb.se je volilo pred leti. Takrat je prišel neki kurat ter naročil, da se sme spiti do 30'litrov vina na njegov račun. In res, ko je volitev končala v njegovo zadovoljnost,, da je,on plačal 12 gld. za izpito,vino. To je povedal očitno prejšnji naš. Za tem je pritrdil še njegov zvesti najbolj strastni! agitator omenjene stranke. Ta se je celo pohvalil; da ga je tako pil, da mu je slabo prišlo. Iz,tega je razvidno, zakaj, pri nas ta stranka premaguje. Radovedni smo, kaj poreče oni gospod nune k temu? Gotovo ne bo mogel tajiti, ker pisec, teh vr-. stie dokaže' lahko spričaffifc Jn, od takrat naprej se izvršujejo pri: nas'vojitve žmiraj. enako.
•'... Iz. Tomaževice.— V .četrtek dne 151 junija je umrl Jožef Oec iz Tomaževice št. 2. že Visoke starosti 74 let. Bolehal je: malo, bil zmiraj pri dobrem razumu do zadnjega trenutka. Pogreb je bil v soboto zjutraj ob 8 uri. Spremili so. ranjkega k večnemu počitku sorodniki, znanci inva-"ščani V precejšnjem številu. N. p. v m. I j Preostalim naše sožalje-    .                   M
Iz ejdouskega okraja
-  Bije, (Smrtna kosa.) >—. Dne J5. t. m. je-po dolgi in mučni bolezni preminil nas - Alojzij Makovec, kmet <v Brjah. V soboto 17. t. m. je že .pogreb pokazal, kako. čislan ie bil ta mož. Veličastnega sprevoda, ka-koršnih se malo kje vidi, se je udeležilo mlado in staro.. Mnogo odličnih oseb je prišk) tudi iz drugih, občin. Zlasti je povečal slovesnost domači Sokol> ki; je na--. stopil v kroju; Domači zbor je pokojnemu, ki je tako ljubil petje, zapel jv slom tri ža~ . lostmke, *."-•¦'.;  ,-*   ,      .. ...-           *
-'¦' ,*'i\takovec je dočakal 60 let svojega . življenja^ Nebo ga -»Je obdarilo z velikimi -duševnimi darovi, in posebnim-talentom. -Paise je';tudi sam spopolnjevaL Rad se ie družil z 4zoDraženkni Ijudm-V pa veliko veliko čitaL'Naročnik je.bil vedno kakega ^boljega časopisa in v njegovi '*: d našel vsakovrstno knjigo. Podpiral         di do-
J/^a^ebtafno društvo in-druga' /koristna/
rad v ___
njegovi dovtipr, njegova-šegavost in humor je vso družbo obvladaCKjer je bil pn, povsod je bilo dobro razpoloženji* 4» Veselje! Celo v dolgi in težki. Doleztii je do zadnje#l|anil to duševno prednost in pogumžff:'*                 / ';"..,--"¦ ' ¦,.'¦' ,-'
D||J;^il Makovec Odločen pristaš naprej^ Strank, vendar je tudi z rjas-iprotnpfenaljlepo občevati. Divjega ^jpoli-tičn^y savr^štva in nespravljivosti ni rnan|f^ sovražil je odurne nastope in besei&f ki se, pojavljajo ~y. današnih; razbil rkapif-časih;'Bil je imeniten agitator za našo 4bbro" stvar!
/Vrlfer je bit dobrega srca, bistrega uma ini 'velike zgovornosti, je umel med. domačini marsikateri prepir <vb!až?ti, marsikatero fožbarerije, praVdanje iri trbške odvrniti«. "Njegove lepe besede in modri sveti so vselej.ugoidno. vplivali na prizadete. Pa tudi marsikako prošnjo in, «pi-smje je napravil ljudem v svoji dobrohotnosti. Znal je namreč tudi pero dobro; sukati in- dopisoval je celo časopisom zlasti v prejšnjih letih.
Kot .gospodar je bil Makovec dober, ki je svoje malo imetje povečal in izboljšal ter. dobro vzgojil svoje otroke, izmed katerih so trije že samostojni oziroma v -službah, najmlajši ipa je določen za gospodarja doma.
Makovec je bil lepa* krepka oseba, prikupnega obraza s črno brado in zelo bistrih oči.                                   '
. Posnemajmo ga v njegovih dobrih svojstvih in slava njegovemu spominu! Prijatelj. Iz Rihemberga. — Johan der Grosse v Rihembergu je že znan, da rad kako vpili. Zdaj te volitve so ga pa čisto zblaz-nile; to nedeljo je divjal, da ljudstvo je neumno, da bo vzel vse hudič, da naša moiitva ni nič, če ne volimo Stepančiča. In da kedo bo v cerkvi njemu branil agiti-rati! Divjal je kakor v Trstu te dni vihar; samo da škode ni napravil toliko, ker naši ljudje s tem sprovidijo, kaki t-ifiki so dandanašnji ipolitikujoči nunci. Med mašo je pa zunaj po trgu in v pisarni čakal sam sveti Fon. Kedar so šil ljudje iz cerkve, ie pa on začel prodajati svoj trak. Veliko skrb imajo in mora se našemu kmetu bolje goditi; Johan, Fon, Pavlica in taki bodo zdaj kakor vselej kri prelivali za kmeta.
M •dofter narodnjak; iti nikoli pozabil pri-
4 like, #a.fci ne' nabiral za naše namene v
,;joiune-lnjh. kcaji:n„Kedar s?no-bili-ž njim v
. -družbi, že-smo v,?«deHf da/bo treba položiti
cboJu| na oltar domovinske koristi. Znal
pa jei.tudi na/dušiti za dobro stvar cejo
družbo; zakaj.bil je spreten kakor malo-
HdP(az9^ženih v besedi;   bil  je   pravi
ljudski govornik.   Zato pa je bil vsakdo
Iz kanalskega okraja.
Ročm!. — iDržavnozborske volitve so končale pri. nas mirno, agitacije za napredno stranko ni bilo nobene. Od 180 vo-lilcev se je vdeležilo volitev 42. Vrtovec je dobil 17, dr. Oruegorčič 23 glasov, ena glasovnica je bila prazna, en glas je dobil tuk. organist za častno diplomo, ker je kot klerikalni zaupnik nadzoroval volitev. Temu mladiču svetujemo, naj bi si ne- iskal s tem časti, ker vsi dobro vemo, da se je tako spreobrnil le zato, ker je organist. Bolj častno bi bilo zanj, ko bi koga malce podučil, kaj zapoveduje cerkvena zapoved: hodi ob nedeljah in praznikih k sv. maši, vsaj enkrat v letu spovej se svojih grehov. Ker se hvalite, da so celo Vaše mačke izobražene, poskusite, da ne bode kdo v njih vrstah!
Iz tolminskega okraja.
Iz Tolmina. (Okrajni bolniški blagajni v Oorici v odgovor.) Podpisani odgovarjamo na čudni popravek »Goriške bolniš-« ke blagajne« v »Soči«. Gospod Tuntar. ravnatelj »Goriške bolniške blagajne« pravi v dotičnem popravku v »bolanem« slov. jeziku* da posluje bolniška blagajna vestno, da iiradništvo iste pravilno postopa in da se ne dela nobenemu krivice, da ima bolniška blagajina zadostno število uradnikov, ki so zmožni poslovanja v slovenskem jeziku. Na te trditve ta-le odgovor: Ni res, da je »Goriška bolniška bla-
/:z]as# kmetijska društva v dbčini. Ker jL# gštjna«"razširila svoj delokrog na naš po-
etični otaj še-le pred eniim letom. Res je, Jk fe ntfše ljudi že prej nadlegovala z laškimi plačilnimi nalogi in ko.so se naši ljudje vprli, so nam Še-le začeli pošiljati plačilne naloge v slovenskem jeziku. Svojo podružnico je ustanovila »Goriška bolniška blagajna«, v Tolminu ter poslala enega uradnika,,ki je sicer zmožen slovenščine Še-le tedaj, ko so gospodje La-
stno samostojno blagajno.
Gospod Tuntar! Povejte nam, zakaj dobiva goriški magistrat toliko rekurzov proti odločbam bolniške blagajne, ki se pa navadno hiti *ie rešijo. Zakaj feirlate stranke, da morajo plačati prispevke za pet in celo deset let nazaj? Kako morete trditi, da dobivajo vsi bolniki podporo, ko je vendar ravno nasprotno" resnica. V Tolminu samem imamo več slučajev, ko so zahtevali bolniki podporo, a ste jo odklonili. Ali je tako poslovanje vzorno, ako stranka celo s priporočenim pismom od-znanja delavce in Vi mesto, da bi to sprejeli na znanje, pošljete plačilne naloge še dalje za dotiČnega delavca. Da. Vam nekoliko osvežimo spomin, gosp. Tuntar, navedemo naslednji slučaj, ki ga je doživel podpisani Rajmund Battrgelli:
'' Pobotnica, ki jo hrani podpisani, iz l 1909 dokazuje, da je tirjala. bolniška blagajna že pred dvema letoma prispevke in sicer za 5 let nazaj, kar pač ni postavno. Moral je podpisani plačati, ker ste mil napravili rubež. Podpisani je napravil re-kurz, a ta spi spanje pravičnega pri goriškem magistratu. Tirjali ste podpisanega, da mora plačati prispevke za dva brata Čeprav ima enega samega. Tirjali ste za brata Battigelli Jožefa 1 in za brata Battigelli Jožefa II. Takemu poslovanju zavoda se morajo krave smejati. Ako-ravno je ustmeno in večkrat pismeno naznanil bolniški blagajni, da ima enega samega brata, vendar je moral podpisani plačati prispevke za več mesecev za dva brata. In tako poslovanje pravite, g. Tuntar, da je korektno, da je vzorno. Pojte se solit! Podpisanega Josipa Klemente ste tirjali za več mesecev nazaj in še-le, ko je rekurira! ste dobili pomoto, pa denarja, katerega ste več prejeli mu niste vrnili, niti zaračunali. Podpisanega Luka Šorlija ste tirjali za K 73 preveč, a ko je reku-riral, ste to tirjatev opustili. Takih in podobnih slučajev je že tu v Tolminu mnogo. Koliko jih mora biti še-le v celem političnem okraju in na Kanalskem!
Bahate se, g. Tuntar, tudi s tem, da je imela Vaša bolniška blagajna v preteklem letu čez 24 tisoč kron dobička. Privo- j ščili bi tak dobiček »Banki popolare«, ker bi ga bila zelo potrebna, nikakor pa ne humanhurnemu zavodu, ki ne sme gledati na te, da izkazuje dobičke, temveč gledati mora. na to, da podpira bolne delavce siromake.
Toliko se nam je zdelo vredno, da Vam odgovorimo na Vaš popravek.
Sicer pa zahtevamo odločno, da nam vlada dovoli samostojno bolniško blagajno, ker se hočemo prej ali slej odkrižati Vas g. Tuntar z Vašimi laškimi uradniki vred.
Pe t e r Laha r n a r, Rajmund B a 11 i g e 11 ff Luka S orli, Josip Klemente.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Solkanu priredi javno tombolo 'dne 25. t. m. ob 4. uri pop. pred Ant. Može tiče vo gostilno v Solkanu. Činkvina: 100 K, tombola: 200 K.
Po tomboli ples, prosta zabava, petje in šaljiva pošta na vrtu «. Ant. Mozetiča. Pri plesu svira vojaška godba 47. peš-polka iz Gorice.
Kartele se prodajajo po 40 v v raznih narodnih trgovinah v Oorici, Solkanu in drugod.
Ker je čisti dobiček namenjen za narodno šolo na Blanči, uljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
V slučaju slabega vremena se vrši tombola in ples dne 2. julija t: 1.
Kako pomagati družiti sv. Cirila in Metoda? — Našo prepotrebno šolsko družbo podpiramo krepko, ako kupujemo blago, ki se prodaja v njeno korist. Pri tem zavzemo odlično mesto Kolinska cikorlja, koje tovarna daje družbi zelo lepe letne prispevke. 'Prazen je Hgovor, da so tuji izdelki boljši. Tako govore le naši nasprotniki, Vsaka odjemalka dobiva brezplačno mesečnik »Slov. Gospodinja«. — Trgovci in odjemal<cir zahtevajte izrecno le škatlic z ovitkom in pečatom D. C. M,!
Za Jubilejni šolski sklad C. M. D. v Gorici je daroval c. kr, fin. tajnik g. dr. Fran Dorčič 5 K. Hvala lepa!
Domače vesti.
Nedeljska vrtna veselica obeh podružnic družbe sv. C. in M. v Gorici je vspela povsem ugodno. Sicer so viseli nad Gorico temni oblaki, vendar dežja ni bilo. Proti večeru je bil vrt pri Jelenu poln. Svirala je vojaška godba, zabava je bila prijetna, gg. pevci so zapeli par pesmi, ves čas pa je bilo živo pri buitetu, kjer so se trudile gospe: Kopačeva, Ko-mačeva, Dektevova, Bisailova ter g.čni Korsičeva in Krančeva. Razprodajale so g.Čne Dominkove, Deklevove, Savnikova. Hvala vsem gospodičnam, ki so pomagale bodisi v paviljonu ali z razprodajanjem po vrtu. Največje zanimanje je aizbujala ima-la neutrudljiva Vilmica Dominkova. Seveda je ni nihče pustil praznih rok, ker. kedo ne bi dal tako srčkani protfijalki za naše narodne šole! —- Nekaj novega je bilo kolo sreče, delo g. ravnatelja Str-nada. Izmed gospodov, ki so se trudili za lepo prireditev, moramo omeniti posebno marljivega predsednika g. dr. Derear nija, potem g. ravn. Dominka ter odbornika g. Fabčiča, ki je pomagal dopoldne in bil pop. blagajnik.
Čisti dohodek dobro uspele veselice znaša nad 500 K. Hvala prirediteljem, hvala posetn ikoni, hvala vsem, ki so zopet pomagali naši družbi sv. C. in M.! Mesto vstopnine k veselici C. M. D. podružnice v Gorici so poslali gg. prof. Seidl 20 K, dr. Defranceschi 10 K, ravn. Franjo Ferfila 10 K, za v. nadzornik Klun 10 K. Hvala!
Promocija. —Danes v torek, dne 20. t. m. se je izvršila promocija našega rojaka iz Opatjegasela. g. Drago MaruŠiča, starešine društva »Ilirija«, doktorjem prava na staroslavni Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi. Čestitamo!
Današnja ožja volitev v Gorici. — Ožja volitev se vrši mirno. Volit hodijo laški liberalci ter kak Mazzinianec; tudi par Nemcev je volilo laškega liberalnega kandidata. Dopoldne je volilo okoli 1000 volilcev; Ušaj dobi najbrže toliko glasov kot zadnjič. — »Corriere« že dolgo časa ni bil tako smešnojokav pred slovensko nevarnostjo, pred »invazork, kakor te dni. Jokal je in rotil, da naj gre vse na voliSče, kar čuti laško. Vse laške volilce v Gorici je zaklinjal, da morajo na volišče manifestirat za »italijanstvo« Gorice! No, bomo videli, kak vspeh bo imel; za-željenega najbrže ne.
Današnje ožje volitve. — Največjega zanimanja za nas so ožje volitve v Trstu in v Pulju. V drugem volilnem okrajn v Trstu si stojita nasproti dr. Rvbaf in Gas-scr. V prv;;m in četrtem okraju glasujejo Slovenci za socialnodemokratična kartdi-data, Pittonija in Oliva. V Pulju je hud boj med dr. Laginjo in Rizzijem. V Ljubljani je zagotovljena izvolitev naprednega kandidata dr. Ravniharja. Soc. dem. stranka je izdala oklic, naj sco. demokratje volijo dr. Ravniharja. Krščanski socialči so napeli vse moči, »da bi zmagali danes, ali upanja je malo. Na Dunaju so nabili lepake v slovanskih barvah; milo prosijo dunajske Čehe, naj jim pomagajo! Na Štajerskem v ožji volitvi prodre proti dr. Ploju klerikalec Brenčič.
Planinski izlet podružnice S. P. D. v Gorici se bo vršil v nedeljo -dne 25. junija 1911. Odhod zjutraj ob šesti uri z državno železnico do Kanala. Od tod navkreber do Vrha nad Kanalom trt dalje ves čas po lepi planoti Banjšiee (sv. Duha), kjer bo prvi oddih; potem čez Kal na Kanalski Lom (drugi oddih) in navzdol na Sv. Lucijo. S seboj je treba vzeti nekaj prigrizkov. Obleka navadna aH pa planinska. Glasbeno-zabavni večer. — Učiteljiš-čniki priredijo dne 4. -julija t. I. glasbeno-zabamii večer pri »zlatem jelenu«. Vspo-red se pravočasno objavi.
Utopljenec. — Mibo.Miklaviča, okoli 60 let starega posestnika v Ladrah, so pogrešali od dne 12. t. m. Nihče ni vede!, kje bi bil, kam bi 'bil šel. Sedaj pa so potegnili Miklavičevo truplo iz Soče pri Plaveh. Zgodila se je najbrže nesreča, da je padel Miklavič v vodo in utonil.
Klerikalci — na Krasu. — Klerikalci so se vrgli z vsemi silami na Kras. Ko so zmagali v Gorah in gori&ki okolici, so porabili vse svoje sile, vsa sredstva in peklenske spletke, da bi si pridobili še kraški mandat. In v resnici so razglašali v soboto in nedeljo, da imajo veliko upanje na zmago. Nekdo izza kulis klerikalne poli-
tike je izdal, da-imajo veliko nado na socialiste, češ: neka uplivna oseba jim je zagotovila, da ostanejo socialisti nevtralni, ali ako pojdejo volit, da bodo volili Ste-pančiča! —- Upamo, da današnji dan postavi to novico na laž.
Ves klerikalni aparat je deloval zlasti r medeljo na vso. moč: v cerkvah so roh-
cerkve pa so nunci lazili od nlseldo TtiŠe. Marsikje jim je slaba 'predla in duhovski vgled je bil teptati v blato.          *        •'
Tudi generalni štab Šusteršičev i? posla! na Goriško svoje -mamelute... Poročila s Krasa pripovedujejo, da je bilo vse potno Kranjcev po Krasu, ki so lovili vo-iilce za StepanČiČa.
Neki dr. Božič iz Ljubljane je liotel imeti več shodov: v Koprivi, Skopem, lltttovljah i dr. Pričel je v Koprivi, ali slabo. Shcd je hotel imeti po maši v go-stalni pri Zegu, ali ker ni dopustil volitve predsednika — je noral bežati v farovž. Tje mu je sledilo nekaj volilcev, ki so pa naJ koncu klicali: Živio Gregorin! — Božič jo je odkuril potem kar v Sežano in Jomov.
V Gabrijah je poklical kurat Valen-tinčič na pomoč nekega jurista Ježa iz Vipave. Hotela sta prirediti zaupni shod. — Ali došel je tudi dr. Karol Podgornik iz Gorice, ki je sklical javen shod. Došla sta tudi Valentinčič in Jež. — Izvoljen je bil predsednik — klerikalec. Dr. Podgor-nik je govoril dvakrat. 'Govoril je tudi Jež. Upamo, da bo vspeh tega shoda na naši strani.
Tako so napeli klerikalci vse strune, v rtadi na zmago. Današnja volitev naj dokaže, da na Krasu likdar ne zmagajo. V 20 letih pa bo itak konec klerikalizmu tudi na Slovenskem!
Dr, Krek proti dr. Ravniliarju. — Dr. Krek je rekel: »Kar -bo dr. Ravnihar (napredni državni poslanec Ljubljane) iz-kušal doseči osebno za svoje somišljenike, bo naša reč, da bono izkušali vse podreti, kar je samo ob seb umljivo«. Torej vedno boj proti naprednjakom. V tem boju hočejo klerikalci vse podreti, kar bi bilo v korist napredni stranki in slovenstvu, pa če se pri tem še tako okoriščajo Nemci! — Krekove'besede naj si zapamtijo oni, ki še vedno tako radi govorijo o slogi in složnem p ostopanju Slovencev ter pri tem po strani gledajo naprednjake!
Dva klerikalna shoda v Sv. Križu na Vipavskem. — Za prošlo nedeljo je sklicala klerikalna stranka javni shod v Sv. Križ. Povabili so samega posvečenega Fona. Prišel je. In ob 3. uri popoldan je hotel tarbati naše kmete. Ti pa, zavedajoč se, kak namen je imela vsa ta reč, so predlagali, da naj se voli shodu predsednika, kakor.je obča in starodavna navada. Klerikalci videč, da imajo veliko manjšino, niso tega hoteli ter so se zvijali, da je shod namenjen samo za njihove privržence. Naši se niso Itoteli udati, in tako je nehal ta klerikalni shod brez tarbarske pridige iz ust posvečenega poslanca. Fon je odšel, ne da bi povedal, po kaj je pravzaprav prišel.
Mi bi vprašali Fona, kaj išče v našem okraju? Kaj nima okolice goriške, koder naj hodi še nadalje rarbat? Mi nočemo takih poslancev-koritarjev. Kmetje so mu povedali, da nočejo mož, ki še do danes niso odgovorili na prošnjo Križanov v zadevi premestitve uradov iz Ajdovščine; povedali so mu tudi, da ljudski poslanec ne sme imeti 2 plač, kakor jih ima on — a za ničevo delo. Mož bo nas stal v 6 letih nad 50.000 K. Fon pač ve, da je lepo vleči 2 plači in pohajati. Mi kmetje pa tega ne moremo trpeti, da bi človek imel 2 plači, ko mi §e ene nimamo!
Pač predrzen je bil Fon, da nas je hotel tarbati. No, menda zdaj ve, kako mir sHjo o njem Križani. Veselje za farbanje Po Sv. Križu mu bode pač minulo. Volitve bedo pokazale, kako sodi ljudstvo!
Naš poslanec bo dr. Gregorin!
Na to so hoteli prirediti zaupni shod svojih somišljenikov; no, tudi ta se jim je izjalovil, ker ni bilo zadosti neumnežev, ki bi bili pri volji poslušati neslanosti Fo-fove. Tako je tudi ta shod šel po vodi.
Po tem neuspelem klerikalnem shodu so odšli Fon, Bulic s Ceste in poosebljena trma iz Dobravelj, ki zavije svojo glavo s kapucinsko brado v kožico polente, z •'-upnikom v farovž hladit si iezico z vi- i Pav ceni.                                                   I
Naši so potem   priredili volilni shod pri FerjanČiču, kateri se je izvršil v naj-"1 večje zadovoljstvo vseh vdeležencev.
En sam glas je odmeval: naš poslanec bo dr. Gregorin.
Tako kot, Fon se ni že kmalu kdo blamiral izmed klerikalcev v našem okraju.   Klerikalni mogočniaki v Gorici so
neii pr6^ibe*tf^^                                                                                 ker je .po-
... __ ---------. ,_„:.: _.. cf*L+*Liti*^    šlanec, ravnokar izvoljen'pa so se varali.
Blamirana je odšla reva, ki se imenuje Fon. Pomiki jemo okoličane, da so si ga izbrali za .poslanca, človeka, ki hoče imeti vse skupaj za- norca; ki se cinično smeje neumnosti"ljudstva, ki ga tako dobro redi v brezdelju.                               Volilci.
Simon Gregorčičeva koča na Krnu. — Soška podružnica se že več let pripravlja, da bi postavila našemu (ličnemu gorskemu slavcu Simon Gregorčiču primeren, spomenik v podobi čedne planinske koče v gori nad vasjo, kjer mu je tekla otroška zibelka >in kjer sedaj počiva v hladnem grobu. Dolžnost nas vseh je, da častimo spomin slavnega pevca ter skrbimo, da mu postavimo lep spomenik v gorah, katere je tako ljubil in v katerih je zajemal ljubezen in navdušenje za planinski svet, slavljcn v njegovih pesmih. Da bi se moglo že pričeti z gradnjo v tekočem letu, skli-cujeti Soška in Goriška podružnica vse planince in društvene naklonjence ter častilce S. Gregorčiča na sestanek v svrho dogovora o stavbenem načrtu in proračunu za gradnjo ter o pokritju slednjega. Nadejati se je, da se sestanka vedeleže planinci v kar največjem številu.
Planinski sestanek radi S. Gregorčičeve koče na Krnu sklicujeta Soška in Goriški, podružnica S. P. D. na dan 25. junija 19! L ob 5. uri k Sv. Luciji v restavracijo Mikuž. Pri sestanku se ima odločiti, ali in kako se ima zgraditi S. Gregorčičevo kočo vrtni Krna (224<i m). Radi važnosti sestanka vabita podpisana odbora vse planince, da se tega sestanka udeleže ter pripomorejo, z nasveti in z de-ianji do uresničenja lepega dela, za koje srno se odločili v dolžno posvečenje spomina našega slavnega pesnika. Odbor Soške in Goriške podr. S. P. D.
Radi volitev je bil nastal v Koblje-glavi prepir, v katerem je bil 18 letni Fran Abram ran; -n z nožem v trebuh. Pripeljali so ga takoj v tržaško bolnišnico, kjer je bil operiran.
Iz Prvačine. -• V nedeljo 25. t. m."priredi godbeno društvo velik javen ples. Pri prvem nastopu bo sviraia nova godba naraščaja. Ples se vrši v prostorih na dvo-lišču gostilne Zoni.
Med dopisi je povedano, kako so delali naši politikujoči •duhovni pri sedanjih Jržavnozborskih volitvah. Opozarjamo zlasti na -dopis iz Zgonika.
Naročajte, ponudite,......
zahtevajte in pijte samo   - - - -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p'ača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovr^ka slatina. poŠta GuŠtanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.
Svoji k svojim!            Svoji k svojim !
Spiski *tstoik-
Sokolski zlet v Dortiberg v nedeljo je vspei prav imenitno. Iz cele Vipavske doline, iz Gorice, s Krasa ter Goriške okolice je prihitelo vse polno občinstva v Dornberg k Sokolski veselici. Veselo vrvenje je plalo po Dornbergu. Sokolov je bila lepa četa, občo pozornost so vzbujale Sokolice iz Dornberga in s Krasa, katerih je bilo okoli 50. Telovadba je ugajala. Sokolski zlet se ;e sponesel popolnoma. Dan je potekel mirno..
Sokol v Kobaridu je imel svoj občni zbor dne 17. t. m. ob povoljni udeležbi, posebno od strani-telovadcev. Navzoč je bil tudi odposlanec Oš. S. Z. ki je začrtal društvu pot, po koji mora začeti hoditi, da zamore korakati v vrsti z drugimi društvi. Splošno se je izražala želja, da bi se čimprej zidala lastna telovadnica, kjer bi se
zamoglo -izvrševati vse, kar se zahteva , od sedanjih društev. V to poklicani <ak- • tprji so obljubili, da se prične in mi verjamemo, da bodo bratje besedo tudi držali. Proč z malodušnostjo in čvrsto na delo! Odbor se je sestavil sledeče: starosta: br. Jluretič Anton; podstarosta: br. Pignatari Janko; načelnik: br. Rakašček Anton; odborniki -s«. - bratje: Miklavič Franc blagajnik, Stres Franc tajnik, Stres Jože, Gruntar Jože, Miklavič Albin, Uršič Franc; pregledovalca sta brata Matelič Ivan in Koren Izidor; odb. namestnika: br. Šarf Franc in Uršič Ivan.
Ne kar mora,   temveč kar more   je dolžan storit? vsak Sokol! Na zdar!
lY8za narodnih društev.
Pevsko društvo »Venček« v Dutov-Jjah priredi v nedeljo dne 25. t. m. veliko Iveselico s plesom. Ker so na vs-poredu | jjako lepe točke, kakor petje, igra itd., I posebno pa ker pri veselici svira mnogoštevilna vojaška godba bošnjaška, smemo ; upati od strani si. občinstva obile vdelež-•be. — Čili mladini pa posebej na uho, da se bode tudi plesalo. Nadejamo se torej, da nas posebno mladina blagovoli počastiti s svojim obiskom ter nas s tem vsestransko podpreti kot mlado in podpore potrebno društvo. Odbor.-
rrgovsko-obrtne in gospodarska vasti.
Trgovsko-obrtno društvo za Goriško
je pri svojem občnem zboru dne 12. t. nt. izvolilo novi odbor, kateri se je takole sestavil: 1. predsednik: g. Josip Kerše-vani, 2. -podpredsednik: Ivan Kravos, 3. tajnik: Franc Ravnikar, 4. blagajnik: Josip Kuštrin, J?, gospodar: Anton Cernigoj, 6. odbornika: gg. ^Peter Gruden in Rado Lenart, 7. namestnika: gg. Izidor Nanut. in Bisail Avrelij, 8. pregledovalca računov:   gg. Jernej Kopač in Josip Medved.
Sklep šolskega leta obrtno-nadalje-valne šole v Ajdovščini bode v šolskih prostorih dne 29. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih učencev.
Obrtna-nadaljevalna šola v Kanalu vabi k slovesnemu sklepu prvega šolskega leta 1910—1911. ki bode v četrtek, dne 29. junija ob 11. uri 'predp. v šolski dvorani. Ob tej priliki sov dvorani razstavljeni letni izdelki učencev.
Okrajna posojilnica v Kanalu. — Podpisano načelstvo naznanja, da se bode vršil občni zbor Okrajne posojilnice v Kanalu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, v nedeljo dne 2. julija t. 1. mesto 25. junija. Kraj, ura in dnevni red ostanejo nespremenjeni kakor je bilo objavljeno v časopisih z dne 10. junija t. 1. Toliko slavnemu občinstvu na znanje. Načelstvo.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« priredi kakor že objavljeno, v nedeljo dne 16. julija t. 1. dve cestni dirki na progi Kobarid-Tolmin. V Tolminu se bode vršila velika ljudska veselica s petjem, godbo itd. Ta dan vsi v Tolmin.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi kakor že objavljeno drugo nedeljo dne 2. julija t. 1. cestno dirko Ajdovščina-Gorica za I goriško prvenstvo 1911. združeno z ljudsko veselico in igro »Dva Pavla«, pri kateri bodo sodelovali igralci \z Podgore. Plakate, katere je društvo razposlalo, naj blagovole gg. na vidne prostore prilepiti.
Razne vesti.
Socialnodemokratični deželni poslanec istrski dr, Ritossa se je T)aje odpovedal svojemu mandatu, kakor sporoča »Piecolo«. In sicer radi sklepov soc. dem. stranke gledč na ožje volitve. Vodstvo soc. dem. stranke pa razglaša, da mu ni nič znano o odstopu dr. Ritosse; torej bi bila ta novica le sleparija od strani laške liberalne stranke. Dr. Ritossa, ki je župan v Vižinadi, se nahaja sedaj v Rimu. Soc. demokratje zatrjujejo, da je bil Ritossa za abstinenco pri ožji volitvi v Pulju in v I. okraju; torej bi bila povsem neverjetna vest o njegovem odstopu, ali vržena v svet, da bi pomagala laškim liberalcem v Trstu.
Krvaiv« volitve v Galiciji. — • V&raJ se je vršil drugi del državnozbocskih volitev v Galiciji. V Drohobiču je prišlo do spopada med Poljaki in aionisti. Prišla je mirit kavalerija in infahterija/ To slednjo je komandiralneki nadporočnik. Padlo je nekaj kamnov na vojake. NadpOTOČmik ukaže streljati. Padlo je, po prvih poro-ČilJh,, 12 volilcev mrtvih na tla, 37 je težko ranjenih.
Krvavi volilni boji. — U Crnovic poročajo, da <je nastal v Seretu krvav .poboj med pristaši židovsko-nacionalnega kandidata Brunnerja in klerikalca Hruške. Klerikalni kmetje so prišli v mesto oboroženi ter začeli razbijali okna Židov. 4 osebe so ranjene smrtno, 10 težko, lahko ranjenih je obilo.
Najdeno truplo utopljenca v Trstu. — V nedeljo jutro je neki orožnik v iBarkov-Ijah pri Cedazu videl plavati po morju truplo nekega utopljenca. Obvestil je re-darstvo in v kratkem je bilo truplo spravljeno na suho • in identificirano za ono 24-letnega Jakoba (Perfoiija, mornarja bra-cere »Acliille« iz Kopra, ki je skupaj z bratom in Karol Steffe-tom izginil v noči orkana.
Zrakoplovne nesreče, -r V Parizu je začela 18. t. m. zrakoplovma tekma. Zra-koplovec Princeau je padel pa se ni poškodoval, ali ko je lezel izpoci zrakoplova, je eksplodiral bencin ter razkosal in sežgal zrakoplovca. Padel je z višine 60 m zrakopiovec Lemrartin ter ostal mrtev. Zrakoplovec Daliger si je pri padcu zlomil obe roki in obe nogi. Lamgpart se >je smrtnoneravno ranil. Iz Pariza v Reims je dospelo od 41 zrakoplovcev 26, v Luttich pa 7. V Reiimsu leži 7 smrtnonevarno ranjenih zrakoplovcev. Zrakoplovca Lau-diona je raztrgala eksplozija bencina v zraku. Črn dan za zrakoplovce.
Aviatlčna nesreča. — Na Rakoczye-vem polju v Budimpešti so poskušali v nedeljo z vpletanjem razni aviatiki. Med njimi je bil tudi lekarničar z Reke Gvido Prodani. Stopil je v aeroplan v družbi z ne kim učiteljem. Ko se je aeroplan dvignil v zrak za en meter, je poletel .proti občinstvu, katero se je prestrašilo r začelo bežati. Propeler je zadel deklico Elizabeto Patray, ki je v strahu in zmedi bežala proti aeroplanu. Propeler jej je z jednim udarcem odsekal glavo. Prodam se je vsled tega 'prizora onesvestil, zgodilo pa se mu ni drugače nič hudega.
Uolttue.
Ožje volitve v kraško-ajdovskem okraju.
Dutovlje:   Gr	egorin	72,   j	siepanč	Ič     8.
Gabrovica:		27,	»	31.
Gorjansko:	»	46,	»	65.
Lokev:	»	221,	»	2.
Nabrežina:	»	134,	»	,   42.
Povlr:	»	91,	»	63.
Rihemberg:	»	291,	»	262.
Sežana:	. »	269,	»	9.
Avber:	»	54,	»,,	35.
Brestovica:	»	72,	t»	62.
Črniče:	»	124,	»	60.
Komen:	»	186,	«	205.
Križ:	»	172,	«	Id 6.
Lokavec:	»	86,	»	93.
Mavhinje:	»	72,	»	22.
Toma j:	»	128,	»	72.
Zgonik:	»	134,	'    »	53.
Dosedanji rezultati kažejo n a i z v o-litev dr. Gregor!na z večino 1500 glasov.          '
Ožje volitve v Trstu in Pulju.
Iz Trsta: Soc. demokrata Plttonl in Oliva sta gotova zmage. V II. okraju manjša udeležba. Socialistov voli malo.
V Pulili bo majhna razJika med dr. Laginjo in Rizzijem, Zmaga najbrže slednji.
Dama
katera skrbi •• i* tittio kožo in hoC» it »biti m fig Ur ohrftiuti nelno !• mehko kolo ter.'' bilo polt, m umira It i
liljlnimmlečnim
ffollOm   fwi«mki kon]U«k tn4kt Berjmantt 4 dr^
Ttiofetn m HM. Komad po 60 yin. M dobi v mb lekarnah, mirodihriiab in prodajalnah parfamor.
Ivan Kravos
na Kormi $t. H. GBRiC« na Kornu St. II
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine,  potovalne   potrebščine  kakor: kov-
Čege, torbice, denarnice, listnice__
itd. — Izvršuje in sprejema v Op|||3^s popravo različne koleseijne in  ^j|||=|i§2 ==: kočije  —    —
Popravila se izuršujejo točno. UM**"   Cene   zmerne.   -H^
Velike zaloge novih dvo-koles, šivainih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 34.
Mehanična delaviica. Prodaja toii na obroke.
¦  Ceniki poštnine prosti. .OPOMBA: Kdor mi  proda dvokolo, gramofon in šivalni stroj, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
J^ožidaF Jpožič,
pek in sladčičar
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naročila na vsakovrstna peciva kak->r: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in \ originalnih steklenicah. Priporoča'se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja- točna postrežbo iri* jafco rriz&e cene.
Sladoled.
Naznanilo preselitve.    ||y. ZnidarČIČ & dr.
Trgovino „pri železnem možu" in zalogo starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novetja orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.
Suail   Qyra,  fcdeloualelj orožja in zapriseženi izvedenec.
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preobložo-njc-ih želodca, z zanžitjem slabili, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenje ¦• kakor -. želodčni kata", kron v želodcu, bolečine v želodcu, tež"o prebavit »li lasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo. e>gur blagodejni vpliv se je preiskusil že vec let. In to je
H/QT~   Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino.   ^^fli
To zeliščno vino je izdelano iz  izvrstnih,  zdravilnih  zelišč  in  i/,   vina  ter  ojači  iu oživi prebavne organe človeka. 7el5štnno vino  odstrani   nerodnosti  pri prebavi j an ju iu pospe-; tvoritev zdrave krvi.
stavb, tvrelka
u Gorici, lila IKlaitloli.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
Lastnina Westfal,-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Caneji kakor vsi dragi masivni stropi.
Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno.
Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi.
S pravoCasno porabo so utinšijo želodčne bolezni že v kuhi. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol j. kolcanjc. žirnnje, napihnjenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih Želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega ""••¦
Zaprtfe in njega slobe posledice, kakor   kolika,   utripanje,  srca,  slabo  sp~v,:" tudi nabiranje   krvi  v jetrah. v slezeni   in  hemoroidne  bolečine  se  odstranijo vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost iu vs«   nepotrebne  stvari   iz  želodca in čreves s tem. da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje krui,
i vina. spanje,   kakor zeliščnim
clalvnci   so P° navadi l,0S,C(lice DiduObl    stanja jeter. Osebe.   '
slabe prebave, pomanjkljive. krvotvoritve in bolnega i nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi. pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: norica, Kormin, Gradišče, Ronians, Ajel, Campoiongo, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Vidam, Palma. Červinjan, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško Gradiščanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!    =====
Zahtevajte izrecno
Hab^t ^iteteb^o   ~0&@ Zeliščno vino,
Moji
j zeliščino vino ni nobeno tajno sredstvo štrkljaj 100.0, glicerina 100.0. črno vini aniž, razne rastlinske korenine itd. Te s
njegov sestavine so ¦210.0. sok jerebike stavine se zmešaj«.
vino inalaga 4*>0.0. vinski i:>0.0. črešnjev sok :i-20.0.
Ivan Maroni - Gorica
ulica Ariostp Mattioli
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. —-. Cevi iz cementa v , raznih širjavah.
Sprejme se kakoršnokoli delo.
imovitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost!

BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumiieui PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem ob.riru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti dinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno higijeno,
otMMA
j
Stojte!
, Kdo ne pozna tvrdke
Stojte!
„Gorišk& ljuciska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni Mil, Gosposki ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon i«. 78.
BaSoa poltao hraallnlce Itev. 837.315, Ns občnem zboru dne 23. aprila 1911, se je določilo: Hranilno vEoga se  obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z .enoletna  odpovedjo  po  dogovoru«   Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjicepo6%.
Glavni dafežl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. •tanj« 31. dec 1910.: Zadružnikov 1886 z   deleži v znesku 73.642 kron.  -  Hranilne   vloge:   1,423 35126.       Posojila: 1,488.919—. — Reservni zaklad: 92.84744  — Vrednost hiš: 372 09666.
\m
Kerševani <& Čuk
Stolnem trgn (Plazza Duomo) o GORICI Iteo. 9?
Vsakdo pozna to Ivrdko, ker ima na proda] Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, m ter delajo še po 10-Ietni uporabi brezšumno, hitro in točno/Original Victoria Šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
-           pom šivalnega stroja
»ORIGINAL  VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje « brezplačno.  Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se  izvršuje vsakovrstno umetno ve. zenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko-orodje rslamorezaice, stiskalnice, drozgalnleo (stroje za mastenje grozdja, pHige, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK, ki jih sama izdeluje. Pnške, samokrese, drago belgijsko orožje, streljlfO. — Velika izber
gramofonov. Dale na obroke.
CENIKI = se razpošiljajo zastonj,
B3?B