49. številka.
Izdanje za nedeljo 25. aprila 1897.
(T Trsta« v soboto zveSer dne 24. aprili 1897.)
„BDINOIT**
Ithaja p* trikrat na teden v šestih ii-danjlh ob tovhlh, Ćtttvtklh ia lobotah. Zjntranje ladanje ii-Kaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. eri Tot'or. — Obojno ladanje stane: J^denmeaao . f. 1.—, lsvsn Avstrije f. 1.50 M tli MN. . . 3,— . ■ . 4.M ti pol let* , . . 6.— . ■ ■ tf, vse leto . . » 12.— . « .10.— ftaraftala« Je plačevati aaprej m aara&ba priložene aaroonlaa aa aprava aa azlra.
Posamične številke se dobivajo t pro-dajalnioah tobaka v lratu po S nvč, i ».ven Trsta po 4 nvč.
EDINO
SI
Tečaj XXII.
Oglasi aa račune po tarlfn ▼ potita; it naslove s debelimi črkami te plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratio.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vii dopisi naj se pošiljajo uredništva aliefl Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae n» »prejemajo. Rokopiai se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniAtvo ulio« Molino pic-oolo hšt. 8, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklama oije ao prosta poštnino.
ko»
,T etUnotU ji moc'
Nemci v Trstu.
Interesantno poglavje to, ia zajedno ne posebno častno za one, katerih se tiče.
O tržaških Nemcih hočemo napisati danes nekoliko opazk; ali prav za prav: o Nemcih v Trstu. Saj Nemcev v Trstu ne poznamo kakor avtohtonno prebivalstvo, pač pa moramo govoriti o koloniji Nemcev v Trsta. O tej pa že moramo reči, da je m o č n a 1 Ta je Nemcev v vseh strokah javnega življenja: v obrti, v rokodelstvu, v trgovini, v državnem uradništvu, po raznih privatnih službah itd. Kdor hoče vedeti, koliko nemške primesi ima mesto tržaško, naj le obhodi zvečer tržaške pivarne! In to ne morda le par specifično nemških, ampak vse do kraja. Povsudi najde nemških mož in nemških blondink, zabavajočih se v jezika Schillerjevem in Gothejevem! Dobro jo je pogodil nedavno tema neki naš rojak, ki je rekel: V predpoludauskih urah je življenje po ulicah tržaških slovensko, o poludne in popoludue italijansko, zvečer pa je Trst — nemški.
Jako močno pozicijo imajo Nemci v Trstu v veliki trgovini. Kdor pozna sedanje razmere ns tržišču tržaškem, ve, da je danes blizo tri Četrtine velike trgovine tržaške v nemških rokah. To pozicijo so si priborili Nemci deloma po svoji pridnosti iu sposobnosti za trgovino, po velikem delu pa so jim pripomogli do tega laika gospoda. Prosimo pa, da bi nas razumeli prav. Nikakor nismo hoteli reči, da Italijani direktno in pozitivno podpirajo Nemce v trgovini. O ne, naša laška gospoda črti Nemce istotako kakor nas Slovane, in odslovila bi jih iz Trsta rajo daues nego jutri istotako, kakor bi rada odslovila nas Slovane. Razlika je le v tem, da si nasproti Nemcem ne upajo tako očitno in brntalno kazati svoje mržnje, kakor proti nam Slovanom. Proti nam se jim ne treba brzdati nimalo, ker jih uče skušnje, da jim to ne škodi, marveč jih še obdaje z avreolo bori-teljev za civilizacijo in proti .barbarstvu", bori-teljev za kulturo in proti destruktivnim življem. Besnenje Italijanov zoper Slovane
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
86
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
„Sicer?" je rekla Sidonija, ki seje med tem igrala s prstom.
.Sicer odktijem bratu, kaj se godi pod njegovo streho, in strahoma bodete potem Rislerja videli baš tako silnega in groznega, kakor je navadno tih in odjenljiv. Moja odkritja ga morda umorć, a bodite uverjeni — poprej umori vas." Ona je zmajala z ramami: .Naj me le umori... Kaj je rneai na tem?* Te besede je izgovorila tako bolestno in malomarno, da je Fran nehotć začutil nekovo usmiljenje do tega lepega, mladega, srečnega bitja, ki s takim samozatajevanjem govori o smrti.
.Torej ga zel6 ljubite ?" jo je vprašal že nekolike rahlejše. „Torej ga zel6 ljubite Fromonta, ker hočete rajši umreti, nego se m a odreči ?* Ona se je vsklonila živahno. „Jaz ? Jaz naj ljubim tega bedaka, to šeme, to abotno deklino v možki obleki P... Neumnost! Vzela sem ga, kakor bi bila vzela kogar-koli!■ .A lakaj ?"
jih še povzdiga do šarže .življa miru in redu". Tako označevanje našega razmerja bije sicer 'v obraz resnici, ali je to tako in ni drugače; kaj čemo : so taki časi zdaj 1 Časi, katerim je bil za-snovatelj glasoviti nekdanji namestnik Mftring. Proti Nemcem se pa Italijani morajo nekoliko brzdati vsaj v formi, ker vedo, da Nemci imajo za hrbtom mogočnih prijateljev. Toda v svojem srcu goje Italijani ista Čutstva do Nemcev kakor do nas. .Foresti" smo jim mi, „foresti* so jim tudi Nemci. Ako smo torej rekli, da so Italijani sami pripomogli Nemcem do močne pozicije v veliki trgovini tržaški, zgodilo se je to na negativen način: vsled propadanja naših Italijanov, vsled njih nesposobnosti za vsako resno in pozitivno delo, torej tudi za trgovino. Naši Italijani posvečajo vse svoje sile 1« politiški agitaciji. Po* litika absorbuje vse njih sile, vse njih mišljenje in čutstvovanje. Tako so zgubili zmisel za vse drugo, kar ui direktno v zvezi s politiko in narodnimi borbami. Posledica je ta, da vlada pri nas grozna stagnacija povsodi, soaebno pa v upravi mestne občine, le v politiki šumi in se peni valovje. Ob po-litiških zmagah progressovcev s<j lepo krepi in povzdiga'mate:ijalno nemški živelj i nlii so pre-fanatični, preveč so se zarili v strast, da bi mogli videti, kako se jim izpodmikajo tla materijalnega blagostanja, kako jim polagoma ali dosledno padajo iz rok vajeti v trgovini. To se maščuje že sedaj nad njimi in se bode v bodoče še bolj. Saj so naši Italijani že ob letošnjih volitvah srečno dospeli tako daleč, da so morali apelirati na pomoč nemškega kapitala. To pomoč so tudi dobili iu s to pomočjo so tudi zmagali. Ali to je bil pravi danajski dar! Zmage, priborjene na tak način, so za vsako stranko sigurni zuaki propadanja.
Bodi nam to ljubo ali pa ne, resnica je torej ta, da so Nemci močan činitelj v Trstu in da bi lahko igrali tu jako Častno ulogo, ako bi le — hoteli. Nemci bi lahko sodoločali sm6r našemu javnemu življenju, oni bi lahko uplivali blažilno na naše odnošaje. Ali oni nočejo uporabljati svoje moči in svoje ugodne materijalne pozicije za dobro
.Ker sem morala, ker sem bila blazna, ker sem nosila v srcu pregrešno ljubezen in jo še ne-aim, katero hočem izruvati, naj se^godi kar hoče".
Planila je po koncu, tresla se po vsem životu in govorila je žnjim iz očij v oči, skoro iz ust v usta.
Pregrešna ljubezen Koga pa ljubi ?
Fran se je prestrašil tega vprašanja.
Sedaj še ni slutil ničesar, a njen pogled, njena sapa mu je razodevala, da bode cul nekaj groznega.
A, kakor maščevalec in sodnik je bil dolžan zvvdeti vse.
»Koga ljubite?"... je vprašal.
In z zamolklim glasom je odgovorila ona:
,Saj veste — vas ljubim."
Bila je žena njegovega brata!
Že dve leti se je je spominjal le Še kakor sestre. Bratova žena njemu ni bila več bivša zaročenka : greh bi se mu bilo zdelo, ako bi bil le v jedni potezi njenega obraza zopet spoznal njo, kateri je nekdaj tolikokrat rekel: .Jaz te ljubim!"
Sedaj pa je ona njemu rekla, da ga ljubi.
Nesrečni maščevalec je bil omamljen, kakor da ga je zadela strela ter ni vedel reči ni besedice.
Ona pa ga je gledala ter čakala ...
stvar, kakor bi mogli in morali. Kakor so a giln na torišču trgovine, tako sramotno indoletni so v javnem življenju. V ozkem krogu, v svojih družbah in družinah so še Nemci, ▼ javnem življenju so pa ali nemi gledalci ali pa vlečejo po suženjski voz iredentizma. Ob zadnjih volitvah niso bili Nemci nič druzega nego pomožna četa progressovcev. Mesto da bi svojo gospodarsko silo in svojim uplivom — podprtim po mogočnih prijateljih — uplivali blažilno na tukajšnje boje, mesto da bi skušali brzdati italijanski radikalizem, vidimo, kako klanjajo svoja hrbtišča pred onimi, ki sovražijo njih istotako, kakor sovražijo nas. Način, kakor se pojavlja to sovražtvo, je res nekoliko različen — kakar smo rekli že gori —, ali bistvo je isto. O Nemcih rečemo lahko, da poljubljajo po trikratna dan šibo, ki jih tepe. Nam veljajo italijansko-ra-dikalne brutalnosti, njim pa fina ironizovanja in roganja. Skoro ne vemo, kaj bi rekli: ali so oni na boljem ali mi. Kolikokrat že jim je „Indipen-dente' podksulil pod nos, da Nemci so tu le gostje, živeči od italijanski milosti, da morajo biti hvaležni na tem, da smejo dihati ta tržaški zrak in da naj bodo zadovoljni, da morejo imeti svoje ] .keinerice" — .iepe in okrogle" —; a oni požirajo to in odgovarjajo na v*e take Jjubeznjivosti s tem, da ob volitvah glasujejo za svoje zasmelio-valce, da je v društvih, v katerih imajo Nemci prevažno besedo — „Austria", „Schillerverein" — italijanščina izključni oficijelni jezik, da se je njih glasilo ponižalo v slepega zagovornika vseh krivic in nasilstev, kakoršnih je vsa polna kronika progressovskega delovanja, in da — vršč to svojo maločastno službo — uprav samoubijalskim samozatajevanjem potajuje tudi notoriške stvari ; kakor smo to dokazali opetovano te dni in dokažemo tudi še v bodočih listih t Oni drže jednostavno z močnejim iu brutalnejim. Ali je to moralno, ali ! je to možko, ali je to dostojno plemena, ki se po-; naša s tem, da se ne boji nikogar razun — Boga ? I
Vedenje naših Nemcev res ni nič druzega, nego moralno in politiško zametanje samega sebe
Bil je jeden listih mrzlično razburjajočih, solnčnih pomladanskih dnij, ko veter, vlažen od dežja, padlega pred kratkim časom, veje poln rahle nesmožnosti in čudne melanholije. Zrak je bil mlačen in napolnjen z vonjavo svežih cvetov, ki so ta prvi gorki dan dihali močan duh kakor vijolice. Skozi visoka, na pol odprta okna je prilia-i jala ta opojna vonjava v paviljon. Zunaj so se čuli glasovi nedeljskih lajn, daljnji glasovi na reki in iz vrta nežno drobeče petje gospe Dobsonove :
„Torej si se drugemu udala, O, meni poči srce e-e!"
.Da, Fran, jaz sem vas vedno ljubila-, je rekla Sidonija. „Te ljubezni, kateri sem se odrekla tedaj, ker sem bila mlado dekle — saj mladina ne ve, kaj dela — te ljubezni ni moglo nič zmanjšati ali zatreti v meni. Ko sem zvedela, da vaa ljubi tudi Dćsirće, ki je tako nesrečna in revna, sem hotela v velikodušnosti svoji njej žrtvovati lastno srečo, in pahnila sem vas od sebe, da bi se obrnili k njej. Ah 1 jedva ste bili proč, izprevidela sem, da je žrtva presegala moje moči. RevicaDć* sirće 1 Kako sem se srdila nanjo v dnu srca in od tedaj — bodete-li verjeli ? — izogibala sem se, videti jo ali »niti se s njo. Njen pogled me je preveč boleli'	(Pride še).
—	Selbstpreisgebung. Da so Nemci nekoliko pra-vičoeji in — oprostite! — moralueji t politiškem pogledu, razmere nase ne bi bile dospele do te točke, na kateri so danes. Tudi oni bodo morali odgovarjati za to, da so se razmere v nas razvile tako in popačile, da bode treba večletnega dfcla za asanacijo. Ali res mislijo Nemci, da škodujejo le Slovanom se svojim slepim službovanjem radi* kalnemu italijanstvu ? Ali so res tako slepi, ali pa jih res ne briga nič dejstvo, kako grozno tipi ob sedanjih razmerah državna misel, ker pomagajo brutalizirati slovanski lojalni del prebivalstva ? Ali so res tako slepi, ali pa je v njih živa le sebičnost, j ki ne vidi druzega, nego trgovinske koristi ?
Ne, tako slepi ne morejo biti, da ne bi videli, kai se godi okolo njih ; a zapolnijo naj si, da so oni pošteno pripomogli d o t e g a
—	se svojim časopisjem v Trstu in na Dunaju in se svojim vedenjem —, da se na Primerskem gode stvari, na katerih se mora zgražati človek!
Politiike vesti.
V TRSTU, dna 23. aprila 1897.
O položaja je govoril posl. dr. Šu s ter-š i č na občaein zboru kat. političnega društva v Ljubljani. Med drugim je rekel:
„Ta večina ni vladna, kajti osnovala se je proti volji grofa Badenij*, ki se je trudil vsaj jeden del zmernejših nemških liberalcev pridobiti za večino. To se mu ni posrečilo ter jo odstopil z vsemi ministri. Na presvetlega cesarja izrecno željo je rainisterstvo ostalo, toda med tem je bila večina že organizovana po parlamentarni komisiji. Viada se mora sedaj ozirati na to večino, računati mora z dejstvom, da je vska druga večina v sedanji zbornici nemogoča. Mogoč je !e nekdanji železni obroč za časa grofa Taaffrjn. Sedanja večina iz Cehov, Poljakov, naše zveze, kat. ljudske stranke in Romunov sicer ni hogomenna, toda dve načeli sti, ki jo spajati proti skrajnim elementom raznih strank : avtonomija dežel in jednakopravno s t. Sicer je med Čehi in Poljaki mnogo liberalnih življev, toda Cehi podrejajo svoj liberalizem državnopravnemu vprašanju, Poljaki svojim posebnim koristim. To se je pokazalo pri snovanju večine, kajti, ne ti ne oni niso imeli pomislekov, stopiti v ožjo dotiko in zvezo s katoliško- ljudsko stranko pod vodstvom barona Dipaulija in dr.a Ebenhocha.
Položaj je posebno za na* Slovence sedaj jako ugoden; treba le previdno in modro, toda ;1 ločno hoditi odkar— % t. Sedanja večina, je sicer neznatua, toda grof Taalfe je vladal še z manjšo več let. Sicer pa so v zbornici stranke, ki bodo sodelovale z večino v gospodarskih in soci« jalnopolitičnih vprašanjih. Tako n. pr. dr, Lueger-jeva stranka ne nasprotuje naravnost večini. Iz-vzemši narodna bode mogoče ž njo se dogovarjati v mnogih drugih vprašanjih*.
Potem j« potrdil to isto, kar je že rekel dr. Gregorčič na shodu v Gorici, da so namreč kranjski konservativni poslanci prišli že na Danaj z namenom, da ukupno z Malorusi zasnujejo samostojno skupino, da pa so se potem vsi slovenski poslanci sporazumeli gled* programa, vsled česar se je mogla ustanoviti „Slovanska krščansko-na-rodna zveza".
Onih dveh načel, o katerih pravi dr Šusteršič, da spajati skupiue v sedanji večiui, mi Slovenci ne moremo vsprejeti kar tako. O načelu narodne jednakoprarnosti ne treba govoriti dalje. Na to strau soglašamo vsi, ker je stvar jasna. Saj smo že povdariali tudi mi v svoji polemiki z „Hrvatskim pravom', da so Slovani jedinstven faktor ozirom na zahtevanje narodne jednako ravnosti. Drugače pa je stvar z avtonomijo dežel. Glede na to točko narekujejo razmere drugo stališče. Mi ne smemo prezreti, da bi izvedenje deželne avtonomije ob sedanjih razmerah pomenilo našo smit. Prosimo, kaj bi bilo iz nas, ako nas dobe popolnoma v svoje pesti sedanji deželni zbori v Trstu, Poreču, Celovcu in Gradcu in morda tudi v Gorici ? 1 V poslednjem deželnem zboru smo Slovenci sicer res jednako močni z Italijani, ako se ne udeležuje sej goriški nadš of. Kaj pa, ako bi nesreča hotela, da bi se nadškof udeleževal sej in da bi glasoval z Italijani? Potem bi bili Slovenci tudi tam v manjšini. Od načela deželne avtonomije bi imeli dobička le Kranjci. Toda v narodnem pogladu bi bil ta dobiček brez pomena,
ker središče mora otrpniti, ako je otrpnila periferija. Le v tem slučaju bi ge mogli Slovenci, vsaj za sedaj, spaprijazniti i deželno avtonomijo, ako
bi se oživotvorila misel, o kateri smo govorili £e mnogokrat, ako bi se namreč osnoval nekak skupen organ, ki bi skrbel za kulturne potrebe vsega na-roda slovenskega, ne glede na sedanje meje med pokrajinami.
To treba povdarjati, da se ne pozabi. Kraj vsega tega pa se veselimo, da se je sploh našel modus za osuutev slovanske krsčansko-narodne zveze. Mi trebamo zložnega postopanja. Saj programi so spremenljivi. Sosebno državnopravni progi am Čehov nikakor ne prejudicira, da bi se v nas ne moglo izvesti načelo narodne avtonomije. Mi smo torej hvaležni našim poslancem na koraku, ki so ga storili, priporočati pa jim moramo skrajno previdnost toliko nasproti vladi — sosebno v pogleda na vuanjo politiko — kolikor nasproti nemškim konservativcem. Zadovoljni smo, ker smatramo za glavno stvar borbo proti nemško-židovski sili, saj je le-ta najhujša nasprotnica preosnutju države na podlagi pravičnosli in jamstva jednakopravnosti vsem narodnostim. V kolikor je sedanja večina pripravi javni korak za tako preosnutje, se je moramo le veseliti.
Vnžen dokument ozirom na borbo Nemcev proti jezikovni naredbi so našli — kakor javljajo .Narodni Listy* — v ministerstvu za pravosodje. Nekaka izjava je to, v kateri je rečeno, da je neizogibno potrebno, da uradniki na Češkem znajo oba deželna jezika, in sicer v toliki meri, da morejo svoje uradne posle opravljati v nemškem in češ kem jeziku. Da se doseže ta kvalifikacija, je predlagal pisec onega dokumenta, da uradniki o polaganju državnih izpitov dokažejo tudi znanje jezikov. Pisec te izjave, je bil poznan avstiijski državnik. In ta mož, ki se je že pred 30 leti postavil na stališče sedanje Badenijeve naredbe, ni bil nikdo drugi, nego dr. H e r b s t, vodja nemške levice iu najoistreja glava, kakoršne sedaj ne premorejo nemški liberalci. — Duh Herbstov prihaja celo, da se pridružuje obsodbi grdega rovanja nevrednih naslednikov oneg* zares odličnega moža.
In ker že govorimo o tem, bodi tuhavedtona izjava poštenega nemškega lista, konservativne < „SalzbHrger Chronik" o večkrat omenjeni jezikovni j naredbi. Ta list sodi tako-le :
„Vsakako ima slovanska večina prebivalstva \ veče naravno pravo jezika v Češki; ako se poslužuje tega prava na način, ki je v soglasju z ravno-pravucstjo jezikov v deželi, ue poseza s tem v pravice Nemcev ; sicer bi že obstmek večine moral involvirati „krivico". — Ob zaključku pi^e daljo: „A „nemški značaj" Avstrije? „Nemški značaj" se opira na fikcijo istotako, kakor tudi. nazivljanje „habsburška monarhija* ne odgovarja dogodivšim se odnošajem, ampak ima le vrednost „zgodovin* ske reminiscence", ker vladajoča dinastija Avstrije je lotringiška hiša. Prehod od Habshuržanov na Lontrinžane je prinesel seboj, da se je hotelo po francozkem uzoru in na nemško osnovo preustrojiti monarhijo v nemško jedinstveno državo, (ko so vnanji neprijat-lji hoteli porušiti obstanek monarhije), dasi že njeno ime obsega federativen cilj — kajti drugače ne bi se ta dežela imeuovala „O.st-Reich". Nemški značaj Avstrije torej prav za prav ni nič drnzega, kakor centralizem, zasnovan za časa Marije Terezije, in oktrojiran od cesarja Josipa II. No, svoj odbijajoči ntis dobil je centralistički zistem od nemškega iib^ralizma, ki se mu je urinil za jedino prooblaščenega zastopnika, katerega tendencija je v politiškem pogledu identična s tlačenjem, v sooijalnem pogledu zizmozgo-vanjem, v verskem pogledu s preganjanjem katoliške cerkve. Tisti „nemški značaj" ne pripada Avstriji ni po njenem obstanku, ni po njeni zgodovini, ni po njeni nalogi za bodočnost; v imenu resnice, pravice in svobode, bodi konservativnim Nemcem daleč proč dom tega „nemškega značaja11.
Tako govore pošteni Nemci. Mnogokrat nam je bila prilika, da smo morali grajati nemške konservativce ; ali ako bodo postopali v zmislu te izjave, nam ne bode težko vsporeduo korakati žnjimi.
Mestni zastop v Peterburgu za vspre-jem našega cesarja. „Peterburgskaja Vjedemo-sti" poroča, da je sklenil mestni svet StPeterbur-ški, na poseben način poklonili se našemu cesarju. Deputacija mestnega ivčta naj pričakuje cesarja
Frana Josipa na železniški postaji in mu ponudi po staroslovanski šegi kruha in soli. Ako pa ne bode možno izvesti te cerimonije na kolodvora, pokloni se deputacija cesarju v zimski palači. O tej priliki izroči cesarju umetniško izdelan album s krasno slikanimi podobami znamenitostij mesta. Slednjič je bil sklenil mestni svet, da bode uiesto sijajno razsvitljeno na dan cesarjevega prihoda.
Kralj Aleksander na Črni Gori. Črnogorski službeui list je prinesel na čelu poslednja svoje številke ta-la razglas: „Nj. Vel Aleksander I., kralj Srbije, pride na Jurjev dan (6.j5) kakor gost naše vladarske hiše na Cetinje. Ta vest napolnjuje veseljem vso Črno Goro... Za vsprejem Nj. Vel. se delajo v glavnem mestu velike piiprave. Toda vse zunanje svečanosti prekosi odkritosrčno in bratsko navdušenje, ki nas navdaja za vladarja Srbiie. posestrime Črne Gore, kakor najljubšega brata in najboljšega prijatelja našega prejasnega kneza.
Konfederacija pod vodstvom sultanovim.
Iz Carjegagrada je došla vest v Sredec, da na-meruje sultan predložiti Srbiji, Bolgarski in Črni Gori, da zajedno s Turčijo zasnujejo „balkansko konfederacijo" pod vodstvom sultanovim (!?). Bolgarski časopisi prinašajo to vest brez komentarja. Beligrajski „Narod" pa dodaje temu to-le opomnjo: „Meni&io, da bi bilo mnogo pametneje, da se taka konfederacija ustvari med gornjimi tremi krščanskimi državami in Grško. Taka družba bi odgo. varjala pravim narodnim interesom. Družba s Turčijo pa bi značila umetno podaljševanje življenja bolniku ki b lelia za neozdravljivo boleznijo". — Tudi mi menimo tako.
Grško-turška vojna. Niti poslednja poročila l bojišča niso neugodna Grški Grk! so zmagali pri Matiju in Lizariji in kar je najjražnise: pridobili so si zopet Grucovali v severni Tesaliji, vsled česar so se morali Turki umakniti proti Elasoni preko soteske Melune. Ker pa je tudi Tirnavo v grških rokah, je torej pot v Lariso zopet zaprta Turkom, ali, jasneje rečeno: Turki so zopet izgubili to, kar so si bili osvojili v prejšnjih bojih. A Grkom je tudi v Epiru sreča vedao še mila. Turki a« umikajo, a Grkom je padlo mn<go vojnega materijala v roke.
Jako pomenljivo je pa to, da je imenovan nov vrhovni poveljnik turški vojski. Ali je Eilhim-paša padel v nemilost, ali ga je sultan odstavil, ker Edhim ni mogel pokazati sijajnih vspebov, o tem ni zuano ničesar. Zna se le to, da je junaški branitelj Plevne, Gazi-Osman-paša nueuovaa polnomočnim geralissimom vojske in da je med burno ovacijo ljudstva odpotoval iz Carjegagrada na bojišče. Divizijski general Saad Eddiu pa je imenovan poveljnik m divizij, stoječih v Epiru. Je-li se njemu posreči ustaviti zmage Grkov ?
Grško vojno brodovje (in 3icer vstočna es-kadra) — kakor je deloma razvidno iz najnovejih poročil v zadnjem izdanju — je bombardovalo in vpepeizlo dve seli blizu S o 1 u ti a. Zapadna eska-dra je v zalivu Arta bombardovala jn razdejala Santi Quarauta ob obrežju Epira. V Katerini so grške vojne ladije razdejale skladišfse je^tvin turške vojske, vojašnico in pa carinarsko poslopje in potem so izkrcali kakih 2000 mož.
Iz Krfa poročajo, da je križnika „Mialno" s tremi ladijami-topničarkami ouplovila, kakor se čuje, da borabarduja obrežje Albanije do Valone.
Glas o naskoku grške eskadre v solunskem zalivu j« napravil v Carjemgradu v*liK utis. Kajti zidovje mest i iu utrdbe ao povsem nesposobne za odpor in lahko bi bilo prisvojiti si jih. Samo par baterij, zgmdenih leta 1885. bi se moglo upirati.
In pri vsem tem strahu se ubogo pohabljeno nazovi vojno brodovje turško ni moglo prikazati iz Dardanel!
Bazlidne veati,
Osebne vesti Ekscelenca baron H e i n 1 a n -d • r, nadzornik vojske, je dospel včeraj z Dunaja v Trst. Nastanil se je v hotelu Deldrme.
Premil. škof msgr. dr. Š t e r k se je odpeljal v spremstvu konzistorijalnega svetovalca dr. IvaniČa paruikrm „Qiiietow v Piran.
Ženski podružnici sv. Cirila in M toda je daroval J. M. o priliki rodbinske slavnosti 10 kron.
Dar škofa Strossmayerja. „Granjevački Glasnik" javlja, da je vladika Strossmayer podari.
1000 gld. za zgradnjo cerkve sv. Antona v Sarajevu. Blagodušni škuf je poalal ta svoj dar s presrečnim pismom naravnost provincijala reda sv. Frančiška.
To je pač jasno 1 Menda ne treba praviti, kako sodimo mi o atentatu, ki se je imšil predvčerajšnjem na kralja italijanskega. Prokletitvo brezbužnemu napadalcu 1 Iu da napadenega tudi ne bi dičila kraljeva krona, zgražati se mora človek na t*m činu. Kdor ima le količkaj človeškega čuta v sebi, ne dviga morilnega oružja nad človekom. Do te mere sočutstvujemo \si s kraljem italijanskim in se radujemo, da nap daleč ui dosegel svojega peklenskega namena.
Ali pieko te meje ne sme iti avstrijski državljan, ne sme rezati tako daleč, da se izražanje sočutja do tujega vladarja prelevlja v nelojalnost do lastnega. Zato nam pritrdi gotovo vsakdo, ako obsodimo način, kakor „Progressovo" glasilo piše • napadu na kralja Omberta. Tako pisanje bi bilo ▼ čast podanikom kralja italijanskega, ni pa dovoljeno avstrijskemu državljanu. To je že neslano klanjanje pred tujim vladarjem. M^d drugim pravi, da je kralj Umberto v našem mestu med naj popu-larnejimi figurami; vse ljudstvo da obožuje in ljubi ta prevzvUeni izgled kneza, zvestega konstituciji in vsikdar pripravljenega braniti nedotakljive pravice svojega naroda\ Potem pa pripoveduje „Iudipen-dente" ves zadovoljen, kako je ljudstvo med predstavo v gledališču .Fenice" soglasno vsklikalo, ploskalo iu zahtevalo od godbe, naj svira kraljevo koračnico, tako, da se je morala predstava pretrgati ža nekoliko minut.
To je pač jhsno, kakor piše „Iudipendente" in kar so počenjali gospodje v gledališču .Fenice". Tako se ne izraža sočutje, tako se prirejajo — demoustracije ! 1 Iu sicer demonstracije, ki segajo preko mej države. — To že »i več brez-taktnost, to je vse kaj dmzega. Take demonstracije se nam pa vidijo tem pomembniše, ako pomislimo, da tudi mi živimo v konsthucijonelni državi, da imamo tudi mi vladarja, ki nam podaje naj-vzvišeueje vzglede konstitucijonelnega mišljenja, a da vendar ti ljudje, ki vidijo vsako dobro lastnost na tujem vladarju, nimajo nikdar časa, da bi proslavili svojega vladarja. Iu to so prav tisti ljudje, ki v polni meri uživajo dobrote, ki jim jih nudi avstrijska konstitucija, katere najskruneji varuh je — avstrijski cesar.
Morila, ki se nam vsiljuje iz vedenja pro-gressovske gosp6le tudi ob tej priliki, je torej jako poučna iu želeti bi bilo zares, da se okoristijo na niej oni. ki so prvi poklicani za to, in da v zmisiu ta mor&le urede tudi svoje postopanje.
Progreesova gospoda govoie vendar dovolj jasno, da jih prav lahko razume, kdor — hoče!
„Krainische Bande". V „Naši Slogi* čitamo, da je poštni upravitelj v Pulju in poznani »prijatelj" Hrvatov in Slovencev, gosp. Frank, vsklik-nil nekega dne : „I m m e r s c h i c k t man mir hieherdiese krainisclie Bande!" — Menil je slovenske uradnike. — Pustimo na strani, da talce besede ne znači j o le razžaljena za uradnike, ampak vso narodnost, in da tako žaljenje še posebno boli, ako prihaja iz ust cesarskega uradnika. Ali to moramo povedati gospodu Franku, da je ta „krainische Bande* izboren uradniški materijal iu da to pripozuavajo cel6 na poštnem ravnateljstvu v Trstu, kjer menda niso ravno zaljubljeni v Slovence. Lc rcsaico govorimo, afcj rečemo, da ti slovenski uradniki ne le visoko nadkriljujejo svoje italijanske tovariše, ampak, da ae ti poslednji — izjem« naj bodo pripoznaue — niti ne morejo spo-rejati s prvimi, ai glede splošne izobrazbe, ni gledč stroLuvuega znanja, ni glede praktižke okretnosti, najmanje pa glede poznanja jezikov, prepotrebnega v naših narodnostnih razmerah. Informacije naše nam pravijo, da je bilo časov, ko so ravno o.sebi gospođa Franka prav dobro prihajale sposobnosti nekega slovenskega uradnika, in zlobni jeziki trd da mu prihajajo še, kadar je g. Frank v zadregi. — Kakor kaže torej, gosp. Frank jako mizi „krainische Baude", ne odklanja pa pomoči od te strani! Govorili smo!
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Zavedne, bogoljubiie in narodne Slovenke so darovale družbi sv. Cirila in Metoda lepo svoto 19 gld. BO nč., ker jim ni bilo dovoljeno, da bi šle k „ustajenju" v narodnih robcih. Denar, ki so ga namenile za nakup sveč v dar
župni cerkvi Mariji pomagaj, (pri sv. Antona starem), bo podarile naši družbi. — Zajedno so nas prosila dekleta, da na tem mestu javno vprašamo prečastitega župnika: kako ie mogel zahtevati od
njih, da se morajo nositi po načinu Italijank, ako hočejo svetiti v procesiji ? ! Saj Bog ne zahteva, da bi ga morali častiti prav v tej ali oni noši, ali prav v tem ali onem jeziku!
Iz naiih društev. Jutri predpoludne bode v slovanski Čitalnici občni zbor „Posojilnice in hranilnice" ; popoludne občni zbor ,Del. podp. društva« v telovadnici „Sokolovi" in istotako popoludne velika veselica pri sv. Ivanu v veleplemenito narodno svrho. Želimo obile udeležbe na vseh straneh.
Del. podp. društvo poživlja na redni občni zbor, ki bode due 25. aprila t. I. ob 4. uri pop. v telovadnici .Tržaškega Sokola* (ulica Farneto). Dnevni red : 1. Nagovor predsednikov ; 2. Društvena kronika, poroča tajnik; 3. Poročilo denarničarjevo o računu za leto 1896 , in poročilo pregledovalcev računov ; 4. Poročilo gospodarjev in kujižničarjevo ; 5. Prošnje za izredne podpore . 6. Posamični predlogi ; 7. Volitev predsednika, 22 pravih in 6 na-mestnih odbornikov v smislu §§. 19 in 24 pravil. (Pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18 leto, voljen sme biti Ie polnoleten ud) ; 8. Volitev 3 pregledovalcev računov za 1. 1897. v smislu §. 22. pravil; 9. Volitev dveh udov razsodišča. — Členi se poživljajo, da pridejo na zbor v zadostnem številu, kakor zahtevajo pravila, da ne bode trebalo sklicevati zbora še enkrat.
ODBOR.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : R. Silvester nabral v Vipavi (imena
darovalcev posebe).......gld. 50*—
Nabrano v Velikemrepnu v gostilnah Ivana Škabar Št. 35 in Ivana Škabar
št. 70.............. 14.63
Stržina Josip, kurat v Lokvi .... „ 2 — Schmidt Hinko nabral mej pevci društva
.Kolo", vračajočimi se iz Bazovice . 1,10 Svetoivanski rodoljubi (nabrala Valič
in Tahar)...........„ 29.26
Štupar Anton..........„ —.50
Bazovški fantje in Hr. llažem nabrali na velikonočni ponedeljek med rodoljubi in rodoljubkami v Bazovici . „ 18.30
Ferluga Fran..........„ —.50
Ferdo Lah Dutovljanski nabral o priliki blagoslovljenja M. B. na Tabru ter so darovali ; Luka Hrovatin mesar na Opčinah 1 gl., Ivan Pangos 20 nč. in druga družba 65 nč. torej
ukupno............9 1.85
Špelt Ivan, Sv. Križ Cesta...... 3.10
Pevci v Klancu 2 gld. in rodoljubi in rodoljubke v Klancu gl. 5,30 skupaj , 7.30
Zafred Andrej..........f 2.—
Prof. Ivan Macher......... i._
Ukupno . . . gld. 131.53
Prej izkazanih......... . gld. 719.71
Ukupno . . . gld. 851.24
Imena darovalcev izkazanih, skupno nabranih in dopodlanih nam svot prinaiaaio posebe na drugem mestu. Nadaljnje darove sprejema radovoljso ter deli mej potrebne družine naše upravništvo.
Štrajk v ladijastavbarskem zavodu pri sv. Roku nadaljuje. Želeti je pač iskreno, da bi delavci odstopili od svojih prvotnih zahtev in klonili svojo trmo, ko jim je vendar ravnateljstvo ponudilo toli ugodnih koncesij. In odslej naprej bode možno občevati vsakemu delavcu naravnost z glavnim ravnateljem. Torej ne bode več do gajalo tako lahko, da bi koji niz: predpostavljeni grdo ravnal z delavci. Naj bi štrajkovci — v njih interesu ! — poslušali nasvete obrtnega nadzornika, ki se je o tem štrajku pokazal pravega prijatelja delavskega stanu.
0 razmerah v Istri piše „Slov. Narod" : „Tudi Istra boleha na zastarelih grehih liberalnih nemških vlad. Slovansko prebivalstva, ki je v velikanski večini uapram naseljeustvu Italijanov, mora prenašati najhujša, najdrznejša in najkrivičnejša na-silstva od brutalne manjšine. Avtonomna vlada dežele pa to manjšino sistematično podpira. Pred par leti se je razpustil deželni zbor, ker so se slovanski poslanci osmelili storiti slovesno zaobljubo v — hrvatskem jeziku. Znano je, kako nesramnim inzultom so bili izpostavljeni Spinčid in tovariši
povso.!, na ulici in v zaprtih «obah. Svojega živ ljenja niso bili varni vrli in r.evstrašeni zastopniki večine in bežati so morali v viiiarju ia noči peš iz mesta, kjer jia je grozila zaviatua smrt. Koso se uabile v Piranu dvojezične uredne table, nastal je ondi pravcati ustanek, katerega je moralo dušiti vojaštvo. Iu poslednje državnozborske volitve so bile zopet polue italijanskih surovostij fin javnih na^ilstev proti Slovanom, tako, da vlada še danes po Istri velika razburjenost iti napetost. Italijani hočejo sil .ma poitalijančiti Istro, — zakaj ? — to je jasno! — Izvestti del istrskega prebivalstva smatra stul-tno dobo avstrijsko samo za prehodno stanje, — kam ? — to je očividno !
Oared ja vlada je dobila po slovanskih poslancih in po slovanskih časopisih že do sita resničnih podatkov o odtiošajih istrskih. Spinčid iu sodru&i so opozarjali že opetovano, kako nevarno je gibanje Italijanov v Istri in v Trstu. Ako ni verjela vlada tem glasovoai, naj bi se — v korist držan ! — ozirala vsaj na resen opomin uglednega nemškega duu. lista, ki jo poživlja, naj gleda, da odločnostjo čim preje popravi to, kar s* za-greša m zanemarja že tekom — too let!"
Sodaijsko. 381etni težak Josip fcJegaia is Trsta je obsojen zaradi tatvine na 2 leti ječe.
30Ietni čevljar Albert Zanella iz Italije, pristoje i v Trst, je dobil zaradi javnega nasiistva 14 mesecev težke ječe. Uložil je utok za znižanje kazni.
271etni mehanik Jaroslav Storhar iz Žižkova, je obsojen zaradi tatvine na 6 mesecev težke ječe.
Slednjič je bila razprava zoper 4 mladeniče iz tržaške okolice, ki so delali .škodo na tujem imetju. 171etni dninar Jo-tip Škilan .< Katinare, UOlerni zidar Josip Maver s Katinare, 19!etai zidar Ivan Vekjut iz Štednja m 20) tni dninar Ivan-Marija Veber, s Katinare, vračali so se 1. februvaija t. 1. prilično vinjeni il Žavelj domov. Prišedšim k sv. M. M^d Spodnji, došla ji u je nespametna misel, raidejati par metrov ob^einega zidu, ki je ograjal posestva Ivana Marca, Jurija Vekjeta iu Antonu Čara. Lotili bo se dela iu, no dovolj ne tem, )rezali so 11a omenjenih posestvih nekoliko trt, provzročivši škod* preko 25 gld. Sodišče je obsodilo Šicilana, Maveija iu Vekjeta vsacega ua 2, Veberja pa na meseca težke ječe.
j novejše ^re&ti*
Carigrad 23. Divizija v Kiiskoju proganja
i sovražnika iti si je priborila mnogo plena. Divizija
! v Dirfati je branila svojo pozicijo, Sovražnik je imel
{ velisdi )7,guo. i
London 24. Iz Meluna javljajo, da so Turki minolega četrtka prodirali dalje proti Larisi. Grki se izogibljejo splošnemu boju. Turški vojski prihajajo ho vedno nove moči. O izidu boja ni možno dvomiti.
London 24. Z otoka Krfa javljajo: Bombardiranje Hagies Sarante po g škem brodovju je napravilo veliko škode. Razrušena so vsa vladna in privatna poslopja izvzem.ši avstro-ogersko agenturo. Vse prodajalnice 11a obrežju so v plamenu.
Carjigrad 23. Sedaj prihajajo bolje vesti z epirot škr g* bojišča.
Dobro poznane in pripravne
škropilnic®
inženirja Živica
dobivajo se vedno pn navadnih rrakih cenah v Hkladišeu tvrdko
Živic in dniž.
(Scliivitz & Conip.) ulica Zon ta štev. 5 TRST. Na zahtevanje pošilja b& conik«
Davno nkuAono ilijot. konmet. srodstvo (za naribunjc) za oja-čonje in krepljeqjo žil in kit ftluvofikrga tt'lf?na.
Kwizde fluid
Znamka kača (fluid za toni iste) Rabljen z vspehom od tourintov, kolo-Harjov in jezdecev za ojafienje in okrop-
ljonjc po daljnjih potih. Cena '/, steklenice 1 gl., Htok. 60 ni Dobiva ho pristen v vseh lekarnah.
Glavna zaloga:	O
Okrožna-lekarna,
Korueuburg pri Dunaju.

^fLihr^JJ^
j* kot
primes k bobovi kavi edlno zdrava
kavina pijača.
Dobi ae povsod, pol kil« ca 25 kr.
Sva.rilo! Zaradi ničvrednih
ponarejenih itdolkov j« treba paziti na izvirne aa-voje s imenom
Kathreinep
G. Tonnies
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
Gabrijel
lekarnar
v Ljubljani
pri angel ju
I „ — JWi>i«je prlzitatJT^^^^^
I na JI. m^)nar. farm. m/utuvi v Pr.ipi 1898 | London—Puri/.—Zctiever 1892—1893,
Železnato vino
preizkušenega, zanesljivega nčinka, ima v sebi jeliko prebavljiv žeieznat preparat, kateri nčin-
knjp pri slabotnih, ha pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otrok«. III
Deset trramov tega preparata ima v sebi 25 millgramov že-leznatega kisleku in lu miligramov izleeka iz skorjo Uinaškoga drevesa.
Lekarnar Ticcoli T Lj"1)ljRnl ozn!»-
__»eno, zmeraj jednako sestavo, potrjeno po kemični rnzkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. Bal t. Kiiapit-seha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani.
Steklenica imajoča pol litra velja 1 pld., 4 polliteruke steklenice ;} gld. OU kr., franko s poštnino vred 4 gld-
Naročbe odpošiljajo so točno proti poštnem povzetju.
Idi
Zdravljenje krvi
Čaj „T I $ o 6e r n I cvet" (Mlllefiorl).
Cisti kri tor jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabomu probavljanju in homoroidam. Jodon omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter ao dobiva v odlikovani lekarni
PRfUME« „Ai dve Hori" Trst, veliki trg.
Slavnemu (MM!
Usojam si naznaniti, da sem prevzel vodstvo
Mlebarlje
grajščine Loka pri Zidanem mostu ter si
bodem prizadeval p. n. naročnikom v vsakem obziru zadostiti.
Kravje mleko planinske paše, nepreko-šeno, sveže, dvakrat na dan.
Surovo in kuhano maslo, kislo mleko, skuto smetano različno pripravljeno, jajca, sir itd., imam na razpolago v zalogi Piazza della posta 1. Llojdova Palača
Ob enem priporočam oglje, koks, drva itd. iz svojega skladišča v ulici S. Zaccaria št. 1. (mej ulicama Chiozza in Farneto), slovenskemu občinstvu še premalo znanega. — f Priporoča se
Vek. Grebene.
Zaloga pohištva
tvrdke Ale a sati dr o Levi Min* i Trat, Via Riborgo, 21 In Piazza Veochla it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vBeh slogov, lastnega u-delka. Bogato skladi&če ogledal in vsakovrstnih slik. — Na s&htevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naroieno blago stavlja se parnik, ali na ielezni&ko postajo, ne da bi za to računil stroške.
todaroe
Sjospe, do kl i • rodaja se po nv. 0 do gld. 4 20. Velika zaloga vsakovrstnega blaga za ženskoj obleke v svetlih) in temnili barvah, od nv. 30—150, imaiuo veliki izbor perkalov, *a-ten, zagrinjaia in pogrinjala pi-
steljne in mizn«,
svilnato blago vsake vrate oii fiO nv. naprej, nakf' in čipke, vs; ke vrste trakov ;'iro-kih in ozkih po prav nizki ceni; velika zaloga ro« kovic iz svile, iz
konoa, iz kože ter krink. Ovratnike inSJzvratnik e, dežnike, nogovice raznih vrst. Blago za moške obleke na veliki izbor.
. , ZA KOLESARJE
srajco (raaje) trikot od 1'30 450 jako primerne in nogovice.
JAKOB KLEMENC
trgovec z manifakturi.
Trat, ulica sv. Anton st. 1.
dor želi kupiti
slamoreznico, mlatilnico, gepelj, trieur ali sploh kak potrebni in
koristni kmetijski stroj, .naj zahteva prvi slovenski cenik najnovejših strojev od prve in jedine slov. zaloge kmetijskih strojev na Guriakem,
(Ptrimj© ©silbinJfea v ©©H©!
(začasno Via Fornica 12.)
Zastopniki se iščejo.
Narodnjakinje I
Dovoljujem si Vas oj)ozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa V ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza in Farneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi pričan sem, da vas zamorem v zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebene.
Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
OLJE.
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto st. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima se veliko korist in velik trud se prispara, ako se poslužuje pri t. špediciji in slov. firmi za olje, ki a in m i 1 o. Postrežba je točna, hitra in vrči so t r a ln i. Prevzemajo se pošiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brea are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 3if—36 nč. 1., finejše 58—60 nč. 1., ekstrafino 64—72 nč. 1. — Kis vinski incipers ki po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24. finejše 26 — 28 nč. K. Velika zaloga in i 1 a (žajfe) za toaleto po smernih cenah.	Udani Anton Široa
Liniment. Capsici comp.
s aidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo;
dobiva so po 40 nve., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richtsrjev liniment s „sidrom"
ter naj se previdnostno vsprejmejo lo tiike steklenico kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
,Prl slat ena levu" v Pra^i
Ko mej« mm ao6ap, jeo, ja«. 4yrorpaj«B, <hi nocjialteB rpa»wptw c>t, mu nnpr^a na *a6pHse:

, pre-vsakem obziru
THE MORSE MANUF ACTURING COMPAN^ 7, Ited Lion Court, London. E.C.
^fcr^ s nt k a (louia-i.e
y 6an«a*a (CpncKHM h.ih AycTpHjcKnn) y npenopj -<chom n h c m y. Obo J» Ao6pa [ipii.iuK.1 an cunuurn 4a Aol>e ao op^o jeariiHur, Au<ipur h o-n-ran-rudc c«ts Kojti HBr.tMa rso Aaje h,k ca*or ajara. OeoMe eaTy ne.ua y'cu«Tj pantia jep canpuieno Anfipo paAN »oje mh aa Tp« roAHne rapaiiTyjetto 9 BpaliaMo eno rouuc, ano icyn&a nuj« anA<'Bu.i.an Ouaj caT Hevmate tft
B*rAC K/niiTH HcnoA 5 ArKara, ml>^thm mh ra upoAajeito aa 30 n^n 15 »opHttt-a h njiakaMo napmiy n nooirapHny »a n>era n iua.t>oM0 ra cnaitoMe 6can.iaTH0 OBaj caT 4>a6pHKrjeMo y 2 oe.uiHBHC aa Myiu«a ft »eHCKC a jeAHa je ne«a Mu *a6pKsyjeMO h APJ'"'« BpoTe caroDa, ajiam^ t) epeupne h lua.i.oMu na eaiTen cnuoni n.iJCTgoat^ ni-nommi;.
't Tvji
j „Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRS 2 U, Via Molim piccolo št. 1, J. nad strope.
(hUio novega poltiiega poslopja)
Daje posojila na vknjižbe po S7a%i menjice po O70.zaBtave po S'/aVo- Sprejema hranilne vloge inje obrestuje po	— Uradna ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludm in od H. do 5. popoludno, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje ho vsaki ponedoljek od 11. do 12. ure dopoludno, in v«aki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni doleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži lahko plačujejo v mesočnih obrokih po 1 gld. ter znaša vnuki delož 10 pld.
Na najviše povelje Njegovega ces. in kr. apt. Veličanstva
državna loterija
za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljene v 148 dobitkov se 3834 predobitki in 3834 zadobitki v skupnem znesku od 165 000 zlatih kron in 100 950 ffld. avstr. veljave iti sic^r :
1	dobitek	Z	InO.OOO Kron v zlatu . .				150.000	8	dobitkov	po 175 goldinarjev .			1.400
1			15.000	n	B	jI • *	15.000	14	rt	n	150	n • •	2.100
1			5.000	n	n	« * *	5.000	18	n	n	100	n * *	i eoo
1			4.000	H	M	II • B	4.000	28	n	n	75	n • ■	2.100
1			3.000	n	H	rt * #	3.000	52	B	B	50	ii • 1	2.600
1			a.ooo		n	rt * *	2.000	96	■	n	30	n • •	2.880
1			1.000	»	n	»1 * •	1.800	50	B	n	25	B • '	1.250
1			1.000	»	n	n • •	1.H00	182	B	n	20	M 1 "	8.640
1			1.000	n	n	n * •	1.300	584	n	*	15	« • *	8.7G0
3			1.000	n	»	B * •	3.000	350	M	B	12	B * *	4.2« '0
4			500	n	B	rt " "	2.000	1.350	H	B	10	B • •	13.500
4			300		fl	» • •	1.200	660	H	n	7	n • •	4.620
4	m	rt	200	»	n	rt • •	800	4.400	n	n	6	n • '	26.400
*
.Žrebanje nepreklicno dne lO. junija 1897.
Jedna srećka stane 2 gld. avstr. veljave.
Srečke dobivajo se pri oddelku za držuvne loterijo na Dunaju, I. ltiemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčni)), poštnih in telegraličnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce srečk gratis.
Srećke se poii(JnJo poštine prost«.
Od c. k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek za drž. loterije.)

Lastnik konsorcii luta BEdinoatr. Izdavatelj in odeovorui urednik: Fran Godnik. — Tiskarna L»o1aik* v Trstu.