Dopis. Iz Bočkovec pri mali \edelji 3. sušča. — V obče je imela velika beseda v spomin rajaega A. Erempl-na tukaj za narodaoat pomenljiv in važea korak. Ni li samo, da je Ijadstvo z svojo niBogo pričnjočaostjo kazalo biagemn pokojaiku zaslužeao hvaležno8t; ampak je več ali maBj takajšša beseda prva dala povod pozBejšim taboroia, v kterih smo očitBO tirjali 8voje pravice ia jih že osem v kratkem ča8U doživeli. Eakor pa je za narod ta prvi shod imel spodbudljive nasledke, ima Basproti za neraškatarje ta kraj to nesrečo, da jim to mesto (kjer se je obhajalo) tako vonja, da tega aikakor ae morejo premagati. V dokaz tega vam povem, da je aek glaaovit Bemškutar peljajoč ae k župi raali Nedelji, ni takaj mimo mogel ia peljal se je blizo LjutoBiera, od tam pa po velikib oviakih nazaj k Bam, svojemu namefljeBeaiu opravila. V pribodaje toraj besede, tabore ia spet tabore, da tako okužiaio za aemškutarje ves sloveaaki svet ia potera bodo meada zgiaili kakor kafra iz našega naroda. Tukaj bodemo letos delali aovo šolsko poslopje. Vsak pametea ali izobražea človek si želi, da ee ačilaica aapravi priaieraa sedaajemu času, ktera li bila zmožaa zadostevatj nam ia Bašim otrokom. Dobro bi tadi bilo, da bi se pri ti priložaosti napravila posebaa soba za mnogokratne farae posle, ktera bi tudi lebko služila za kajigarno, bralao draštvo, čitalflico itd., kterih še, ako Bog da, bomo v pribodaje doživeli. Toda slišati je, da to vse ae niisli z neko krparijo dovršiti iz česar se očitno vidi, da je aaši aealaai večiai v krajaem šolskem avetovalstva za ačilaice ia gori omeBJeaa društva toliko caar, kot Bam za laaski saeg. Liadoveški. -«-««a©s»-i- Lonjsko polje. Po vseb časaikih, posebao pa po hrvaških se zdaj zBjirora maogo piše o izsušenju loajskega polja. Kje pa tedaj je to loajako polje. Lonjsko polje se začae pri Bukvici, kake 3 are aiže Zagreba na levem bregu Save. Dolgo je 12 niilj, široko pa aa Bajširšem mestu črez 4 milje. Zavzeme 40 štirjaških tnilj ali 400.000 oral. Svoje irae je dobilo od reke Loaja, ktera je po srediai preteka. Loajsko polje ai tako močvirje, kakor je pri LjabljaBi, loajako polje je bolj podobno aeveroaemškim močvirjeai, ki jim nmarsche" pravijo, kajti loajsko polje ni samo na sebi močvirao, moč virno le poataae, če se Sava po njem razlije, ker voda bc more več odteči ia se zato tamo pari ia gajije, kar je_krivo da je vaa okolica gori do Zagreba zlo mrzljičaa- Ce povodaji celo leto ni, je loJBsko polje celo auho. Letošao zimo je spet Sava stopila večkrat črez bregove, ia zato stoji voda po celem polja četiri čevlje viaoko. Lastaikom — večidelj je zemljišč ali občiaako ali vlaateliasko — še loajsko polje dozdaj ni dalo nobeaega dobička, razea ribareaja ia lova divjih rac kterib je tukaj aa tisoče ia tisoče; tudi trgoviaa s pijavkami je aehala, ktera je prej še precej denarja aesla. Na loajakem polju , kedar bo eakrat aabo, 8e bo labko aaaelilo kakih 150.000 ljudi. Na izsušeflju loajskega polja že tahtajo ia merijo blizo ato let, ali lopate ia kopače še loajsko polje ai videlo do daaes, dozdaj se je sa mo sušilo po čaaopisib, ravao kakor ae tadi Kras že več le po čaaopisib z drevjem aasaja. Izsušiti se bode dalo, če 8e ali Sava tako zajezi, da povodaji ne bodo mogle polja zaljivati, ali pa, če se prek celega polja globoke struge aapravijo, ki bodo savske povodaji v 8e jemale ia se ve da niže spet v Savo peljale. Delo ne bo zlo pretežko. Dan danes se v Hrvaški mnogo govori in piše v V8eb krogih \n časnikih o iz8ašeaju IoBJskega polja. Draštvo, ki je dobilo dovoljeBJe za izaašeBJe, obvezano je, da bode to delo v 25 letib zgotovilo, med tem časom bo društvo vživalo vse prine8ke lonJ8kega polja; po miaolih 25. letih mu plača dežela 47a milijoaov gold. Zvedeaci pravijo, da se je pri ustanovIjeajn te avote zlo na debelo račuailo. Da je to res, dokazuje že to, da se je že drugo društvo aašlo , ki vsakemu dražbeBiku ki je pri oaem društvu, ponaja gotovih 40.000 gl. za odstopljeaje svoje pravice. Tudi kar se tiče pridobit najviše saflkcije, m bil Čiat posel. Hrvaški časaik nZatočnik" je o tem že mnogo čudaega pripovedoval. če je le deseti del tega res, kar je razodel o izsušenju loajskega poIja — in prazne kvaate vendar ne morejo biti — potem so 8i naši vladni Ijudje v tem poalu svoje roke prav grdo omastili- Pravi se, da je ravno lonjsko polje stan baaa Raucha tako zmajalo, da bo gotovo pal in da Andraši že noveg bana išče. Politični ogled. Njih Veličanstvo cesar jc potrdil v Pešta postavo za Ogersko, po kteri se tamo morajo vpeljati cirilni zakoai, t. j. so obligatoriČBi, in po kteri ae amejo tudi žeaiti med seboj židi jb kristjafli. Dalje je cesar potrdil postavo zastran zdržavaaja ljudskih šol za Štajarsko ia goraje Avstrijako. V državneai zboru se je sprejela postava o davku od pridobitka in zaslažka. Proti ti postavi so glasovali samo Poljaki ia 4 Neraci. Giskra je predložil državaerau zboru aklepe deželaib zborov v Beposrednih volitvah. Giskra se tudi zlo trudi, da bi se nepoaredBJe volitve v državai zbor vpeljale, povabil je zato 5. t. m. kakih 70 Bemakib njema vdaaib poalaacev k 8ebi na posvetovanje; pravi se veadar, da aiao vsi njegovega maenja, in da se bo težko premenil volilai red tako, kakor ga hoče premeaiti Giskra. V adresinem odseku je bil razgovor spet o d a 1 m atinskemuporu pri kterem ae je iz izpovestih Giskra ia VVagner-ja skazalo, da Biao vedeli kaj se godi in kaj je storiti. Vlada ni storila svoje dolžaosti, da bi bila zavarovala upor. Giskra je tadi rekel, da je bil Wagaer zavoljo tega odstavljea, ker se je bilo bati, da bi se tadi v drugib krajih ne vzdigBol upor, — re8 prav zaaioiivo taka izpovedaaja. — Dalje, da je geaerala Rodič-a cesar 8am imeaoval, ia da ga miaiaterBtvo aiti ai priporočalo. Giskra je zagovarjal Taaffe-ja, Groholski ia Rechbauer grajata miaiaterstvo, ker ai storilo svoje dolžBosti. Po vsem tem bi zaalo biti res, da bode, kedar pride ta dalmatiaska atvar v državneai zboru aa vrato, poalaaec Ljubiša aaavetoval, naj se ministerstvo postavi aa obtožno klop. V ogerskem državaera zboru so Roaiuni ia drugi aemadjarski poslaaci zahtevali, naj bi se iz državae blagajaice podpirale njih literarBa društva. Madjari so to tirjatev celo odbili. Ne samo^Srvati temuč tudi Srbi so zdaj spozaali, da jih je Andraši vlovil s svojo politiko v madjarske mreže ia so se zato začeli prav pogamno iz ajib izmotavati. Najbolj jim je oči odprl aspeb dalraatinskega upora, ker po tem so epet spozaali jagoslovaasko moč ia zato tudi svojo lastao. Srbski vladai list nJediastvo" pravi, da Srbi ne bodo nobeaega ozira na Madjare več imeli, ako se jim bo čas ugodea zdel udariti. Hrvati pa se eaergičao opirajo, da bi se vojaška graaica Madjarom v torbo vrgla, ia tirjajo, da naj o tem odloči graaica sama, kar spet Madjari aočejo dopustiti, ker se bojijo, da zbor jim ne bo več popolnoma prijazen. Eaj pa bo o tem storila vlada, se še celo ne \&. Oger8ki Srbi namerjavajo v kratkem sklicati tabor Novemsadu zarad tiskovae pravde baroaa Raucha proti poslaacu Miletiča. Pismo, s kterim ata česka narodaa zastopaika odbila povabilo zdajnega miaisterstva, da bi ae ž ajim prišla pogajat, je razglašeno. Pravi se v njera: nKakor tudi želimo aa častilao povabilo samo zabvalao odgovoriti, veadar ae moremo svojega prepričaaja zatajiti, da miaisterstvo, ki je v svoji spomeaici prepričaaja ia maeaja izreklo , ktera 80 sprijeli vai Slovani v Avstriji z britkostjo in ne brez čutljivega žaljeaja njib vselej dokazaae ndaaosti do vladarja, da miaisterstvo, ki se strogo drži ustave, se daa deaea brez čeakega naroda ualvarjene, ne more že deae8 izrekae želje imeti, da bi čez vbrezdao, ki 8e mu je prej neizpolajivo zdelo, most delalo." Casfliki različao sodijo to pi8mo, ia neki pravijo, da se s Cebi ni mogoče porazumeti, drugi Cebom prav davajo. Tirolske občine sose med seboj zavezale, da 86 bodo vse ustavljale vpeljavi aove šolske postave. Državaiki so zastran tega v veliki zadregi, ker nevejo kaj početi. Bojijo se aarareč, da bi se taka godila kakor v Dalmaciji, če bi s silo hoteli postavo vpeljati. V D a 1 m a c i j i ae je zaovič začel nemir. črnogorci ia avatrijaaski vojaki na črnogoraki meji 80 sknpaj trčili. čraogorci so metali kameaje aa vojake in potem se je začelo 8treljanje od obeb straai, ia so tudi aa obeh stranab. neki raajeni ia mrtvi. Geaeral Rodič jespet odšel v Dalmacijo. Badenskazboraica poslancevje glasovala za to, da se odpravi kazen na smrt. Francoski cesar Napoleon hoče 16. marca razglasiti splošno politično pomiloščevaaje. 16. marec je natn- reč rojstea daa priBC Napoleona njegovega siaa, ki bode že 14 let 8tar, pravi se , da se bode aa ta roj8tea dan priac razglasil za polaoletnega ia ob eaem postal vladar svojega cesarskega očeta. Nabajajo se maogi Fraacozi, ki nočejo nobeaega cesarja, zdaj pa po takem dobijo dva. Iz Madrida se piše, da je vojvoda Moatpeaaier, kterega bi Prim rad spravil na špafljolski kraljevski prestol, prišel te dai v Madrid ia je bil aavdašeao sprejet. Aagleška vlada dobro gospodari, ker iz proračuaa za leto 1870 se vidi, da se bode letos spet prihraailo črez edeaajst milijoaov gold. Pomorsko miflisterstvo bo še zvna tega prihraailo okolo osem milijoBov. Koliko pa naša vlada ¦ ? se še ae ve!