08Stùènìna listu s —
o leto * leta . tótrt teta
-£do teto
K 50*-
• ta 20*"' '"* '■’	.
h"
. .	» la—» jjtjj«
lng©s!svi|c * |||
. • **•&&**
igamczste številk« t*:
štirih straneh 60 v. „
v.||p
liiStvo i.upravništvo: ;p|. ifeor, Koroška ulica s i — Telefon št 220. 'š|||
Posamezna šieviika slane 60 vinarjev.
mm
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Inseraii &L oz2ta^..a>
se računajo po K 1.64J od enoredne p ; vrste: j pri večkratnih o_aauÜüt! — popust.	—*
„Straža“ izhaja v nc:^< déljek in petek popcidr.sw! Rokopisi se ne vračajo,;
2 uredništvom se mom govoriti vsak dan o£j 1L do 12. ure dopoldssb

Maribor, dne 18. februarja 1D2Ö.,
Letnik XII.
v
Za	mašo severno mej».
Ljubljanska „Domovina“, ki hoče biti zelo naređen 'mt, je prinesla o naši severni meji .Čudno no-geo, tako .čudno, da nas je kar Osupnilo. Vprašanje naše severne meje na Štajerskem, katéro ima podrobneje zavidati komisija, se v nji silno omalovažuje-. — J?es. da je men; v glavnih" potezali določena, vendar j|o aejfe\*mHe~iiL.do'očanje komisije velikanskega po -Mtouif Komisija .ßS^Beisr^siQL^^vieov. nebistvenih H^kah ižpremehi*: določbe pariške~5oSM*efi6^. /vre je železnico Sod'e -Radgona, ali vsaj za način, kako so je lahko poslužujemo,, gre za življenske zadeve različnih obmejnih občin, gre za varnost naše severne meje. Od strani, entente bodo glavno besedo pri komisiji imeli naši najhujši sovražniki — Italijani. Vi tej komisiji, se bo deloma bil oni veliki boj med našo pisavo in Italijo za Adrijo. „Domovina“ piše z neke. vrste zadovoljstvom, da Avstrija ni imenovala:	ko-
misijo ..renegata“ in strastnega nemčurja dr. Kamnikarja, temveč „nekega uradnika, ki je delj časa slu-àsboyal pri namestništvu v Trstu.“ Toda to imenovanji ne pomen ja, da hočejo Nemci nekoliko odnehati od trojega šovinizma in ubrati zmernejše strune. Ob -ratno. Dobro se zavedajo, v kako ozki zvezi je vprašanje severne meje in spor radi Adri.ie in vsled tega •o imenovali za svojega zastopnika moža, ki je bil že jtreje pijonir nemškega pritiska k Adriji in je odlično '«deloval pri onem avstrijskem, sistemu, ki je hotel ob àclriji- okrepiti nemštvo, dokler pa to ni mogoče, je jjOdpiral italijanaštvo proti Slovanom. Imenovali so §a'pravočasno, da lahko prouči celo zadevo in dobi iirimerne stike.
Pri nas je pa zavladala neka »©skrbnost, ka-šor odseva iz navedene notice v „Domovini.“ Dr. J. Bohnjec je pismeno opozoril ministrskega predsednika na to zadevo. Dobil je pismeni odgovor, katerega ! jt objavilo časopisje. Pri tem je ostalo. Ko bo treba
delati, bomo popolnoma nepripravljeni in potem bomo zagnali krik, ko se bo izteklo slabo. Tako smo delali vedno: najprej popolna brezbrižnost, ko bi bilo treba ; delati, potem velika zmedenost, ko je treba nastopiti, j a šele iščemo orijentacije, potem silno razočaranje ,
( ko je izpadlo slabo, sledi gnev razburjenja in zmer-I jamo, kot da bi imeli moč, da poderemo svet, slednjič j utonemo v popolni ravnodušnosti, kot cla bi se nič ne \ bilo zgodilo. Tako se bo najbrže zgodilo tudi pri re-, j Sevanj« paše .severne meje.
Povemo Šo 6ttfcraf,~4a Članek v „Domovini“ nas je dimil neprijetno, ker iz njega odseva gmalovažc -vanje tega vprašanja. Kranjska se ni nikdar Odlikovala po širokem narodnem obzorju ali toplem narodnem čustvovanju. Od Bleiweisa do Šušteršiča v raznih stopnjah vedno isti pojav: bahava samozavest, ki je pa tako ozka, kakor gorenjske dolinice in plitva, kakor življenje vaških veljakov. Skrajni čas, da se skozi megle ljubljanskega močirja povspnemo do širšega pojmovanja in do globokejšega čustvovanja . :V tem slučaju bi bilo nemogoče, da bi v ljubljanskem listu, ki hoče stati na narodnem stališču, tako lahko in brezbrižno vzeli naš boj za severno mejo.
V Radgoni je ob istem času „Murska Straža“ piinesla uvodnik, v katerem omenja važnost naših obmejnih zahtev in dobro ureditev meje. Kaj pomagajo trudi naših najidealnejših narodnih obmejnih bo-riteljev dr Hohnjeca in drugih, ako pa ne najdejo za svoje težnje pravega odmeva po domovini, ako sre -dišče Slovenije ostane hladno in slovenska javnost brezbrižna in brez razumevanja. Ko bo prepozno, bodo pa isti ljudje, ki so v časih nevarnosti in ko je bila potreba dela, kazali popolno brezbrižnost, udar jali na prsa, rekoč: kar se je naredilo, smo naredili mi !
Politične stranke v Čehoslovaški.
V Čehoslovaški so štiri glavne politične skupi -m : agrarna., socialistična, demokratska in ljudska stranka.
Agrarna (kmetijska) stranka, ji bila doslej najmočnejša češka stranka. Pri zadnjih velitvah pa je doživela občuten poraz. Že za časa te
zadnje vojne se je opažalo, da raste nasprotstvo med
njenima dvema, skupinama:	na eni strani agrarci,
veleposestniki in inteligenca (zlasti kmetijski strokovnjaki), na drugi strani pa mali kmetski posestniki in kočarji. Po prevratu so agrarni stranki najprej šli v zelje narodni socijalisti, ki so začeli organizirati ag-
rarni proletarijat. Obenem so se iz vrst lastnih pri-* stašev čedalje bolj slišale pritožbe, češ, da agrarna stranka noče agrarne reforme, da vodi veleposestniške politiko, da je strogo centralistična itd. Na dveh krajih se je opozicija odcepila od stranke in ustano -vila lastno kmetsko stranko.
Socialistični Mok.
sc doslej sestavljale vse tri socijalisticne stranke in sicer: socijaldemokratska, narodnosocijalna- (Klofac), in centralistična skupina. Lansko leto je bil še edin in močen, po otvoritvi parlamenta pa se je začelo to edinstvo cepiti. Najprej so nastala nasprotstva med socijaldemokratsko stranko in narodnimi socijalisti, Socijalni demokrati, ki so bili za časa vojne najuda-nejšj -avstrijski politiki in so obsojali pasivno češko clržavopravno politiko, so v svojem glasilu „Pravo Li-du“ odločno protestirali proti temu, da se češki legi-jonarji borijo proti boljševikom. Narodni socijalisti šo pa odločni nasprotniki boljševizma in goreči narodnjaki. T.0 msorotje te razširilo nasilje in bojkot socijalnih demokratov nad narodnosocijalističnim delavstvom.
Istočasno se je začela cepiti tudi socialnodemokratska stranka. Radikalno krilo je zašlo v boljševi-ški tok. Zmernejši elementi, ki zastopajo „češki dr -žavni soeijalizem“, so ostro nastopili proti oficijelne-mu vodstvu ter so ustanovili socijalistično-napredno stranko. V industrijskih krajih srednje Češke pa ima mnogo pristašev prava boljševiška stranka. Bivša centralistična socijalistična stranka, ki je tudi krenila na boljševiško stran, ima močno oporišče v moravskih industrijskih krajih.
Tudi ‘ narodni socijalisti s težkim trudom vzdr -žujejo edinstvo stranke. Že pred vojno se je bil v njej boj med Choc om in Klofačem. Po razsulu se je stranka približala socialističnim načelom. Sprejela je pod svoje okrilje češke anarhiste. S tem je precej o -jačila svoje vrste, toda s tem je sprejela va-se tudi seme razkola. Stara nacionalistična struja noče ni -česar slišati o socijalni demokraciji, opozicija pa vedno govori o velikem socialističnem bloku, ki bo vladal v češki republiki.
Narodnodemokratska stranka,
v katero so se zlile vsemogoče strančice, je dobila pri občinskih volitvah težek udarec. Se pred dvema letoma ponosna mladočeška* stranka, ki jo vodi dr. Kramar, je dobila zdaj kot demokratska stranka komaj * v
LISTEK.
Pranj o Žebot:
Ob 10 letnici boja za obmejni Št lij.
Borba za obmejni St. Ilj je zanimala zadnja 10 tetja ne samo Slovence v Mariboru, ampak po vsem slovenskem ozemlju so z nekakim strahom gledali na \ *ašo najsevernejšo obmejno točko.	i
Boj za St. Ilj se je začel okoli leta 1886, ko se j i* v St. liju naselil germanski organizator Egon ba- \ roi! Pistor. Od tega časa naprej so imeli obmejni na-1 Si Slovenci neprestane tužne dneve skoro celih 30 let. 1 ¥se, kar je na meji Čutilo slovenski, je doživelo v tej Ì lobi narodnega mučeništva nešteto gorja. Narodni f fconog Pistor se je polastil leta 1888 vsled izdajstva «veh slovenskih mož — Zelßnik in Lorber — Šentiljske občine.
Slovenci so propadli v odločilnem razredu za 1 glas. V letu 1900 je Pistor ustanovil šulvereinsko šote, ki bi naj vzgajala odpadnike, janičarje. Posrečilo »e mu je nakupiti za ustanovitev nemške šole nekda-| *io Fluherjevo gostilno vrh predora ob vhodu v vas.
A samo šola še Pistorju ni bila dovolj. Začel je z naseljevanjem Nemcev in nakupovanjem slovenske posesti. Vse, kar je bilo količkaj rahlega, ali kar je bite na prodaj na dražbi, je pokupil za vsako ceno in aaselil na prejšnje slovenske domove robate, prevzetne, hujskajoče in drzne Nemce. Na ta način so prišli L Sl- Ilj razni Fišerederji, Haberli, Bartli, Hempelji, Kalerji, InTeldi itd. Pistor je bil nevaren nasprotnik. .*?. Sv°!’m ,zvitim in prijaznim občevanjem si je žal tu-pridobil nekatere domačine. Tako je šla njegova |
vsenemška propaganda vedno dalje in’dalje. Raztegnila se je tudi na okoliške občine. Za St. lijem je padla tudi občina Cirknica, kjer je po smrti rajnega in vzornega rodoljuba Ignaca Spari postal župan odpadnik Janez Repnigg.
Pistor in njegovi tovariši so pa tudi na drug način skrbeli za napredovanje nemštva. Zamešetariii so bogate nemške neveste- slovenskim kmetom in na ta način uničili slovenski zarod. Obenem so tudi v gospodarskem oziru vedno skrbeli, da so pomagali Nemcem in nemškutarjem. Vino, sadje in živino je Nemec in nemškutar prodal vedno dražje, kakor Slovenec. Nemški bogataši so preskrbeli Slovencem posojila, šli so jim v vsakem oziru na roko. Pa ne samo to! .Z veseljačenjem so hoteli zapeljati naše ljudi v svoje mreže. Prirejali so plese, hale in razne druge nočne prireditve. Pistor je s svojim delovanjem dosegal dan za dnevom, leto za letom večje uspehe. Po našem obmejnem St. liju se je tedaj lahko klicalo s pesnikom Hribarjem v pesnitvi: „No obupuj, Ljubljana bela!“
Ihteč je plakal prerok Jeremija,
Ko Sijon strla vražja hudobija;
In jaz ob razvalini tvoji plakam,
Potok solza na groblje ti pretakam.
Oj bila si, Ljubljana, bila zala,
Nesrečna zdaj mučenica si postala.
In v tistih hudih časih,' ko ni bilo od nikoder pričakovati pomoči, ko Slovenci nismo imeli obrambne organizacije, ki bi zajezila vsenemško povodenj , so zagrabili tedanji voditelji šentiljskih Slovencev za najboljše orožje, orožje samopomoči.
Prav živo se še spominjam, ko sem kot Mieten mladenič šel leta 1894 s svojim očetom na zborovanje Bralnega društva v St. liju, kako je tedanji naš voditelj, blagopokojni župnik Matija Kelemina vsklik -
nil: „Pomagaj si sam, in Bog Ji bode pomagal. Ne u-dajmo se!“
Pod tem dvojnim geslom smo šli Slovenci v St. liju v boj za našo osvoboditev. Leno je bilo število te-danjih slovenskih korenjakov, ki so sveto prisegli, da se hočejo z vsemi silami in z vsemi sredstvu bo -riti proti nemškemu nasilju. Ti možje zaslužijo, da se otmejo njih imena pozabljivosti ter se zapišejo v zlate knjigo zgodovine bojev obmejnega slovenstva. Ti možje so: župnik Matija Kelemina, župani: Igu. Spari, Anton Haue in Franjo Dorner, nadučitelj Dragotin Sorko ter posestniki:	Franjo Frajham, Josip Ferk,
Franjo Fluher, Fr. Celcer, Franjo Cimperc, Janez Fluher, Jožef Reiter, Jurij Kebrič, Janez Bauman, Ludovik Lešnik, trgovka Marija Lorber in več dru -gih. Našteti rodoljubi so ustanovili Bralno društvo, in posojilnico. Sreča je bila za obmejni rod, da smo imeli na tem važnem torišču vedno narodno čutečo duhovščino in učiteljstvo. Izmed kaplanov naj nave -dem naslednja imena: Štrakl, Krnic; Golob, Roškar, Rauter, izmed učiteljstva pa: Arnečič, Vauhnik, Urleb itd.
Od tega časa naprej se je začela za št. Ilj nova doba, doba neprestanih hudih bojev. Ko je Pistor umrl, se je postavil na čelo germanske propagande gornještaierski Nemec, ki je privandral v St. Ilj, F. Fischereder. Pomagal mu je pri njegovem ponemče -valnem delovanju nadučitelj šullereinske šole, sedaj
v Mariboru od magistrata nastavljeni Viktor Höltschl. Ta-dva sta ustanovila podružnice Schulvereina in Südmarke ter sta prva začela izdelovati veliki načrt kolonizacije obmejnih krajev po lutrovskih Švabih iz Nemčije. Na vsako količkaj rahlo posestvo so prežali Fischerederjevi in Holtschlovi agenti, kakor jastreb na piščeta. Boj med slovenstvom in germanstvom je bil od dne do dne silnejši. Nehalo je vsako medseboj-no občevanje med Slovenci in Nemci, bil se je prav-?-cati boj na življenje in smrt!
Straa 2,
S TRAŽI..
18. fe&msrja 1920.
•,.muam.Tint[W,r I ; ntn -li - —«III   .«ww.i.r-««i»«<«w ■»’*
1P% glasov, dasi ima za sebo] mnogo inteligence in aiočne financijske vire. Češki naci.jonalizem ni več vse, zlasti tedaj ne, kadar ga veliki kapital izrablja v svoje sebične namene.
Cehoslovaška ljudska stranka,.
ki stoji edina na krščanskem temelju, ima v državi zelo težek položaj. V kulturnih vprašanjih (Cerkev , zakon, šola) ima proti sebi vse druge stranke, ki tvorijo ogromno večino parlamenta. Skoro gotovo ie, da se izvede loč.’ev Cerkve od države, da se uvede ei -vilni zakon in laiška (brezverska) šola. Država pod -pira vsako gibanje, ki gre za tem, da se češki kato-
ličani odcepijo od Rima in vstopijo v čeSIo^ naroda®' cerkev. Kljub vsemu temu Ljudska stranka1 močno na- j prednje. Ukinila je staro politiko, ki se je- žal dala j uplivati od konservativnih krogov in je postavila svojo organizacijo na nove temelje. Kmetsko ljudstvo; se organizira v „Ljudski enoti“, delavska organizacija se dobro razvija, in tudi uradniki, obrtniki, invalidi i itd. se organizirajo v okvirju Ljudske stranke. Sre -dišče je Brno; na Češkem samem je še zdaj malo u~ spehov. Nada krščanskega pokreta je mladinska or ganizacija, posebno Orel, ki se prav krasno razvija in je našel zelo ugodna tla na Moravskem; zlasti, na, na Slovaškem.
svoj narod — n j effe je dala češka vlada zapreti, češ, da jo veleizdajalec. Kako vlada postopa s katoliške Ljudsko stranko na Slovaškem, dokazuje okrožnic» strankinega tajništva, ki poziva, naj se organizirajo v stranki, in se glasi: „Vsak zaupnik naj privede seboj 2—3 pristaše naše misli. Ker med Slovaško Ljudsko stranko in med vlado je prišlo do sporazuma, da nam pa sestankih in v organizaciji nè bodo delali «-vir. Noben naš pristaš ne bo zaradi tega proganjao, zate. smete brez strahu priti na sestanek, da poročalo, kako sloji naša stranka v vaši župniji.“ -To govori dovolj o svobodi v Slovaški.
Avstrija.
Begunci naj se vrnejo.

Te besede se slišijo često, ravnokar se je po- , javil v nekaterih listih — opazili smo v „Slovenskem Narodu“ in v „Mariborskem delavcu“ — čudno Stilizirano notico, v kateri se pozivajo begunci, naj se vrnejo domov v zasedene kraje. Toda taki pozivi so čisto nepotrebni, pozivov ni; potreba, potreba je samo možnosti vrnitve. Treba je razlikovati mnogo vrst beguncev, ki nimajo med sabo skoraj nič skupnega.
Prvi so begunci v prvotnem pomenu, namreč oni reveži, katere je Avstrija privlekla pred vojno silo v naše kraje, To so kmetski ljudje iz vasi, kjer so.se vršili boji: Vrtojba, Šempeter, Podgora, Bilje, Miren, Siendrež, Doberdob, Selo, Opatjeselo, Kostanjevica itd. Premožnejši in delazmožuejši so se že vrnili domov, ostati so samo še najrevnejši, za de- ; lo malo sposobni, ki so navezani, večinoma le na be- i gunske podpore. Ti ljudje bi se večinoma najraje koj j vrnili domov. Treba jim je dati možnost, urediti \ transporte, kreditirati vožnjo itd. Dokler se to ne sto- f ri, je pač treba skrbeti zanje s podporami^ Dtve?1]ö \ naj se hiralnice za one, M so deiSfiežmožni in ne mo- f j;ejo nikamor, zavetišča za otroke, ki so brez stari - Ì šev. Begunsko vprašanje v, tem prvotnem pomenu je \ treba odpraviti s sveta v najkrajšem času. To je dol- i žnost vlade, ki mora biti pripravljena žrtvovati, če treba tudi mnogo, da se izogne še večjim bremenom. | Torej: odpravite to begunstvo v prvotnem pomenu, izplačajte beguncem, kar ste jim dolžni — in tega ni j malo — dajte jim možnost, da se vrnejo domov, po -skrbite za one, ki si sami ne morejo pomagati — pa bo vprašanje rešeno.
Drugi so begunci v nepravem pomenu. Imenujemo jih bolje : izseljence. Teh je velikanska večina. To so ljudje, ki so) prišli v našo državo vsled laške zasedbe. Večinoma so ljudje, ki so pri nas potrebni in korisni, zavzemajo mesta v vseh uradih in v najrazličnejših podjetjih. So tudi ljudje svobodnih poklicev: trgovci, obrtniki, urne- tniki, a tudi kmetje in delavci. Samo v Mariboru bo izseljencev do (1000. Pri ureditvi države so igrali jako veliko vlogo in brez njih bi bilo naravnost težko urediti razne urade, vzdrževati promet in red. Večinoma so se morali izseliti in se nikakor ne morejo vrniti domov. Tako je s policijo, političnimi in raznimi drugimi uradi. Pritisk Italijanov je rivJčeu, odvisen od posameznih krajev, lindi in drugih razmer. Iz tega, če je na eni točki
ali eni osebi mogoče vzdržati, ne sledi, da je mogoče j tudi drugje. Drugi so se morali izseliti pod gotovim I moralnim pritiskom. Šikane so različne in vsak čio- I
vek tudi nima enakih živcev, da bi jiU prenašal. Na splošno se ne izseli nikdo,.. če ni' primaran. Saj se še kamen ne gane, če ga ne suneš. Računati moramo z gotovim dejstvom, da se bo to izseljevanje še nadaljevalo. V prvih časih se je razlil iz zasedenega ozemlja potok izseljencev, odslej bo cur-jal neprestano v manjših vrelcih. Ta pojav opažamo povsod, kjer tuj narod podjarmi deželo z drugačnim prebivalstvom. Tako je bilo na Poznanjskem in v Alzaciji pod Nemci, pa bo tudi pod; Italijani. Eni se iz sele, ker so se preveč politično izpostavili in ne morejo prenašati različnih šilcan, drugi, ker ne najdejo prilike za izo -brazbo v svojem duhu in jeziku,; tretji, ker ne najdejo polja zai svoje delovanje. Ljudstvo večinoma osta -ne, inteligenca odhaja. Slovenski umetnik, slovenski znanstvenik v zasedenem kraju ne bo našel polja, uradnik bo le težko dobil službo. Ne pidčakujmo prizanesljivosti od Italijanov, take prizanesljivosti ne po-zna nobgdßit r»»rođ7 a Italijani je bodo najmanj. Mòr-. Hä bodo v začetku obdržali nekaj našega uradništva, a ga bodo v najkrajšem času skušali nadomestiti s svojim.,
Tukaj ne pomaga nobeno prigovarjanje in nobeno jadikovanje, še bolj neumestno je očitanje ne -srečnim ljudem, ki so se priselili k mam. Pri nas bodo koristni, celo potrebni, za zasedene kraje je škoda, da odhajajo, a pomoči ni. Nikitas jih ne bo vabil, naj prihajajo, kdor pa pride, moramo, dokler nasprotno ni dokazano, biti mnenja, da je prišel iz potrebe, ki je bila večja, kakor pa želja ostati doma. Take izseljence je treba uporabiti, da bodo koristni državljani in sodelovali pri urejevanju‘naše države. Neumestno je torej prigovarjanje in pozivanje, naj ne prihajajo k nam ali naj se vračajo. Izseljencem to otežuje stališče, ki je. že tako težko dovolj. Kdor se zamore vrniti, bo to storil sam od sebe. Ne pričakujmo pa preveč od kakšnega izpremenjevanja sistema od strani Italijanov. Postopali bodo, kakor potopa vsak imperij Mistični narod nad podjarmljenim. Ne priča -kujmo, da bodo kar dovolili otvarjati ali podpirati šolo, razvijati agitacijo itd. Kolikor manje p:šemo o takih rečeh, toliko bolje*	j
Res, da je še neka vrsta izseljencev: pustolovci, verižniki sploh ljudje, ki so prišli, ker misljijo, da ‘ i* zanju 1 j o d se presele v kraje, kjer jih nikdo no pozna. Zoper nje naj nastopajo poklicane oblasti, zlasti, je pa poklicana organizacija izse'iencev samih, da prerešeta svoje vrste.
Politične vesti«
Jugoslavija.
Kakor s može poročali, j« zahteval Da-vidovičev kabipet razpust parlamenta. Davidovič je predložil tozadevni podpis regentu, kf je podpis o razpustu državnega zbora odklonil. Na to je podala Da-vidovičeva vlada demisijo,, katera je bila sprejeta od prestolonaslednika. Regent je poveril Vesniču, nalog-da naj poizkusi on sestavo koncentracijskega kabineta. Pariški poslanec Vesnič je začel konterirati s predsednikom Narodnega predstavništva, z Davido-vičem in z drugimi ministri demokratsko socialistične skupine. Vse vladne stranke so zavrnile misel o koncentraciji vlade. Po tej odklonitvi vladnih strank bi bil nadaljni Vosničev poizkus za sporazum med vlado in opozicijo brez pomena, Vesnič je tudi vrnil poverjeni mu mandat.
V Beograd u pričakujejo, da bo sedaj poverjena naloga o sestavi koalicijske vlade ednemu o-pozicijonalcu ali pa kaki nevtralni osebnosti.
D emokrati in socijalisti, ki so bili za takojšne volitve, se sedaj branijo volitev in zahtevajo, da se odložijo volitve za eno( leto. Opozicija, ako dobi v roke vlado, bo izdelala takoj volilni red ( in ustavni načrt, nato se bodo pa izpeljale svobodne volitve.
Koalicijska vlada, katero bo sestavila opozicija, ne bo imela na svoji strani samo poslancev iz opozicijonainega bloka, ampak tudi Črnogorce in precejšni del zmernih demokratov, ker je nastal v demokratski zajednici razkol med bolj popustljivo skupino z Davidovičem in Draškovičem na čelu, in med ftepostljivci, katere komandirata Pribičevič in Veljko-,vič. Davidovič ne misli nasprotovati novi koalicijski vladi: Pribičevič ter Veljkovič pa; nameravata v slučaju, da prodre koalicijska vlada, uskočiti med republikanci.
Parlamentarna moč ‘opozicijske vlade je zagotovljena, ker je odslovljen z dvora glavni .nasprotnik opozicije minister dvora, Balugdžič, ki odpotuje za poslanika v Atene. Balugdžiča, ki je bil glavni intrigant na dvoru proti politični premoči radikal-
cev, bo nadomestil Panta Gavrilovič. Nova vlada iz opozicijskega bioka se bo lahko upirala na polnoštevilno sedanjo opozicijo, na Crnogorce in baje tudi na zmerne demokrate.
Socijalist'ični ministri: Korač, Kristan in BnkSeg so bili pri regentu, da ga posvare pred koalicijsko vlado, kateri bi nasprotovale socialistične stranke.
Glede r a z v o z 1 j a n j a jadranskega vprašanja se prerekajo zavezniški ministrski predsedniki v Londonu. Nitti je pri teh razgovorih odločno zahteval da stoji on in Italija na stališču pariškega kompro-misa ali pa londonskega pakta. Te njegove zahteve je mu zmedla brzojavka iz Amerike, v kateri povdarja Wilson, da ne more odobriti niti, pariških dogovorov, niti londonske pogodbe, ampak on vztraja pri tem, da se ima izvršiti v polnem obsegu' ameriški načrt. Ako bi se zavezniški ministrski predsedniki ne, podvrgli temu predlogu, zapuste ameriški zastopniki Pariz in prepuste zaveznike svoji moči.. Zavezniki so vprašali nato Nittija, ali bi lahko odločevali o jadranskem vprašanju brez Amerike. Nitti je ta predlog odločno odklonil z ozirom na gospodarsko finančni položaj I’ talije, ki je povsem odvisna v vseh življensko potrebnih zadevah od amerlkanske milosti.
Z a g r e b Š k i nadškof Bauer, ki se je mudil v Rimu, je javil, da je izbrala sv. stolica že,svojega poslanika za Jugoslavijo, ki bi naj bil nadškof Francesco Cheruoini, dosedanji nuncijo v Haiti.
Novi jugoslovanski poslaniki so : g. Anastazij Sola, dosedanji predsednik sarajevske de-, želne vlade, sedaj poslanik v Kodanju. G. Jeza Simič, načelnik zunanjega ministrstva, poslanik v Carigradu. G. Milon Rakič, dosedanji poslanik v Danski, pride za poslanika \V Sofijo.
Cehoslovaška.
Slov a š k a, trdnjava narodne in krščanske misli, tvori danes žalosten odsek češke politike. Češki svobodomiselni so v Slovaški uvedli vojno diktaturo. Ljudski stranki očitajo veleizdajo, ker zahteva za Slovaško samoupravo. (Prav kakor v Jugoslaviji!) Duhovnika IJlinko, ki se je tedaj, ko so vsi češki svobodomisleci molčali, pogumno boril proti Tiszi in njegovim velikim županom in brez strahu zastopal
V	a v s t r i j s k e ra časopisju je opaziti stre«t-Ijtefije, da se srmoglavi sedanjo vlado. Sestavlja s« ženski komite, ki nabira podpise za spomenico na eaten lo z zahtevo, da zasede Avstrijo Jugoslavija a M Cehoslovaška. .Vzrok tega protivladnega gibanja ja Iskati v vsestranski bedi, iz katere se ne bn mogla Avstrija sama nikdar izkopati. Avstrijci sami priznavajo, da Avstrija v sedanjem položaju sploh ne mor« živeti» še manj se pa vzdržati. V Avstriji vlada vse--, stransko pomanjkanje, širijo se dan na dan razno bo- , lezni, Avstrija jo zaprta od sveta, pomoči od zunaj pa ni nobene. Primanjkljaj; samo dunajske občine b« znašal. 40Q milijonov. Na Dunaju samem leži za špan-sko 40.000 oseb. Gospodarsko, finančno, politično its zdravstveno, stanje v Avstriji je obupno.
Madžarska.
V	Budimpešti je bila 16. t. m. otvor jen» Narodna skupščina, ki se je začela s slovesno služ- I bo božjo. Poslanec Bela Berut je kot starostni predsednik prevzel predsedstvo s kratkim nagovorom. Nato je pozdravil Narodno skupščino ministrski predsednik Husz-ar. V svojem govoru je. bičal predvsos» Kirnovo strahovlado.
[Rusija.
!
Stanje b o 1 j š e ,v iške armade. Sovjetska Ijudovlada ima na razpolago 800.000 mož vojske.,
V	bojni črti je 400.000 pehote, 17.000 konjenikov, 2006 topov in 13.000 strojnic. Disciplina in red te armada sta hvalevredna. Armada stoji pod poveljstvom vojaškega sveta, ki sestoji iz sedem članov. Cela fronta ima štiri bojne črte, katere poveljujejo generali: Klei* bovški severno fronto, general Parski južno fronto, vzhodno in zapadno bojno črto pa general Znezojov.
P r o t i b o 1 j š e v i š k i general Cappel je predrl sovjetsko bojno črto in zavzel Nižnij Udinsk in Irkutsk. Ves ruski državni zaklad v1 tem okrožju m* je padel v roke.	j
V	s a o b a 1 a Tihega oceana je v rokah revo-
h.eljonarjev, ki želijo skleniti mir s sovjetsko Rusijo.
V	Vladivostoku,. Nikolsku in Blagovješčinsku se je u-stanovila začasna revolucionarna vlada.
A m e r i š k-a bojna ladja, katere poveljnik ss je informiral v Odesi o tamošnjih ameriških državljanih, je pri odhodu obstreljevala več na, Odeso.
P o s o v j e t s k i h poročilih je Rusija dovolj založena z živili. Primanjkuje jej samo prometnik sredstev.
Amerika.
Ameriški državni tajnik Lansing je ousto-' pil, ker jo porotni Wilsonovo bolezen v to, da si jej prilastil pravice, k. jih ima edino le predsednik.
Dnevne vesti.
Župnijo Kamnico ob,Dravi je dobil č. g. Franjo Bažiček, kaplan v Zavrču.
Kaj pa je s slovenskimi , uličnimi napisi v Mariboru r Nuš „velenarodnjak“ dr. Viljem Pfeifer Je-o-bljubljal, da dobijo mariborske ulice slovenske tablice že meseca novembra minulega leta. ! Smo že v sredini druzega mesca 1920, a o kaki slovenski izpre-membi pouličnih imen ni niti sluha. Seve, gospod Viljem se pogaja z Nemci in internacijonal®, glede skupnega nastopa njegove JDSstranke pri inestinti občinskih volitvah in menda on sam zadržuje psa-krstitev mariborskih ulic, da bi lažje in bq4j sigurno ujel Nemce in socijalne demokrate na, svoje limanice. Tiako je narodno delo JDS stranke v Maribor«. Pa bo prišepala zopet „Nova doba“ in bo znala po vedati, da so stebri Jugoslavije: Pfeifer, Lipold, Ko derman, Voglar in vitez Graselli. Pobrathnsivro 1 Nemci in pangermansko internacionalo in ovaduštvt za. osvoboditev Jugoslavije zaslužnih mož to jo delt dobičkaželjne in narodno gnile JDS. Stranko»
Voglarjev« strankarsko delo. Mariborski it' Koderman goni šolnika Voglarja na agi acijo za JDi stranko po mariborski okolici,.. Čudno,j da ne prinaS Delavec, katerega veleumni upravnik je retor Voglat nobenih poročil o njegovih, sijajnih shodih, katere j prirejal v Radvanju, Pobrežju itd. G» politik, shod» in ljudski govornik Voglar, vzamite pero v svojo š«1 niško roko in sporočite, liberalnih, uspehov željne®1. dr. Kodermanu, koliko poslušalcev ste imeli v Rad vanju, Pobrežju itd. P Kodo bo pa plačeval kočijo i avto za Voglarja, ki prireja-'JDS shode med šlirini — praznimi stenami 1 •
Drž. pravdnih Graselli in dr. Kamniker — I' lega. Nekako pred enim letom se je dogodita to-le : naSo Radgono smo imeli precej posla in naše vrlo v jaštvo ni imelo ravno prijetnih uric v njej. To ni t> la ravno zasluga Radgoncev, ki so bili ‘še dokaj mi ni in so uvidevali nov položaj, ampak znanega hui kača Kamnikerja, ki je povsod — še celo v Parizu
S T R A Ž A.
18. iebrcarja 1320
ruval proti nam in naši državi, prav tako, kakor ruje še dandanes v svoji „Urenzwachti.“ Lahko rečemo, da ima ravno ta Kamniker na vesti vsakega našega ranjenca in mrtveca v okolici Radgone. To smo vedeli vsi že lani, le naš državni pravdnik vit. Grasselli ni vedel tega. Naše vojaštvo se je trudilo, da bi dobilo tega tička — Kamnikerja. namreč, ne gospoda Grasellija — v svojo pest. Ker je bila bolnišnica v Radgoni popolnoma oropana in je bil v tisti bolnišnici primari j in duša vsemu ravno dr. Kamniker, seje hotelo njega prijeti za soodgovornega vsemu vandalizmu. Končno se je le posrečilo nekemu poročniku, da ga je aretiral in odvedel k obmejnemu poveljstvu. — General Maister je sam čestital dotičnemu poročniku in bil vesel, da se je posrečilo dobiti Kamnikerja, ki je bil tako nevaren. Poslal je Kamnikerja državnemu pravdniku Graselliju. Na veliko začudenje poročnika je bil Kamniker po Graselliju sprejet nad vse prijazno kot stari dobri znanec ter tituliran z „gospod kolega.“ Državni pravdnik je povabil svojega dobrega znanca Kamnikerja na prijateljski razgovor v svojo .posebno sobo. Za kake pol ure po razgovoru je bil poročnik po Graselliju. odpuščen. Za nekaj časa se pa srečata zopet oni poročnik in Kamniker na cesti. Dr. Kamniker pomoli poročniku smehl jaje pod nos opro --.stilnico, podpisano po Graselliju, da je njegov kolega Kamniker prost in gre kamor hoče. In res je bi! dr. Kamniker pol dne preje v Radgoni nego poročnik. — Kake 14. dni po tem dogodku se je pa izvršil napad-.Nemcev na Radgono. Ta napad je organiziral Gra -sellijev kolega Kamniker in so naši imeli več ranjen-. cev'in tudi nekaj mrtvili. Seveda ni bil na tem prav nič kriv državni pravdnik vitez Graselli, ki je viteško postopal uaprani kolegi Kamnikerju.
Naše razmere se vidno boljšajo, to mora uvi -" deli vsakdo. Le pomislite, kak velikanski napredek v enem letu! Lani niso imele naše oblasti še tolike moči, da bi za nekaj dni pridržale na varnem takega človeka, kakor jo dr. Kamniker, ki je nam prizadjal toliko zla. Letos pa že lahko za pro za več dni n. pr. Zebota, ki se je ob prevratu toliko trudil za našo državo in si brusil jezik in pete zlasti ob naši severni meji. Da so se razmere tako zdatno izboljšale, je v prvi vrsti zasluga naših dičnih mož, ki zastopajo oblast n. pr. Pfeiferja in Grasellija, da ne imenujemo drugih. '
Dr. Gorišek vozi svoje prijatelje na ples. St. -lenartski advokat in vodja liberalcev ter samostojne--žev v Slovenskih goricah dr. Milan Gorišek se rad ; olivah v „Mariborskem Delavcu“ in „Novi Dobi“, kako očetovsko da on skrbi.za napredek okraja. Za po-. .št n o zvezo med Mariborom in Št. Lenartom je posebna družba interesentov oskrbela avtomobil, kateri je prvotno vsak dan oskrboval prevoz pošte in potnikov iz Maribora v St. Lenart in nazaj. Nekaj mesecev je ta avtomobilna zveza dobro funkcijonirala. Pred kratkim pa je začel avtomobil voziti samo trikrat na te -den, vzrok: pomanjkanje bencina. S prijateljske strani je družba dobila toliko bencina, da se vsaj za silo vzdržuje poštna zveza. Ko je prejšnjo nedeljo trojič-ki Feuerwehr slavil običajni pustni ples, pa je imel Gorišekov avto naenkrat dovolj bencina. Vozii nam -sreč je iz St. Lenarta k Sv. Trojici lenarčke in trojčke veseljake Gorišekovega kalibra. Vožnja je bila gratis. Porabilo se je toliko bencina, da bi lahko avto vozil dvakrat v Maribor in nazaj. G. Gorišek, pii ni bilo tako? Vaše prijatelje voziti na ples je bolj potrebno, kakor pa voziti pošto !
„Delavec“ brani mariborsko žensko društvo na tako telebast način, da se nam ne zdi niti vredno odgovarjati na njegove pustne neslanosti. Demokrati -zem -- duhovnice, to zvezo je našel človek, ki ie mameluk po svoji veroizpovedi, ne pa kristjan. Gospodje demokrati krog „Delavca“, taka pustno-obrambna " polemika vam ne dela časti, ampak dokazuje vašo vsestransko dušno — votlino.
„Nova doba“ je napisala nekaj uvodnih vrst pod naslovom „Mi smo izvojevali Jugoslavijo . . . .“ !0 resničnosti teh vrst se ne bomo prerekali, vprašamo samo Jugoslavijo-tvorno „Novo dobo“: Kje so pa tičali v onih časih, ko je šlo za majniško deklaracijo, razni: Špindler, Kukovec, Reisman, Koderman, Voglar, Pfeifer, Graselli itd. ? Skrivali so se pi>d rajno Avstrijo kot ščurki pred lučjo, o kaki Jugoslaviji in srbski zvezi se jim niti sanjalo ni. Poznamo celo take Jugoslovane med sedanjimi demokratsko državo -tvornimi elementi, ki so podpisali majniško deklara -f;jo, a so preklicali svoj podpis — ne iz navdušenja • za brate Srbe, ampak iz strahu — pred rajno Avstrijo ! Gospodje Spindler-Kukovčevega in Pfeifer-Gra-sellijevega kopita so prilezli s svojim glasilom „Novo dobo“, ki je prespala boj za ustanovitev Jugoslavije, na dan in se urinili k pripravljenim jugoslovanskim koritom. Tedaj, ko so bile strte peruti avstrijskega orla ko nas je objela prosta Jugoslavija, sta se naenkrat oddahnila od prestanega medvojnega stjrahu Kukovec in Voglar, povzdignila svoj glas za Jugoslavijo, da bi ne zamudila poslanskih dijet.
„Novo dobo“ poživljamo, naj nam navede fak -ta, da so naši pristaši širili po Sloveniji okrožnice, ki se pričenjajo z besedami: „Proč od Srbije!“ Ako „Nova doba“ tega takoj ne stori, je grda lažnjivka . [Gospodje krog „Nove dobe“ menda zamenjujejo kle -rikalce z internacijonalci, ki so res trosili po Mariboru oklice z začetnicami: „Los von Serbien!“ Z internacionalo in Nemci pa se bratijo in kopčujejo za občinske mandate demokrati a la Pfeifer, ne pa pristaši VLS stranke. Taka je resnicoljubnost e«!jsk* „Nove dob*.“
Vsesplošno, žensko volilno pravico za vse sloje in stanove tudi onih na deželi in kmetih, gospodinj , uslužbenk in delavk je odločno zahteval za vse javne zastope, občinske, šolske, pokrajinske in državno lo-
po uspeli ženski shod udeleženk iz občin Remšnik , . Brezno, Janžev vrh, Rottenberg v Breznu oh Dravi j dne 15. t. m. Zahteva, podprta z 118 podpisi za pra- j vično (vse ali nobena) zadevo se je odposlala v Ljub- ] ljano; brzojavno so se v imenu shoda v tej zadevi o-brnile na g. ministrskegn predsednika v Beograd gospe Ema Cas, Jožefa Brezovnik in Romana Lampret, j Skoda, da ni bilo kakega vladnega gospođa iz bele j Ljubljane: marsikatero trpko a resnično bi bil slišal iz ust trpečih kmetskih gospodinj. Posnemajte na sle- j herni fari: v združenju bo naša moč!
Moka pšenična stane zdaj 1 kg 13 K. Tak dar ; je liberalno-socijaldemokratska vlada ob svojem odstopu poklonila ljudstvu. Tako so gospodarili liberalci in socijalni demokratje. „Prijatelj“ nižjih in delay- ; skih slojev, socijalni demokrat Bukšek, je na stolcu j prehranjevalnega ministrstva dremal in brezdelno i gledal, kako so po žetvi židovski in raznovrstni dru- j gì liberalni denarni mogotci - pokapljali žito. Svojih j prijateljev, ni hotel motiti pri njihovem gospodarskem, j
1.,mlomijem delu. Ni opozoril razna aprovizaoijska me- j sta na to, naj si sama pravočasno oskrbe žito ali pai moko. Se bolj izrazito je povdarjal načelo svobodne j trgovine. Kot veščak v računstvu je izračunal,, da j ima Jugoslavija, toliko žita, da lahko i mirnim srcem \ proda v inozemstvo 40—50.000 vagonov. Sedaj }?a se I je 'pokazalo, da kakšnega posebnega preobilja žita ni,f ! kvečjemu da ga židovski in drugi oderuhi imajo zaprtega v svojih magacinih. Tako pa tudi lahko določajo cene, kakor hočejo. Sedaj 13 K, kmalu bo več. Tako zna gospodariti soeijaldemokraški minister 'g. Bukšek.
Draginjo ozdravlja in odpravlja „Ljudski glas“ s tem, da zahteva, naj se brž „odprejo meje, ripostavi promet in uredi izvoz v tuje dežele.“ Nekaj je že, pa ne vse. Najboljši pomoček zoper draginjo ho, da- doma sami čim več blaga in živil pridelamo (produci-ramo) in pripravimo. To pa se doseže ne_ z’preganjanjem farjev, ne z novimi strankami, ne z brezšte -vilnjmi časniki, marveč s pridnimi, delavnimi roka -mi. Socijalisti in komunisti:Me na tako delo in kmalu bo- draginja jenjala. Pa saj se poznamo, kje so pravi delavci.
Akademičha izobrazba. V pisarno gospodars -kega odseka v Celju pri okrajnem glavarstvu je prišla. mati tri tedne starega otroka prosit za sladkorno karto z rojstnimi podatki od župnega urada in je dobila od dotičnoga uradnika odgovor: „Na listek farja jaz nie ne dam!“ Vprašamo: Ali je vreden psovanja tisti, ki da na zahtevo strankam rojstni izpisek? Je to mogoče olikanost akademieno izobraženega gospoda ?
Diskusijski večer o načelih občinskega volil -nega reda bo v petek, dne 20. t. m., ob %8. uri zvečer. Zadnjič se je obdelalo vprašanje splošnosti z o -zirom na žensko volilno pravico. Udeležba občinstva pri razgovoru je bila prav živahna. Pridite. — S. K. S. Z.
Šoštanjskc šolske razmere. Na Kranjskem preganjajo nedolžne učitelje, ki so člani Slomšekove zye-ze. Pri nas v Šoštanju so pa kričeče razmere na šoli. Cela dolina govori o pohujšanju mladine po učiteljih, okrajni šolski svet..je sklepal o tem, da se od-pravijo nemudoma neclostatki, toda deželni šolskhsvet v Ljubljani ne ukrene ničesar. Ali naj začnemo prati umazano perilo po listih!
Umor na Golovcu. Dne 14. t. m. je zastrupil učiteljiščnik Mirko Perko lTIetnega gimnazijca Ant. Budne iz Bum»luke na Golovcu pri Ljubljani s strihninom. Vzrok umora je Perkov pohlep po denarju, katerega je tmel Budne, ki je naročeval za svojega očeta blago in ga tudi plačeval v Ljubljani. Perka so koj zaprli, priznal je tudi svoj zločin. Sadovi pri nas započetega kulturnega boja se že kažejo na naši mladini. Z odpravo vere iz mladostnih sre se bodo razpasle med mladino strasti, ki bodo rodile žalibog mladostne zločince!
Zamenjava kronskih bankovcev avstro-ogrske banke za kronsko-dinarske novčanice se je začela pri nas dne 16. t. m. Zamenjavajo se samo bankovci avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K, kt so pravilno kolkovani. Te bankovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse štiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna: urada samo bankovce po 20, 50 in 100 K. Tisočake bode i zamenjavala v Ljubljani samo finančna deželna bla -! gajna na Krekovem trgu. Tudi podružnici avstro-o -: grške banke v Ljubljani in Mariboru bosta spreje -mali v zameno samo bankovce po 20, 50 in 100 kron. Od 1. t. m. dalje so novi bankovci Narodne banke SHS splošno zakonito-plačilno sredstvo v celem kraljestvu, tako, da se z njimi plačujejo polnoveljavne vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali dinarjih . Upnik nima pravice zahtevati od dolžnika plačilo v kronskih bankovcih avstro-ogrske banke ali v dinarskih. bankovcih Narodne banke kraljevine Srbije. — Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kronsko-dinarske bankovce. Dne 15. marca t. 1. prenehajo biti kronski bankovci avstro-ogrske banke po 20, 50, 100 in 1000 K pri nas splošno zakonito plačilno sredstvo. Osta -nejo pa še nadalje v prometu kronski bankovci' po 1, 2 in 10 K. Ti se bodo vzeli pozneje iz prometa.
Naša trgovina. Prejeli smo: Proti trgovskemu
stanu '-e je dvignila zadnji čas velika gonja, kakor da bi bil trgovec kriv današnje draginje A pravi vzrok te je današnja kriza, ki jo trpi ves svet in ki jo posledica dolgotrajne svetovne vojske. Ni naš namen, ščititi one elemente,, ki delujejo na nesolidni podlagi. Nai« dolžnost pa je, braniti pred nepremišljenimi in krivičnimi napadi one trgovske kroge, ki delajo solidno, .katerim se ne more ^očitati nobena nekorektnost in ki pravzaprav žrtvujejo mnogo, akj danes v teh neurejenih razmerah tržijo. Imajo ii oni. ki v
Stran 3.
obče n 'podajo trgovski stan, sploh pojm o velikan-skflt težkočah, s k hier imi je danes združeno trgovsko poslovanje ? Razmer , ki so bile pred vojno, so se danes zđatno spremenile. Takrat je bilo Unga v izobilju. Trgovski potniki so obiskali trgovce kar zaporedoma. Trgovec m je izbral blago doma in v krat- . kem gv je imel že tudi v prodajalni. Toda danes! Trgovec mora sam potovati v inozemstvo in še z kakimi I težkočami! T\aom kako ovire predno dobi sploh kako j blago, in kaj še .*e trp: in koliko |časa to traja, pred-I no spravi blago domov. Vedno naraščajoče ceno, va-! lutna razlika, iz'o^na in uvozna dovoljenja, visoka i carina, transportno težkoče tam in doma, mazanje na ! različnih mestih, nazadnje pa še velike tatvine in ; druge nezgode. To so stvari, ki trgovcu ne delajo j samo skrbi in ti uda, ampak ga tud; prisilijo do viso-I kilt izdatkov, in na ta način se podraži blago. Posebno velike ubi osti pa dela dandanes trgovcu devizno in valutno vprašanje. Danes kupi n. pr. na Dunaju blaga za 100.000 K v avstrijskem denarju. To blago se ne more plačati tam, ampak pri Centrala! upravi v Ljubljani in sicer v polnem znesku v Jugoslo van -skih kronah. Da jo kurz v Avstriji tako padel, zato se je blago tamkaj kar za 100% podražilo in zato. mora trgovec tukaj blago za toliko .dražje prodati. A-' ko bi pa trgovec sam plačal blago na Dunaju po avstrijski valuti, prodajalo bi se blago‘lahko za današnjo polovično ceno. Variacija valute in kurza onemo-gočuje torej danes stalno kalkuriranje cen. Trud, ki ga ima danes trgovec, je brezprimerno večji kakor pred vojno. Ako pa trgovec danes, več zasluži kakor v normalnih časih, je treba uvaževati vse navedene neprilike in izgube. Ako bi trgovci čakali, da bi merodajni faktorji napravili konec tem neznosnim razmeram, ne bi imeli nobenega blaga. Danes so ne doseže ničesar, ano trgovec sam ne posreduje pri na -kupu in transportu. Vsled tega je dandanes trgovanje prava muka. Opozarjati .se pa, mora, da se mnogo, naprti danes na rame legitimega trgovca, kar odpade pravzaprav na nove. vojne trgovce, ki so prišli iz vseh mogočih s lanov in vetrov in teh je nad 50%. Pravi trgovec, ki ima srce za svoj narod in je važen faktor v državi, so ne pretivi od oblasti določenim cenam, katerih namen je uničiti verižništvo m navijanje cen. In taki trgovci lahko po pravici zaiuevajo, da se jih ne označuje kot edine krivce današnje draginje. Zato se lahko upravičeno zahteva,, da se uvažuje jo vse težkoče, ki so danes brez trgovčeve krivde nastale pri trgovanju in ki podražujejo blago.
Hopfst.
Spilje. Tukajšno prebivalstvo je hvaležno o -I krajnemu glavarstvu v Mariboru, da mu je preskrbelo zopet moko. Tri četrtine .prebivalcev je ta teden prišlo po njo, tudi taki, ki govorijo vse drugo o Jugo-j slavij i, samo dobrega nič. — Pred kratkim je bilo tu-! kaj ljudsko- štetje, kakor ga zahteva avstrijska repu-: blika. Na vpisnem'listku so tri rubrike, namreč: dr.
; žavljan: 1. avstrijski, 2. tuji, 3. neodločeno. Spiljča-; ni. so seveda napravili križ tam, kjer jim je občinski sluga pokazal. In to bodo potem kazali, kadar pride I komisija za določitev meje.
Spuhlje pri Ptuju. V socialdemokratskem „Na-preju“ se zaganja znani „nekdo“ v našo organizacijo „Slov. Kmetsko zvezo“ in njenega, načelnika Brenčiča. Mi dobro poznamo krščanski, kmetski program in delo naše „Kmetske zveze“, poznamo pa tudi nasprotnike, ki povsod delajo, proti nam in govorijo o kmetskem oderuštvu samo ob volitvah bi radi slepomišili okoli nas. Mislijo pač, da je kmetsko ljudstvo tisti o-sel, ki se da od šocijalnodemokratičnih hujskačev in praznih gobezdačev speljati na led. Pa se boste zmotili vi rdeči gospodje !
Breg pri Ptuju. Prejeli srno sledeče: Interesentom šulfereinske šole na Bregu pri Ptuju in resnici na ljubo bodi povedano, da je, bila ta soia od začetka javna ljudska šola in last občine Breg. To v pojasnilo vsem tistim, katerim dela ta šola mnogo preglavic.
Celje. Shod Slovenske ženske zveze dne 8. t. m. se je obnesel izborno. Dvorana pri „belem volu“ je bila natlačeno polna občinstva. Shod je otvorila gospa dr. Ogrizekova, zaključil ga je o. g. Lasbahpr ter v vznešenem govoru razložil pomen in veljavo dinarja s krono ter krepko zarisal pota, po katerih naj hodi slovensko ženstvo, da pride do svoje veljave in do svojih pravic. K sklepu so članice tukajšnje Marijine družbe vprizorile igri; „Svojeglavna Minka.“ Igra je nudite obilo smeha in razvedrila. Priznati moramo našim vrlim dekletom veliko spretnost, pa tudi požrtvovalnost pri prireditvah. Celjske žene in dekleta, le tako. pogumno naprej!
Skale. V celem šoštanjskem okraju ni mogoče dobiti gospodarjem družine. Vsi gredo v premogovnik, ker tam delajo samo 6 do 8 ur in imajo velike plače. Kmetje so v velikih skrbeh, kako si bodo obdelali polja.
Najnovejše.
Regent Aleksander je poveril sestavo nove vlade radikalcu Protiéu. V Protićevo vlado pride tudi Jugoslovanski Klub. Novo ministrstvo bo imelo težko delo, ker so liberalci in socijalni demokrati 7 mesece/ tako slabo gospodarili.
IMala naznanila!
Rasnas
Ufe vsake vrste
ie sprejemajo ▼ popravilo. Glavna pošta, II. nadstr. levo,. Maribor. 128
Jos.A.Klenreichov
bralni krožek (Lesezirkel,) ilu-* trovanih časnikov se nahaja v Gledališki nliei štev. 10 Maribor.
102
Slwenciäirile^.STRflgQ“
Kupi se:
Kapima S* UfoS
trg. šped. in komis. del. družSa v
Mariboru.
PrecisB* p°8estvoi2
-----------in mali travnik pri
Sv. Lovrencu na Dr. polju. Vpraša se v Mlinski ulici štev. 37, Maribor.	133
~2kobili
težki, po 8 leta stari, se prodajo ali zamenjajo za konje. Matija Obran, Fischergasse 9, Maribor. 101
le. Svinjske mest
po naj cenejši dnevni ceni se dobi pri
IVO GIGGVIC, MARIBOR,
Glavni trg štev. 21.	130
V~* 42 '
Kuplggs
čevina št. 28.
5 do 6 mescev stare prasce. Naslov Kr-126
Bakrene Istle
za kuhanje žganja izdeluje solidno in po najnižji ceni. Kotlar
I Lovro Tori« 4WU&
Soanijska :ulica 24.	110
KM<Et|«ft večje posestvo, pla-
----	„ gair. na željo tudi
z dinarji. > onusibe pod „Srbski .agronom, na« uoravništvo lista. 112
Kupiti želim posestvo,
ki bi ležalo v bližini farne cerkve kakega trga na Štajerskem ter obstalo iz biše in hleva za goved in s »inje, vrta, sadonosnika ter nekaj travnika in njiv v obsegu 2—4 orale lepo aroađirano. Cenjene ponudbe prosim pod „Upokojenec“ poštno ležeče Podčetrtek.
116
22
Les
rezan, teBan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini
• „Sewsr“ '
društvo lesnih industrialcev dravske doline
MARIBOR
T e gettb ofova cesta 45.
Kupujem
90 najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo, flkfesr Glase?, lesna trgovina v Kušah pri Mariboru.	1796
Govorite povsod slovensko!
ppoda sai
Prodam
tančna pojasnila da iz prijaznosti g. Sinìè, trgovec, Pobrežje, Zrkovska cesta, Maribor. 80
1 krava 6n 1 konj
na prodaj. Povpraša se v trgovini Glavni trg, štev. 4, Maribor. 127
Hm el je ve drose
5 — 8 metrov dolge, tudi kratke za nove nasade.
Huse pl. Bien, Braslovče. B
Slovenci širite „STRAŽO“
esBßssmeaSBmaBaaamcawäsaammmism
Službe i
priden, k trem konjem se sprej tue
Hlapec.
pri Zismolo, Fram. Plača po dogovoru.	129
tflfllSSP s 4 —5 delavskimi
- močmi se sprejme I pod ugodnim' pogoji takoj pri Dr. Rapoc u, Reiserstrasse štev. 2, Maribor.	122
Ifzanesljiv, tudi o-ženjen se proti dobri plači takoj sprejme. Poizve se pri firmi Štpec, Maribor, Grajski trg 2.	120
MliflV za ®ito mlet se proda.
i Gert, Gosposka ulica 13, Maribor.	126
Iščem službe kot 181
^prodiiaika^
najraje v kakšni pekarni ali drugi
trgovini. Naslov Koroška cesta
štev. 82.	131
Pridan hlapec »e
sprejme v veletrgovini M. Berdajs, Maribor.	136
AKO!
imata kal «a prodati !
hočeta kaj kupiti ?
iščete služb©? Inzeriraite v Straži in uspeh ie gotov!
K
01
f»
»Vsrdar
Mm Kaya na klelo in Me !
glacirana in neglacirana odprta vvrečah,kakor tudi glacirasavzavoj po 200 in 600 g poljubno množino po najnižj. dnev. cen, prodaja
|WO fiiflOWit.
Glavni trg štev. 21
podružnica MARIBOR.
Alojzij Giiušek
kom. skladišče Maribor, Glavni trg 6. i srajca,
lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 38 K, trgovcem popust, Črn in bel sukanec po dnevnih cenah.
! ft Ü TO- I
PNEVMO
Kirurg
Dr. MIRKO ČERNIČ
primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgični vsenčiliščni kliniki prof. Hochenegga na Dunaja ord. od pol 3—4 (razven nedelj in praznikov)
Maribor, Magdalenski trg Ö, I. iidstr.
(GUNI)
Pirelli
Nichelili
Goodrich
dpfeavtia
takoj

J. GOREČ
| LJUBU ANJI
_ Potrebujete tr petne
» ? čevlje?
Potem Bi oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, fflam trt a
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji ceni tako tudi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!	Cene brez konkurence I
H Raznašale!
naie list© se spremaj©
proti dobremu zaslužku
CIRILOVA TISKARNA
Karel Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mariboru
Schillerjema ulica 21
priporoča svojo zelo bogato zalogo v žriih. nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat t>a stroje I Lastni kamenolom pri Slov.
Bistrici, industrija za granit, mramor in
sienyt.	1684—424
W prodaj £ fz j
(godal, godbenih inštrumentov.) | Ponudbe na upravo lista pod „Godalo“.	124
MISSS 2 velikim vrtom je na ”” prodaj. Naslov Hugo-volfova ul. št. 42, Maribor. 123
8 mescev stara telica
piuckavske pasme je na prodaj pri Alojziju Gornik, Sv. Peter pri Maribora.	113
Sellai na prodaj. Pokopališka ulica 9, Pobrežje pri Mariboru.	134
Novo zidana hita
z dvema sobama, 2 kuhinji z gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom se takoj proda. Pozze se Tržaška cesta štev. 6, Maribor.
135
BED-OUE
PETROLEJ
cilindroYo
strojno
S Proda
se velik hlev za zajc3. 24 oddelkov in se tudi lahko rabi za čebeljak, „Vpraša se Tezno Maribor št. 29
LJUBLJANA
Danajska cesta 33
Veletrgovina:
Ludovik Kuharič Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izroz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa.— Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega.
fi pi va II
114

Razpis.
Pri toplicah v Dobrni pri Celju se za letošnjo sezijo razpisuje mesto	y fej
kopališkega zdravnika
z ginekologično predizobrazbo. Primerno opremljene in kolkovane prošnje je poslati
do 22. februarja 1920.
poverjeništvu za javna dela v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne informacije.
Pripominja se, da pristojajo zdravniku brezplačno običajne oaturalije, glede morebitnega remuneriraaja. je pa staviti v prošnjah tozadevni zahteve,
U L|llblj8n|, 7. februarja 1920.
Vodja poverjeništva za javna dela:
Itti* Klšstar.
118
OGLASNA ODPRAVA „JADRAN“, MARIBOR.
Pšenične
otrobe
ps»ve vrste oddaja y vsaki množini
ekspertna trgovina
Ferdo Serf______
üaritour, ICoroška cesta 21
m______——-__—-—»
Inserirà jte
Sfbai*“ !
Ü
tr
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža,
O d trovo mi urednik: Vekoslav Slupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora*