Poštnina pavšallrana.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
■	—	 List izhaja 20. vsakega meseca.	 Za člane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5’—; posamezne številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: >/48 strani D 5-— vključno davek. =====		Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Štev. 16. -n Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. 	 Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega nier i seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		 ■ •	
Štev. 6.	V Ljubljani, 2C	>. junija 1924.	Leto XI.
Vse cenjene naročnibe oziroma člane zadrug, Ki bodo prihodnje dni prejeli položnice po poiti, nujno prosimo, da Plačajo letošnji prispevek ja »Gostilničarja" v znesbu Din 20'-, da zamoremo poravnati narasle tlsbarnlške račune.
Zvezina poročila.
Mizerija v naših glavnih organizacijah.
Ob priliki velikega kongresa gostilni-čarstva cele Kraljevine v Novem Sadu . leta 1919, ki se je raztegnil tudi na mani-festacijski pohod v Beogradu, se je zasnovala Centralna Zveza gostilničarskih Sa-vezov in Udruženj kraljevine SHS s sedežem v Beogradu.
2e pri porodu te prevažne institucije so se pojavili spori samo radi imena. Nekateri delegati so želeli, da bod ime temu detetu Državni Savez gostioničarskih obrti Jugoslavije itd. itd.
Pri tem prerekanju je tudi ostalo in ni se zvedelo, ali je Centralna Zveza oživljena ali ni, ali ima kakova pravila ali ne. Obrnili smo se tozadevno že lansko leto na Zvezo v Zagrebu s prošnjo, da nam naznani, imamo li Osrednjo organizacijo v Beogradu ali ne. Odgovor je bil, da Savez obstoji, ali ne radi niš. No, mislili smo si, nebo je visoko in Beograd daleko, mi se ne bomo trudili, da ga oživljamo.
V Zagrebu oziroma na Hrvatskem pa 5e je tudi pojavila osebna borba proti ta-mošnjemu Savezu in se je ustanovilo po-
leg tega Udruženje gostioničarskih Zadrug za Hrvatsko itd. In to dejstvo je rodilo tri tabore. Vabili so nas tja in sem, mi se v dotična prerekanja nismo hoteli vmešavati ter smo ignorirali vse vkupaj ter delalf svojo pot naprej1. S simpatijami smo ostali pri starem Savezu v Zagrebu* ter se tudi udeležili lanskega kongresa na Sušaku, pri tem pa odločno zahtevali, da se mora udejstviti edinstvo z dobro funkcijo urejenim državnim Savezomi v Beogradu.
Danes je dejstvo, da1 sta vlada in javno mnenje koncentrirana v Beogradu, brez Beograda ne bo nihče usipeval, tudi go-stilničarstvo ne. Zato se nismo mogli sprijazniti, da sklicuje enkrat ena Zveza sestanke in enkete sem, druga zopet tja, na katerih se je samo čenčalo, kaj nas tare, govoričilo skozi okno samo sebi v slavo, hlastalo po. efektih dolgoveznih govorov z drastičnimi zahtevki, brez treznega in resnega pomisleka, ali je zahtevke miožno doseči ali ne po obstoječih zakonih ter kar kratkomalo zahtevalo ukinitev tega ali onega, kar nami ne prija v krami, brez preuredbe dotiičnih po Saboru samem-skle-njenih zakonov.
V take konglomeratske avatnture, kjer vleče eden hi, eden hot, se vsled resnosti in skušenj, katere imamo že vsled 35 letnega delovanja v zadružništvu gostilniške obrti, umevno nismo hoteli vmešavati ter čakali, da se ta zaleteli položaj razbistri.
Po tovariškem stanovskem' glasilu v Zagrebu smo zaznali, da so tovariši' v Beogradu to zapazili in si razlagali tako, da njih stremljenja ignoriramo, in dali pri nekem shodu, na katerega naš Savez ni bil vabljen, duška in na neotesan raaSao obmetavali, češ Ljubljana nas ignorira, a preje bodo Ljubljančani rabili Beograjce kakor pa obratno, ter pri tistem vezanju otrobov še dodali, da smo v Sloveniji krasno organizirani, da pa manjka dobrih strokovnih voditeljev itd.
Navzoči načelnik Zagrebačke Zveze je sicer te gluposti zavrnil, vendar ne moremo zato, da povemo tej gospodi še tole:
Organizacije v Sloveniji so se izvršile po največ od Ljubljanske Zveze v teku 20 let in ako smo znali naš stan organizirati, mislimo, da nam preostaja tudi še toliko zmožnosti, ga pravilno voditi v okviru obstoječih zakonov in predpisov. Pri nas je izvedena vsa organizacija na podlagi obrtnih zakonov, tam doli pa se združujejo na podlagi društvenih zakonov in to je tista hiba, da se vse meša kakor kaša z močnikom, iz tega sledi, da nam m treba nikamor hoditi po informacije in poduk, pač pa smo bili do sedaj še vsem; nastalim organzaicijam dobri informatorji. Prerekanje, kakor smo ga pri vas opazovali, nam je popolnoma tuje ter bodi toi prva in zadnja beseda na klevete, storjene od katere koli strani.
Naše nabiranje, da bodi organizacija smatrena, jedinstvena in da gravitiraj striktno le v Centralni ali središnji Savez v Beogradu, so- podprla tudi Zagrebačka Udruženja ter izdala okrožnico proti sklicanju enkete, katero je propagiral pokrajinski Savez v Novem Sadu za dan 11. junija t. 1. To Udruženje se je izreklo iistota-ko za idejo, da sklicuj konference pokrajinskih Savezov na skupna posvetovanja vedno le Osrednji Savez v Beogradu.
Premotrivajoč tako nesložnost, smo porabili priliko vabila Zagrebačkega Udruženja na občni zbor dne 30. aprila t. 1. v Zagrebu, ter ondi predlagali stremljenje po enotnih smernicah o čistem fiksnem programu, po katerem morajo delovati vse gostilničarske organizacije od Triglava do Soluna in od Subotice do Kotora. Te naše ideje in prizadevanja, katera smo z okrožnico predložili vsem pokrajinskim organizacijam v Kraljevini, so imela uspeh. Zganil se je Središnji Savez v Beogradu in sklicuje za dan 26. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v Beogradu sestanek vseh zastopnikov pokrajinskih organizacij, na katerem se naj izmenjavajo misli in smernice za delovanje o vseh vprašanjih, koja mteresirajo gostilničarski stan. ih ki bi bila koristna za stanovske interese.
Osrednja Zveza v LJibljani bo poslala na to konferenco svojega zastopnika in bomo v prihodnji številki o delu in uspehih konference poročali.
Naš delegat bo zahteval razpravo o naslednjih točkah:
1. Propaganda in podpiranje ideje po ustanovitvi stanovskega časopisa »Gostilničarski Glasnik«, ki naj izhaja kot glasilo Središnjega Saveza oziroma vse-vkupnega gostilničarstva Jugoslavije, ki bo pisan v cirilici in latinici s ptosebno rubriko za Slovenijo.
2. Revizija in izpopolnjevanje pravil Središnjega Saveza.
3. Dosega izpolnjenj1 že podanih spomenic in resolucij tičoč se izdelanjai enotnega obrtnega reda, ki naj uredi tudi di-scipliranejše in pravilnejše opredeljenje gostilničarske obrti kakor pa je to zakrivil taksni in pristojbinski pravilnik. Izposlovani e pri ministrstvih financ in notranjih zadev preureditev pravilnika k taksnemu zakonu v členu 13, da se odpravijo kričeče krivice, ki so se s temi določbami zavesile nad gostilničarsko obrtjo v Sloveniji. Izprememlba se mora na vsak način doseči, dokler Saborska zbornica zakona samega ne izpremeni v toliko, da bi za plačevanje gostilničarskih taks izmenjalo za splošno primerno zvišano državno! trošarino. Za izpremembe taksnega pravilnika ne more biti nikake ovire, ker se minister za finance že y zakonu samem pooblašča za izdelavo oziroma ureditev pravilnika, ima torej tudi polno moč za preureditev.
Ta sedanja nepraktična, da, docela krivična določila povzročajo velikansko ogorčenje med obrtniki gostilničarji, ker so resnično tako nepraktično, nepravično in okorno zasnovana, da se godi nekaterim
tako neopravičljiva krivica, da vzbuja nevarnost pobune med plačevalci teh oderuških postavk.
Navedemo samo nekaj primerov:
Gostilničar na nekem gorskem: kraju je potočil 182 hi pijač vse leto, takse pa miti je naloženo Din 300.— polletno. Ako se takemu tudi 50% popusti, je še vedno barbarsko obremenjen.
Drugi, ki je potočil 78 hi 56 1 pijač, pa ima ravno isto takso.
Tretji je potočil 12 hi 41 1, ima Din 500.— polletne takse, četrti pa za 16 hi 37 1 potočenih pijač Din 200.— takse in zopet peti za potočenih 20 hi 10 1 Din 500.— takse.
Njegov sosed v drugi vasi pa za 78 hi 56 1 samo 300.— takse. Z drugega kraja se nam poroča, da je bil dejan gostilničar, ki je potočil leta 1923 182 hi v drugo skupino, drugi gostilničar s potočenimi 72 hi pa je prišel v prvo skupino, nadalje spet v nekem kraju s potočenimi 6 hi vdrugo skupino, boljši, ki je potočil 16 hi pa v četrto- skupino. Ta razdelitev je tako slaba, da se godi nekaterim gostilničarjem kruta krivica, ko zopet drugi proti neznatnemu plačilu točijo.
Navedemo lahko še tisoč takih kričečih slučajev, koji so nam prijavljeni in vprašamo, ali fe možna obdržati pri takem postopanju finančnih oblasti še mirno kri, čudimo se tej občudovanja vredni potrpežljivosti prizadetih.
Dokler se ta taksna uvedba rie ukine ali zamenja zal splošno državno trošarino,
naj se vsekako prenaredi razumu in pravičnosti odgovarjajoče v več taksnih skupin in za gostilničarsko obrt določi plačevanje po množini prodane pijače oziroma po višini opravljenega prometa.
Ta reforma se mora takoj izvršiti, da se bo pri plačevanju takse po tar. post. 62 za drugo polovico leta 1924 lahkoi ozirala na tako pravilno odmero.
Poudarjati je pri tisti priliki tudi, da se naj rok za plačilo takse za drugo polovico leta 1924 dovoli do konca oktobra, da se do tja lahko vsporedi pravična odmera z več skupinami (najmanj 8) in pa, ker naše ljudstva po največ ne zmore tako zaporednih velikanskih dajatev poleg še drugih rednih davkov, ker so mnogi morali že za prvo polovica leta iskati posojila, da plačajo ta ogromna krivična ob-loženja.
To so enkrat največje zablode v finančni zakonodaji, mora se prepričati gospode finančnike o tem, ter pripraviti do tega, da poslušajo glas po krivici trpečih.
Da treba država poreza, ve dobro vsak in tudi rad da državi, kar ji gre, ali uničevati kak obrtni stan vsled nepoznanja razmer s fiskalnimi pretiranostmi, tega v pravnih razmerah se nahajajoči državi ne sme biti.
Zato moramo složno z onimi, ki so na viru vsega tega, ministrom zadevo jasno predstaviti in doseči uveljavljenje pravičnih zahtev, ki bodo dale možnost znosnosti taksnih plačil malemu obrtniku gostilničarju.
O uspehih konference in doseženih rezultatih bodemo podali poročila.
Pojasnila k zakonom in naredbam.
Na mnagostranska pismena vprašanja, kako je postopati po sedanjih predpisih za pridobivanje točilnih pravic, oziroma gostilniških koncesij', podamio ta-le navodila:
Način pridobivanja gostilniških koncesij je dandanes sledeči:
Najprvo se mora dobiti hišno pravico in plačati takso po tar. post. 61 taksnega zakona, ta znaša v velikih mestih Din 3000.—, v mialih mestih Din 2500.— in v krajih pod 2000 prebivalcev Din 2000.—.
Ako pa se je v dotičnemi poslopju, kamor se zaprosi nova koncesija, izvrševala gostilna že pred letom 1920 nepretrgoma, je na tisti hiši ta pravica že pridobljena in odpade dotična taksa.
Za popolnoma na novo se ustanavljajočo* gostilna ali kavarno se mora predložiti tudi načrt in je zato plačati1 takso po tar. post. 60 pa razredih in prebivalstvu od Din 400.— do Din 1000.—, ter plačati tudi komisijski ogled.
Komisija sestoji iz enega inženerja, enega zdravnika, političnega uradnika in enega financarja. Pri podelitvah takih novih hišnih pravic se mora zaslišati tudi Občina in Zadrugo.
Nato je zaprositi pri političnih oblast-vih za pravico točenja! opojnih pijač, t. j. 'osebno ah profesijonmno pravo; prošnja se kalekuje z Din 5.—, priložiti pa je še 1 kolek za Din 20.— za rešitev in Din 200.— v kolekih za taksa.
Ko je vse to dobljena, se mora zaprositi še pri finančnem okrajnem ravnateljstvu za pravico točenja alkoholnih pijač. Za to prošnjo je najbolje porabiti tiskovino obrazec I, ki se dobivajo v traiikah. Kolek za to prošnjo je Din 5.—.
Taksa za to pravico pa se odmerja polletna pa tar. post. 62 od Din 200.— do Din 1500.— polletno pa krajih, številu prebivalstva in množini potočenih pijač. Tako je postopanje sedaj v pridobivanju točilnih pravic.
Za samo prodajo jedil ali prenočišča podeljujejo i nadalje politična oblastva tozadevne pravice. Pristopninske takse k Zadrugam so istotako v polni veljavi ter mora vsak novi prositelj za) katere koli pravice pristopiti tudi k pristojni Zadrugi in plačati pristopnino.
Zadružna načelstva opozarjamo pri tej priliki, da zahtevajo tudi od trgovcev, ki se pečajo s prodajanjem alkoholnih pijač, da se včlanijo pri gostilniški Zadrugi (§ 107 obrtnega reda in odlok Ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani z dne 7. septembra 1920, št. 7401.
Ako zaprosi sin, hči, zet ali sinalia za gostilniško obrt, ki naj preide na nje,ja ali njo od prednikov, je dotičnemu zaprositi za osebno pravico za točenje pijač pri velikem županstvu potom okrajnega glavarstva ali magistrata, v,se drugo pa, ka-
kor smo v začetku povedali. Pri zaprosi-tvi se mora izkazati, da je neoporečen, zdrav in državljan kraljevine SHS. Radi drugih nejasnosti, ki jih podaja taksrti pravilnik, pa pojasnuje Ministrstvo' trgo\ine industrije, oddelek v Ljubi/ani, z razpisom dne 21. februarja 1924 št. G48/III. še sledeče:
1. Pravilnik ministrstva za notranje zadeve uvaja za vso državoi krajevno Gostilničarsko in> kavarniško ter osebno pravico. Krajevna pravica je, vezana na zgradbo, koje sposobnost, da Se v njej izvršuje gostilniški ali kavarniški obrt, je potrjena po predpisih omenjenega pravilnika. To svojstvo Poslopja predstavlja dejansko realno pravico, ki more preiti na vsakokratnega lastnika poslopja. Osebna pravica pa je čisto individualne prirode.
Presoja krajevne in osebne sposobnosti se vrši izključno po odredbah omenjenega pravilnika in preide iz pristojnosti' obrtnega v pristojnost policijskega (političnega) oblastva.
Pojem gostilničarskega in kavarniškega obrta se razume v širšem! smislu, kakor to stori obrtni red. Kavarniški obrt vsebuje brez razlike vse pravice § 16, točke b, c, d, e, f in g obrtnega reda. Gostilnic a rskemu obrtu pripada poleg tega še orav ica do prenočevanja potnikov, dočim. ka\ arniški obrt nima te pravice. Temi obr-tom pripadajo omenjene pravice brez izreč ne navedbe v izdanih potrdilih o krajevni in osebni sposobnosti. Ali prej, pred ~o bi ti obrti mogli začeti i obrt po točkah a, b, i in g § 16 obrtnega reda, morajo Predhodno dobiti dovoljenje za točenje alkoholnih pijač. Samostojno izvrševanje obrta po točki a, f in g imenovanega § po Uvedenem pravilniku Ministrstva notranjih zadev ni več mogoče, temveč mora biti združeno s pravico do točenja alkoholnih pijač.
Priprava in prodaja toplih in mrzlih jedi po točki b, § 16. o. r., ki se vrši samo-stalno in brez zvez| z obrtom po točkah a, c, d, e, f in g prej omenjenega zakona, ne spada pod kavarniško in gostilničarsko obrt in se obravnava i nadalje izključno Po obrtnem redu.
Prodaja vina in ostalih alkoholnih pijač na debelo in prodaja alkoholnih pijač na drobno v zaprtih posodah, katera trgovina je bila po obrtnih predpisih vezana na prijavo obrta pri obrtnem oblaistvu, 2a.visi po omenjenem pravilniku Financ-lle8a ministrstva od predhodnega dovo-tanja finančnega oblastva. Terni obrtom J^ipadajo slične pravice in dolžnosti, kakor točenju pijač na drobno.
2. Vsi prej omenjeni posli z novimi Predpisi niso prestali biti obrti in obdrže 2načaj koncesijoniranih obrtov. Vsled te-
mora stranka pred početkomi izvrševala obrta s posebno vlogo prositi pri prisojnem obrtnem oblastvu za vpis v obrtmi register. Tej vlogi je treba priložiti pridobljena potrdila o krajevni pravici, o °Sebni .sposobnosti in o pravici točenja ^koholnih pijač.
Obrtno oblastvo potrdi to okolnost in izvrši na osnovi tega vpis brez predhodnega zaslišanja občine in pristojne zadruge. O vpisu v register izda to oblastvo potrdilo. To potrdilo, zajedno k potrdilom o krajevni in osebni sposobnosti in z dovoljenjem za točenje, stopi na mesto dosedanje koncesije. Na ta način se postopa v slučaju gori omenjene trgovine z alkoholnimi pijačami.
Pri vpisu v obrtni register se razlikuje samo kavarniški ali gostilničarski obrt, brez naštevanja poedinih pravic, ki jih predvideva § 1£ zakona.
Če se ta prijava ne izvrši, postopa obrtno oblastvo po predpisih obrtnega reda.
3.	Z ozirom na rečeno se smatrajo v pogledu gostilničarskega in krčmarskega obrta in ostalih predpisov o prodaji alkoholnih pijač za ukinjene vse odredbe obrtnega zakona, ki se nanašajo na potrdilo sposobnosti zgradbe in oseibe, kakor tudi predpisi, ki se nanašajo na izdanje dovoljenja za izvrševanje obrta, na namestnika in zakupnika, prenos in odvzetje obrtne pravice na prestopke in kazni in na postopek in prizive. Vsi ostali' zakoniti predpisi pa, ki se nanašajo na te zadeve, in posli, kojih navedena pravilnika ne zadevata, posebno oni, ki se nanašajo na policijski nadzor, na obrtno zadrugo in na obrtni register, ostanejo i nadalje v veljavi. Zakon o točenju in prodaji na drobno žganih alkoholnih pijač od 23. junija 1881 drž. zak. št. 62, je istotako razveljavljen z omenjenima pravilnikoma.
Za mladoletne in vdove se zahteva potrdilo o osebni sposobnosti in potrdilo o pravici točenja. Od takse za osebno pravico so oproščeni samo mladoletni otroci in pjravne osebe. A morajo za to imenovani nastaviti poslovodje, ki morajo donesti potrdilo o osebni sposobnosti. Vdova ni' oproščena te takse. Takse za pravico točenja plačajo i mladoletni otroci i vdova. V pogledu gostilničarskega in kavarniškega obrta je § 56 obrtnega reda stavljen izven veljave. To je prehod obrtov. Ako umrje mož, mora vdova pridobiti1 si oseib-no pravo in pravico za točenje. Nedoletni dediči pa seve s posredovanjem varuha isto tako, a za tako nadaljevanje obrti se mora nastaviti poslovodja, ki si mora pridobiti osebno pravo.
Poslovodja je po novih predpisih dopusten, zanj se ne zahteva ne potrdilo o osebni sposobnosti, ne prijava pri obrtnih oblastvih. Njega mora le odobriti finančno oblastvo, razven v slučajih, omenjenih v predidočem odstavku.
Zakup je pri vseh gori omenjenih obrtih nedopusten.
Vsi poslovodje in vsi zakupi, ki datirajo pred dnem, ko so stopili novi predpisi v veljavo, ostanejo nedotaknjeni. Odredbe izdanih pravilnikov o zakupih se uporabljajo samo za obrte, ki se otvorijo po uveljavljanju novih predpisov.
Z ozirom na zgornje izvrši politično oblastvo I. stopnje v tej svoji lastnost in-strukcijsko postopanje in kot obrtno ob-
lastvo I. stopnje vpis v obrtni register za koncesijonirane obrte. Dosedanji vpisi trgovine z alkoholnimi pijačami ostanejo ne-izpremenjeni.
V instrukcijskem. postopanju z ozirom na prošnjo za priznanje krajevne pravice naj se zasliši tudi gostilničarska Zadruga, dasiravno po novih določilih to ni predpisano.
Dogovorno z gospodoma velikima županoma rešuje spise v predmetnih zadevah, v kolikor spadajo v pristojnost župa-nijskih oblastev, zaenkrat še urad ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani.
Ministrstvo trgovine in industrije naroča, naj se poroča, kakšen vpliv imajo novi predpisi na gospodarski in upravni položaj te pokrajine.
Rešitve na posamezna vprašanja se hitro rešujejo.
Dopisi.
Iz Sorške doline.
V št. 5 Vašega cenjenega lista se je upravičeno ožigosalo tukajšnjega založnika Unionskega piva, g. F. Sekatur, katere je nam gostilničarjem ta človek že prizadejal, vam niti od daleč popisati ne moremo.
Odkar je zaloga mengeške pivovarne nehala delovati, smo izpostavljeni na mi-lOjSt in nemilost temu ošabnemu človeku. Vse tozadevne pritožbe na pivovarno Union ne izdajo nič. Niti ne smatrajo potrebnimi, da bi poslala pivovarna svojega nepristranskega uradnika tu sem, kateri bi ugotovil dejanski stan razmer, ki vladajo pod njegovim paševanjem. Upamo ,in mislimo, da je vreden vsak gostilničar, kot njegov odjemalec, vsaj skromnega pozdrava od njega pri slučajnem srečanju, tolikobolj, ker vendar živi on od naših žuljev. Mi ne moremo kaj zato, da! on razpolaga z mnogimi stotisoči, kar je tudi prav, toda vsakemu, kar mu gre. Dokler bo živel on od našihv zaslužkov, katere mu damo mi, se ima obnašati proti nam uljudno: Da je postrežba s pivom pod vsako kritiko, vam menda ni potreba omenjati. Šlo je tako daleč, da smo se gostilničarji Železniške doline dogovorili, da bojkotiramo pivotoč popolnoma, dokler bo imel ta človek zalogo, toda žal, pojavilo se je par stavkokazov in primorani smo bili, radi ali neradi, ugrizniti' zopet y to črez vse kislo jabolko.
Gospod urednik, pri razmerah, katere so, vas vljudno prosimo, svetujte nam eno pivovarno, katera bi bila pripravljena nas postreči s pivom. Obrniti se hoče^ mo za nadaljni razgovor takoj do nje, ter ■ bomo stali vsi kot en mož za procvit njenega podjetja v našem okolišu. Seveda bo pivovarna Union, oziroma njen zastopnik g. F. v tistem trenotku ddkončal pri nas svoje delo.
To sem' vam poročal v imenu mnogih drugih, od katerih podpisa vam žal ne mio-rem dati iz umevnega razloga^ kajti, dokler sem; navezan na edino zalogo, kate-
ra obstoji tukaj, se ne morem! izpostavljati Še večjimi sekaturam od strani založnika.
Prosim, ako vam je mogoče, da prijaviti to pismo v prihodnji številki vašega cenj. lista.
Zadružne zadeve.
Kabinet ministra trgovine in industrije v Beogradu razglaša potom Trgovske zbornice sledeče:
1. V načelnih vprašanjih, kakor i v vprašanjih obče važnosti sindikalne organizacije poedinih obrtnih zadev, kakor so Save^i j .trgovcev, bančne Zadruge, Zadruge prevoznikov, Zveze industrijalcev, Obrthe'Zveze in Zadruge itd., morajo odslej na rečeno Ministrstvo obračati se samo potom pristojne Trgovske in obrtniške zbornice.
2. Zbornica ima dolžnost, da vloge ozirqi$a predstavke te vrste s svojim mišljenjem najhitreje predloži Ministrstvu.
3. Vloge obrtnih organizacij v načelnih vprašanjih in vprašanjih obče važnosti se brez oddaje mnenja pristojne zbornice ne bo vzemalo v postopek.
^■ 4. Pristojnost zbornice ustanavlja sedež dotične korporacije.
Ta administrativni oddelek bo reševal vse zadeve oddelkov in odsekov Mini-strsffa,*1chkor tudi upravo za zaščito industrijske svojine, zavod za pospeševanje industrije in obrti, oddelke Ministrstva trgovine v Zagrebu, 'Ljubljani, Splitu in Sarajevu. Tak preneseni delokrog pripada Trgovski, industrijski in obrtni komori v Bebglfedu, Trgovski in obrtni komori v Skoplju, Velikem! Bečkereku, Novem Sadu, Osjeku, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, koje so dobile nalog, o tem ukrepu čim preje obvestiti vse obrtne organizacije svojega področja.
IV. Ljubljanski vzorčni velesejem obe-t#r»biti po dosedanjih izgledih ena največjih narodno - gospodarskih manifestacij, 'kar jih je bilo še v Jugoslaviji prirejenih. Kr-og-razstavljalcev se bo izpopolnil poleg lanskoletnih s celo vrsto novih, ki bodo prinesli svoje prvovrstne novosti. Pa tudi dotok kupcev bo močan, zlasti vsled tega, ker je Ljubljanski velesejem splošno priljubljen širom države. Zasigurani so že več|jr poseti kupcev iz Srbije, Hrvatske, Bantka, Bosne in seveda tudi iz Slovenije. Izvedena je obširno akcija, da se letos tudi kmetovalce močno privabi na obisk sejma in nakup njim potrebnih predmetov. Letošnji velesejem se vrši že poprej kot prejšnja leta, namreč 15. avgusta, s čemur je zlasti kupcem izven Slovenije zelo ustreženo, ker morejo svoje trgovsko potovanje zvezati z izleti v našo divno Gorenjsko. K dobri izvedbi akcije za pridobitev čim večjega števila kupcev, smo dolžni veliko zahvalo trgovskim korporacijam po celi državi, ker vsaka organizira v svojem okolišu poset svojih članov. Značilno je, da se bodo letos legitimacije za poset sejma in polovično vožnjo na železnici (tudi na brzovlakih) prodajale v
preko štiristo krajih naše države. Podani so vsi predpogoji za najuspešnejši zaključek razstavljalcev in upamo, da se bo izvedla letos naša največja narodno-gospo-spodarska prireditev v splošno zadovoljstvo vseh. Ljubljanski velesejem bo zopet tisto mesto, ki izbira v vzajemnosti brez političnih strasti brate Srbe, Hrvate in Slovence. Da se zamore pravočasno vse urediti in zadovoljiti vse razstavljalce z razstavnimi prostori, se naproša vse one, ki še niso poslali prijavnic, naj to nemudoma store. S tem koristijo sebi in pa tudi drugim podjetjem, katerim ni potreba čakati z ureditvijo razstavnih prostorov.
Gospodarske zahteve dalmatinskih vinogradnikov. — Pred kratkim se je vršil v Šibeniku mnogoštevilno iz vseh delov Dalmacije obiskan kongres dalmatinskih vinogradnikov. Na kongresu sprejeta resolucija ugotavlja, da postaja vinska kriza vsak dan večja in da preti vinogradnikom gospodarska katastrofa. Lanskoletni pridelki po večini še niso prodani. Potrebno je, da se v čim izdatnejši meri olajša izvoz in konzum vina, ker je notorično, da je v naši državi nadprodukcija vina. Krizo pa pospešuje še davčna politika, ki nalaga prav na vino odnosno na žganje, izdelano iz vina, visoke trošarine in naklade. Da se ta kriza vsaj nekoliko ublaži, zahtevajo vinogradniki med drugimi zahtevami lokalnega pomena: 1. da se ukine pobiranje točarinskih taks in trošarine na žganje iz vina in vinske drozge;
2.	da se zabrani pobirati samoupravne trošarinske naklade na pijače, ki se prevažajo iz ene občine v drugo; 3. da se za prevoz vina po železnici opusti pobiranje prevoznine ali prevoznina vsaj izdatno zniža; 4. da se omogoči izvoz viha v inozemstvo in 5. da se odpuste vinogradnikom vse kazni, ki so jih zadele vsled1 prestopkov zakona o taksah, — Na kongresu se je osobito povdarjalo potrebo, da se zakon o taksah v sporazumu s poklicnimi organizacijami in korporacijami vseh gospodarskih krogov revidira in prilagodi potrebam narodnega gospodarstva, ker v sedanji obliki prepirečuje razvoj in razmah trgovine in točenja pijač.
Raznoterosti.
Ožigosanje mer. — Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se morajo vse mere in priprave za merjenje (tehtnice, uteži, dolžinske mere itd-X preden se dado na prodajo ali v promet, uradno preizkusiti in ožigosati.
Ljubljanski tovariši! Zadružnemu načelstvu je uspelo pridobiti vodstvo pivovarne Union za to, da prepusti ves obrat s pivom na privatnike gostilničarjem samim. Obvestite te o tem z naročilom, da se za ta posel zavzemate ter postrežbo privatnikom Vašega okoliša, koji) kupujejo po cele zaboje piva, rade volje prevzemate. S' tem je nadležni konkurenci v tem pogledu odpomagano in je na Vas
ležeče, da s solidnimi cenami pri oddaji celih zabojev k trajnosti te ukrenitve pripomorete. — Načelstvo.
Zaloga Goetzovega piva. Na Sv. Petra cesti št. 85 v Ljubljani, na dvorišču gostilne pri Jernejčku, se je ustanovila nova zaloga znanega piva Goetzove pivovarne v Mariboru. Zastopstvo ima g. Tine Jakše, domačin, bivši restavrater Narodnega doma v Pulju.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
□ Novo in staro vino, belo haloško
lastni pridelek in jabolčnino
; nudi po ugodni ceni
DAVORIN TOMBAH
Št. Vid pri Ptuju
V
Jribuna1
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
!. kranjsh tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
| Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono* sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
m- Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
=dalmatircea=
črnega kakor belega, katerega oddajam po ts konkurenčno nizkih conah. ::
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ul. 3 »Zlatorog«. "Zaloga Spodnja Si&ka Kav&kova ul. 255.
iii.ro
Utemeljeno 1908. god,
Utemeljeno 1908. god.
PODRUMI: Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva.
Največ e uzorne pivnice 1 skladlšte
odleianih vina iz sviju vinogorja Jugoslavije: dalmatinsko, brvatsko, srljemsko, banatsko, I ljutomersko vino.
""*	_——_
Fina izbrana vina n bntiljama Iz vlastltlh vinograda.
Delniška pivovarna Laško
priporoča svoje
marčno
pivo
dvojno marčno pivo
temno porter
pivo
Naznanilo! N0V0 zastopstvo piva V Ljubljani Naznanilo!
S tem naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 85, zastopstvo GoetZOVega piva iz Maribora.
Proizvajam izvrstno marčno pivo in prvovrstno črno pivo znamke „Boks“, ki je zelo priljubljeno v športnih krogih. — Dobi se v steklenicah in sodčkih franko postaja. — Cenjene restavraterje, pivnice in gostilničarje prosim, da se obračajo na mojega glavnega zastopnika
TINETA JAKŠE v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 85 (gostilna pri Jernejčku) dvorišče. — Se priporočam
TOMAŽ GOETZ, lastnik pivovarne v Mariboru.
Proda se
►
►
►
60 hi dobre transportne vinske posode po zelo primerni ceni. Naslov pove uprava »Gostilničarja", Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.
H
N
H
N
N
N
Priporoča se	i(;
pristen brinjevec
lasten izdelek
peter Smi9, Selca naiškojj« tok«
Odda se v rujem ulnski paviljon rr velesejma.
Gostilničar, ki bi se interesiral za točenje v tem paviljonu, naj se nemudoma oglasi pri
Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani, Kongresni trg 2.
mop
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hruatshlh In Štajerskih olnskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
P
S~2.
%
Vinarska zadruga
Ljutomerčan
r. z. z o. z.
I
v Sv.Bolfenku Pn Ljutomeru
je otvorila svojo
*
podružnico
v Ljubljani
Stara pot št. 0
poleg vojne bolnice
ter priporoča c. g. gostilničarjem svoja zajamčeno pristna
ljutomerska vina
po najnižjih cenah.
Z-S
M
Zaloga stekla, porcelana Id svetliik
Fr.Kollmann
v £jnbljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem prl”večjl naročbi Izdatno znliane cene.
Z.
fi. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Sl
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubliana Slovenila.
(Vinska trgovina m restavracija
Peter Steple j
S Spodnja Sifta itei. 256 I
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ^ U veliko zalogo zajamčeno naravnih n S vin iz dolenjskih, goriških, istrskih * ® in štajerskih vinskih goric. ~ ■	Telefon	*t. 282.	a
M
*
*
*
x
*
x
*
K
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
H
H]
H
H
K
M
H
K
m m m m m saz 2*& tu ai jmt
i $
*
$
«
»3 »S M
m m m
M **
pekarija, slaščicama in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
SODB
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repi£
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
«r
■
Inserirajfe u »Gostilničarju"
tf.
Tomaž Gotz
5BEf=ll=l^
pivovarna in sladarna ™
v Mariboru
priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna
marina in Bock piva v sodih in steklenicah
pod najugodnejšimi pogoji, Iranko katerokoli postaja v Sloveniji.
ii=n=ia-ii=n - ■ ii=n==ii==ii=ir-----ir==ii——ii—nt--*ii=il
1
| ZA LOGO
VIN
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem '
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
n ia si
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plaCajo 25 p, ■■■- z dežele 1 Din.	-
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A MJi K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI.
CENIKI NA RAZPOLAGO !
Veletrgovina z vinom in žganjem
LUDOVIK DEKLEVA
v
Ljubljana — Sp. Šiška
Celovška cesta št. 76
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za ppper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
TouaHši
iuserirajte u uaSem listu!
MK^ii«x»oooa;
99
99
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, Giesshtibelsko slatino* Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoCa
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In Špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
Z VFemi v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namenim! in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velapraia'1'1* » kavo i elektrl (nlm obratom.
Zaloga mineralnih vod.
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se tudi tropino In sladne cime, ki so kot živinska krma selo priporočljive.
A. & E Ska
Mestni trg 10. UUBUAN
Mestni trg 10«
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande Itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in
*►
gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".