% Naslov — Addrea* nova doba 6117 St. Cia Ir Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderscn 38SS) v (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC (JaTIIOLIC UNION Bratstvo, poštenost In nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed- note more isto obdržati na častni višini. Lered as Second Class Matter April loth, 1926. at The Post Office st Cleveland, P.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th, 1925. 17 — ŠTEV. 17 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, APRIL 25TH — SREDA 25. APRILA, 1934 VOL. X. — LETNIK X. 6®TVENE IN DRUGE ^VENSKE VESTI petir Ve i.n<*Vajsetletnico ustano-!()0 jJ? Proslavilo društvo št. *%> po V Elyju’ Minn” V Ssifp,. aprila. Tozadevna fe;:®v se bo vršila v J. N. Hji In se bo pričela ob Šercer. Tfilpi w • — (L, nit'o ustanovitve bo v aprila zvečer pro-V^gleško poslujoče dru- athfinder,” št. 222 J. S. ^note v ■ Gowandi, N. Y. tetj.g,.amu kodo P°leS i£re j, ae druge zanimive toč-||Reditev se bo vršila v * s ern domu na Palmer JL------------ (.it*ko društvo št. 182 JSKJ ■j0Urffhu, Pa., priredi v f'f(H nia'1a “chicken dinner” sedme obletnice k0 „ Ve- Vstopnina za ose-v,..j| centov. Prireditev se 57 ll v Slovenskem domu HjL Cesti in se bo pričela ob ^večei-. 'Sleči „ , . V , V, %te Poslujoče društvo | J Amblers,” št. 221 J. ’ v naselbini Cen- | ’’ Priredi v soboto 28,. Lv ^yer plesno veselico v ji Slovenski dvorani. ^ kanf]jtja^ za držav-Jt;. ' “turo v Pennsylvaniji ^ Joseph Kopler, član l>on Psujočega društva a| Star,” št. 213 JSKJ ,f0 ^ughu, Pa. Primarne Se bodo vršile 15. maja. T^bini McIntyre, Pa., je i g rnaia preminil rojak c °zič, eden najstarejših i« članov JSKJ v tj jeJem okrožju. Pokoj-!t. j((( ^*1 ob času smrti star e bival v Ameriki okrog !3 5« bil član JSKJ pol- e ustanovitelj p 8t> 13 JSKJ v Bagga-:V(jPozneje je bil pri ^*ty ^ V nase^ini Ho- Nai' *'a'’ zadniil ie^a Pa v k društvu št. 207 % L Clntyi'e, Pa- Zapu-„ Cer, pastorka in več va8i°r(?dnikov- Rojen je ijoL ^elce pri Krškem na k6h1i ju -li0j^n| je umrl rojak tyft °bnik, star 63 let, član \ JJ- 58 JSKJ v Bear I oltr °n^ V Ameriki je tu ,1(°^ '^5 let in ne zapu-ie eilih sorodnikov. Ro-io i', v stari Oseliei nad kl«b “Soča” iz Ca-25 ’ ^a-> vprizori v ne-v vjfP^ila v Slovenskem ^sburghu, Pa., lepo igteC5a 0 polnoči.” Pri-0 ob dveh popoldne. S\n '—' lU,Va knitea “The Na* \ ki je na tako vVila ^mPatičen način tgj, Slovence, Hrvate in u^oslavijo angleško iN Jfjj.. °bčinstvu, kot še ll8a Pred njo, dobiva | ^,^!'iznanja. Več od C univerz je od- ? “Ti,6 ^anje Adamičeve *0 Native’s Return” lS*Jijake- Na name-i.la. univerzi v New ^ ra^i v razre' (jj >H ( °Sijo, politično zna-®foče dogodke. V V ^ ft°legiju v Saratogi, \ju Resorji rabijo pri hterature. V Smith na 2. strani) L % *t RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA NOVA VAŽNA POSTAVA, tikajoča, p e naturalizacijskih pristojbin, je s predsednikovim podpisom, pretekli teden stopila v veljavo. Vse natura-lizacijske pristojbine so po novem zakonu znižane za polovico, v nekaterih slučajih pa celo več. Pri postopanju za pridobitev ameriškega državljanstva bodo od sedaj naprej veljale sledeče pristojbine: Prvi državljanski papir $2.-50 (poprej $5.00). Državljanski certifikat ali drugi papir $5.00 (poprej $10.00). Izkazilo c prihodu $2.50 (poprej $5.00). Certifikat za priznanje $5.00 (poprej $10.00). Certificate of Derivative Citizenship $5.00 (poprej $10.00). Registracijski certifikat po. zakonu z dne 2. marca 1929, $10.00 (poprej $20.00. Za odvetniški nasvet v državljanskem postopanju je sedaj zakonito določeno, da noben odvetnik ne more računati več kot $25.00, dočim po prejšnjem zakonu ni bilo nikake omejitve. Pridobitev državljanstva je torej z novim zakonom znatno olajšana v finančnem oziru. VEČ PREVIDNOSTI SENATOR La Follette je vložil predlogo, da zvezni kongres dovoli nadaljnih 10 milijard dolarjev za javna dela in s tem odpomore brezposelnosti. Administracija bi se hotela zadovoljiti samo z dvajsetinko omenjene vsote. Progresivni senator La Follette poudarja, da je v deželi nad 11 milijonov brezposelnih delavcev, ki j i h za sedaj še ne more zaposliti privatna industrija, zato je nadaljevanje javnih del v velikem obsegu neobhodno potrebno. Javna dela naj bi vključevala delo civilne gozdne armade za dve nadaljni leti, odpravo nevarnih cestnih križišč, gradnje cenih in sanitarnih stanovanjskih poslopij, kjer so zdaj “slu-mi” velikih mest, gradnje federalnih poslopij itd. Dvomljivo je sicer, da bi kongres odobril gori navedeno predlogo, verjetno pa je, da bo za .javna dela dovolil znatno večjo vsoto kot jo zahteva administracija. PREDSEDNIK ROOSEVELT bo zahteval sprejem znane Wagnerjeve predloge za vpo-stavljenje stalnega narodnega delavskega odbora, kateri se kapitalisti z vsemi močmi upirajo in katero je nameraval kongres odložiti. PROBLEMI PRISELJENCA ŠTRAJKI so na dnevnem redu v različnih industrijah širom dežele. V Alabami je na štrajku 21,000 premogarjev. Milica patruljira premogovna polja v okrožju Birminghama, Ala. V New Yorku je na štrajku okrog 50,000 oblačilnih delavcev. Tudi v oljni industriji je vse pripravljeno za štrajk, ki bi prizadel okrog 100,000 delavcev. Pri Fisher Body avtomobilski korporacij i v Clevelandu, O., je dne 23. aprila za-štrajkalo 8400 delavcev. ZVEZNA VLADA namerava strogo nastopiti proti butlegar-jem, ki izdelujejo in prodajajo opojne pijače, kljub odpravi prohibicije. Zdaj je na delu 700 zveznih agentov, ki zasledujejo butlegarje, toda v kratkem se bo to število zvišalo za $1500. Nepostavno izdelovanje opojnih pijač se marsikje še iz-(Dalje na 2. strani) Stara p r i s 1 o v i c a pravi, da preveč previdnosti še ni nikdar škodovalo, premalo pa že dostikrat. Največ nesreč se pripeti vsled neprevidnosti ene ali druge vrste. žrtve avtomobilskih nesreč se v tej deželi izražajo v strahotnih številkah. Trideset ali več tisoč mrtvih oseb na leto in vsaj dvajsetkrat toliko poškodovanih, to je hujše kot epidemija. Res je, da je v tej deželi okrog 24 milijonov avtomobilov na cestah in res je, da so nekatere nesreče neizogibne, toda večja vsestranska previdnost bi lahko znižala število avtomobilskih žrtev na polovico ali tretjino. Prevelika brzina avtomobilov je odgovorna za veliko število nesreč. Boljše je iti petnajst minut prej od doma ali dospeti petnajst minut pozneje na cilj, kot pa s preveliko brzi-no izpostavljati nevarnosti sebe in druge. Naj večja nevarnost na cesti so pijani vozniki, človek, ki se ga je malo nabral, spada v postelj ali v senco pod drevo, ne pa na avtomobil kot voznik i-stega. Kdor v pijanem stanju vozi avtomobil, zasluži strogo kazen in odvzetje licence. Ni laka škoda, če se ubije ali poškoduje skm, neodpustljivo pa je, da mnogokrat spravi v nesrečo in škodo nedolžne ljudi. Seveda, pomniti je treba, da odgovornost za avtomobilske nesreče ni vedno na strani avtomobilista. Morda so prav za toliko število avtomobilskih nesreč odgovorni pešci kot motoristi. Nekateri ljudje hodijo prav tako brezbrižno preko prometnih cest kot po domačem vrtu. Glede signalnih luči na cestnih križiščih mislijo, da so samo za avtomobiliste, ne pa tudi za pešce. Iz varnostnih zon skačejo kot splašeni zajci. Na prehodu prometnih cest se pozdravljajo in pogovarjajo z znanci kot da so doma za pečjo. Nekaterim se še mudi čitati časopis na cesti. Med najbolj neprevidne pešce pa spadajo tisti, ki imajo navado izza ob cesti stoječih avtomobilov nenadoma planiti na cesto. Najbolj previden avtomobilist navadno ne moi'e preprečiti nesreče, če mu nenadoma na prosto pot plane človek, ki ga pred trenutkom ni videl. To navado imajo posebno otroci. Res je, da otrok v mladostni razposajenosti rad pozabi na previdnost, toda to nesreče ne prepreči. V šolah 3icer učijo otroke previdnosti, toda to ne odvezuje staršev njihovih dolžnosti. Ponovno in ponovno bi morali opominjati otroke, da naj bodo previdni pri prehodu cest, da se ne podijo in ne igrajo žoge na prometni cesti. O-trok rad pozabi, zato so pogosti opomini potrebni. Vseh nesreč ne bomo nikoli odpravili, toda večja previdnost na vseh straneh lahko število nesreč znatno zniža. -------o------- ZADOVOLJNO GOVEDO V puščavskih pokrajinah Južne Afrike gojijo neko vrsto goveje živine, ki se preživlja edinole z listjem redkih in pustih puščavskih rastlin. Nedavno so nekaj glav te živine vpeljali v našo državo Texas, kjer jo nameravajo križati z navadno govejo živino. Iz tega križanja upajo vzgojiti živino, ki bo uspevala na raznih rastlinskih odpadkih, kot na suhi ko-ruznici in sličnem. Inozemski mož Amerikanke Vprašanje: Ako ženska, ki je ameriška državljanka, se poroči v starem kraju z inozemcem, more ga dovesti v Združene države kot priseljenca izven kvote? Odgovor: Po sedanjem zakonu ima inozemski mož Amerikanke pravico do izvenkvotne vize le tedaj, ako se je po:roka izvršila pred dnem 1. julija 1932. Za kasneje poroke velja le pravica do prednosti v kvoti-. Toliko velja, kar se tiče kvote;. Da-li inozemski soprog pa zares dobi vizo, je odvisno od okj&lščine, da-li bo v stanu, prepričatf ameriškega konzula, da ne padfe na breme javne dobrodelnosti!.(not likely to become a public fcharge). Z drugimi besedami bo moral dokazati, da tudi, akolne bo delal v Ameriki po svojim prihodu, ima on, žena ali kdrajdrugi zadosti sredstev, da se bo preživljal brez javne podpore;! Tako garancijo zahtevajo konzuli tudi od onih, ki so izven kvote. Stroški za passport in vize Vprašanje: Koliko mora naturalizirani državljan plačati za ameriški potni list?- In koliko stanejo vize! na tem passportu? Odgovor: Pristojbina za ameriški passport znašaj# in $1 je treba plačati za prošnjo. Skupni .strošek je torej $ko. — Kar se tiče pristojbin za vize, Belgija, Čchoslovakija, Danska, Finska, Norveška, švedska, svica in večina ameriških republik ne zahtevajo vize. Razne države so nedavno znižale pristojbine za vizo: Poljska na $4, —- Avstrija, Bolgarija, Francija in Jugoslavija na $2, — in Nemška na 50 centov. Priseljenci iz Canade Vprašanje: Sem naturaliziran canadski državljan, ravnotako moja žena. Moj sin, ki mu je sedaj 18 let, se je rodil v Cana-di. Ali moremo priti v Združene države kot priseljenci izven kvote? Odgovor: Le vaš sin, ki se je rodil v Canadi, ima pravico do izvenkvotne vize. Vi in vaša žena sta podvržena kvoti one zemlje, kjer ste se rodili. Okolšči-na, da ste postali canadski državljan po naturalizaciji, nič ne spreminja v tem pogledu. Ob tej priliki omenjamo, da dandanes ti’fli inozemci, ki so izven kvote, le stežka dobivajo vizo, kajti konzuli zahtevajo obširne garancije, da ne bo priseljenec padel na breme javnega dobro-delstva. To pa radi nezaposlenosti v Združenih državah. Koliko angleščine se zahteva od kandidata za državljanstvo? Vprašanje: Kako znanje angleščine se prav za prav zahteva od prosilca za naturalizacijo? Razumem angleško in govorim, seveda s tujerodnim naglasom. Ali pisati angleški mi gre precej trdo. Odgovor: Od prosilca za naturalizacijo se zahteva in pričakuje, da se more pogovarjati v angleščini, razumeti druge in izražati se v angleščini. Mora pač razumeti ona vprašanja, ki jih stavi nanj naturalizacijski uradnik, ko ga vprašuje o ameriški vladi itd. Vzorec takih vprašanj imate v knjižici “How to Become an American Citizen,” ki se prodaja za 25 centov. Tujerodci, ki pohajajo večerne ali državljanske tečaje, navadno pridobivajo precej dobro izgovorjavo angleščine, tuji akcent pa ni nikaka ovira. Nikdo ne more pričakovati od tujeroden, niti od najbolj izobraženega, da izgovori angleški kot človek, (Dalje na 2. strani) HLAJENJE CEMENTA Velikanski jez, imenovan Boulder Dam, katerega gradi zvezna vlada v Black Canyonu na reki Colorado blizu mesta Las Vegas, Nevada, zahteva mnogo zelo kompliciranega dela. Med temi posebnostmi je tudi umetno ohlajevanje cementa, ki se porablja za gradnjo. Znanost pravi, da z vodo zmešani cement, kadar se suši, razvija nenavadno gorkoto, ki znaša do 40 stopinj nad temperaturo tekoče cementne mase. Gorkota, kot znano, vsak predmet razteza, mraz pa ga krči. Velike mase cementa, ki se suši, počasi izgubljajo odvečno temperaturo, in tako se zgodi, da se docela ohlajeni cement skrči in razpoka. Pri manjših gradnjah se take razpoke primeroma lahko napolnijo oziroma popravijo. Pri ogromnem jezu na reki Colorado, ki bo moral nositi silen pritisk, pa je treba poskrbeti, da cementna masa ne bo vsebovala po možnosti nobene slabe točke. Pet čevljev debela cementna stena izgubi v prilično enem tednu 90 procentov vse odvečne toplote, ki se je razvila pri sušenju cementa; to je tiste odvečne toplote, ki je višja od toplote okolice. Cementna ste- na, debela 50 čevljev, bi potrebovala za tako ohlajenje leto in pol. Cementna zgradba, debela 500 čevljev, pa bi potrebovala 150 let, da bi se ohladila do temperature svoje okolice. Debelost cementnega zidu Boukltr jeza bo znašala na vrhu 45 čevljev, pri tleh pa okrog 660 čevljev. Taka ogromna masa cementa bi se seveda naravnim potom zelo počasi ohladila do temperature vode ali ozračja, ki jo obdaja. Pri gradnji Boulder jeza se morajo torej posluževati umetnega ohlajevanja cementa, če hočejo, da bo zgradba solidna in da pojde graditev s primerno naglico naprej. Vsled tega vlagajo na primerno debelino cementne mase enopalčne jeklene cevi, skozi katere cirku-lira mrzla voda, ki tako odvaja odvečno toploto, katera se napravlja pri sušenju.cementa. Za to potrebno vodo hladijo v velikanskem refrigatorju, ki so ga v ta namen zgradili. V tem refrigatorju bi lahko izdelali 600 ton ledu na dan. Refri-gator lahko pošilja 6000 galon vode na minuto po ceveh, ki so položene med plasti sušečega se cementa. Razume se, da te jeklene cevi, ko niso več potrebne za hlajenje cementa, ostanejo v posušeni cementni masi in predstavljajo železno ogrodje, ki napravlja zgradbo močnejšo. Iz navedenega je razvidno, s kolikimi, na videz malimi komplikacijami imajo gradbeniki resno računati pri takih ogromnih projektih kot je Boulder Dam. o------------ GORSKI VELIKANI Najvišja gora v Severni A-meriki je Mt. McKinley v Ala-ski, ki sega 20,300 čevljev visoko; Mt. Logan v Canadi je 19,850 čevljev visoka, Orizaba v Mehiki pa 18,564 čevljev Naj višja gora v kontinentalnih Zedinjenih državah je Mount Whitney v Californiji, ki je 14,496 čevljev visoka. -------o------ DOLGA ŽELEZNICA Prekosibirska železnica, ki veže Leningrad z Vladivostokom, je dolga 5,580 milj. Razsežnost Rusije je res ogromna! ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE V Clevejandu se včasi precej podjetno grizemo med seboj, kar sicer ni lepo in krščansko, toda je kratkočasno in v bolnišnico niso dosedaj še nobenega odpeljali zaradi tega. V New Yorku je hujše. Tam je bilo v enem dnevu deset oseb ogrizenih od steklih psov. * Avstrija dobi z novo ustavo nazaj starega dvoglavega orla, ki se bo razlikoval od habsburškega krokarja samo po tem, da bo brez krone. To je napredek nazaj. * Neko poročilo pravi, da Rusi vedno radi sprejemajo ameriške dolarje. No, v tem oziru se nimamo Američani od Rusov ničesar za učiti! * V nekem ljubljanskem listu sem videl te dni sliko Prešernovega trga, na katerem ni več Prešerna. 1 Ubogi pesniki! Lahi so pregnali Vilharja iz Postojne, Slovenci pa Prešerna iz Ljubljane; šel je po svetu bog-ve kam . . . * Nagubančeno čelo še ne pomeni pameti. Tudi suha tepka je polna gub, pa kljub temu ostane tepka. * Moda je proklamirala za najnovejšo lepotno linijo pri ženskah dvakrat zakrivljeno črto, nekako v obliki črke S. Vrednost te lepotne linije pa se znatno poveča, če še preko iste potegne navpična črta, da nastane $. * Neka statistika dokazuje, da se mnogo moških neče oženiti pred tridesetim letom. * Brez statistike pa vemo, da mnogo žensk neče biti 30 let starih, dokler se ne omožijo. * Ko je pritlikavi avstrijski diktator Dollfuss nedavno prišel v Gradec, so ga njegovi nasprotniki sprejeli s salvami gnilih jajc. Dasi je bilo med demonstranti mnogo bivših vojakov, noben jajčji klopotec ni zadel cilja. Včasi le prav pride, če je človek majhen. * Bivši predsednik Hoover je svojemu sinu Allanu podaril pol milijona dolarjev vredno farmo. Zakaj nimam jaz takega očeta ali strica! * V Texasu je pretekli teden tekom električne nevihte treščilo na tla potniško letalo in zgorelo s pilotom in tremi potniki vred. To je seveda obža- | lovanja vredna nesreča, ki pa i so jo kapitalistični glasniki eno-j stavno pripisali vremenskim ne-prilikam. če bi se bilo pa ponesrečilo vojaško letalo, ki prevaža pošto, bi bila vsega kriva administracija v Washingtonu, ki se je upala zameriti privatnim letalskim družbam, in po vsej deželi bi nastal krik, hujši kot je bil takrat, ko so Izraelci podirali Jeriho. * Komur se zdi, da dnevi prepočasi tečejo, naj si vzame na banki posojilo na noto za 30 dni. Dnevi bodo takoj zbezljali v kalop. * Ko sem se oni dan na neki privatni zabavi branil jedi in pijače, češ, da ponujane dobrote niso v soglasju z mojim želodčnim pravilnikom, me je gostitelj. začuden vprašal, od česa neki potem živim. Še pred-(Dalje na 2. strani) v Z nastopom pomladi se navadno začnejo pojavljati tudi požari v različnih krajih. Tako je na velikonočni ponedeljek zvečer nastal v delavski naselbini Markovcih ob Dravi, 6 kilometrov niže Ptuja, hud požar, ki je sedmim rodbinam uničil vse premoženje. Posestniki in člani njihovih družin so komaj rešili golo življenje. Posestniku Antonu Zemeriču je zgorel tudi prihranek 5000 dinarjev, ki ga je imel pripravljenega za popravilo hiše. Zgorelo je tudi nekaj živine in perutnine. škoda se ceni na pol milijona dinarjev, pogorelci pa so bili zavarovani le za nekaj tisočakov. V Dvor ju pri Cerkljah na Gorenjskem je na velikonočno nedeljo zvečer požar uničil prenovljeno hišo posestnika Korošca. V Murščaku pri Slatini je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Franca Slane. Lastnik je bil k sreči zavarovan. Začetkom aprila so položili k večnemu počitku Otmarja Bamberga bivšega obče znanega tiskarja in knjigarnarja v Ljubljani. Pokojnik, ki je zadnja leta bival na svojem posestvu Impoljcih pri Krškem, je dosegel lepo starost 86 let. Bil |: je sin Fedorja Bamberga, ki je i bil vstopil kot družabnik leta I ■ 1837 v že tedaj znano Klein-j mayerjevo knjigarno in se po-)' zneje poročil z gospodarjevo lčerko Teklo. Sin Otmar je' podjetje izpopolnil, ga povečal in opremil z najmodernejšimi stroji. Podjetje je veljalo sicer kot strogo nemško, vendar pa so našli tam zatočišče sčasoma tudi naši književniki in i ehniki. Preko te tiskarne so našli poit v svet najboljši slovenski pisatelji: Stritar, Levstik, dr. Tavčar, Ivan Cankar, Oton Župančič, Aškerc, Gregorčič, Golar, Meško, Pregelj, Nova-1 čan in še cela vrsta drugih. Slovenska knjiga je sicer doživljala v tistih časih dokaj borno naklado; vendar je bil Otmar Bamberg nasproti našim književnikom kavalir in je plačeval vedno dostojne honorarje. Tako je postal pravi mecen slovenske moderne književnosti in se ga prav gotovo marsika-; teri slovenski literat tudi danes s hvaležnostjo spominja. Po prevratu je prišlo prej nemško podjetje v slovenske roke in se je izpremenilo v Delniško tiskarno, ki je danes za slovenske razmere v vsakem pogledu ' na višku. i V Brežicah je te dni praznovala 80-letnico svojega rojstva gospa Josipina Srebretova, vdova po odvetniku dr. Gvidonu Srebretu, ki je preminil leta 1926 v starosti 87 let. Narodna Srebretova rodbina tvori del brežiške zgodovine in gospa Srebretova je bila vedno velika podpirateljica revežev. Rojena je bila leta 1854 kot hčerka Martina Potočina, po domače Zoreta, ob Savi nasproti Radečam pri Zidanem mostu, kjer je sedaj preko Save most, včasi pa je bil samo brod. V prijazni Zoretovi gostilni je marsi-kak potnik iskal zavetišča, zlasti pa so se pred njo ustavljali splavarji iz Savinjske doline. Tudi p.isatelja Josipa Jurčiča, pesnika Dragotina Ribšlja in urednika “Slovenskega Naroda” Tomšiča je zanesla večkrat (Dalje na 2. strani) “NonJa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) no pa sem vtegnil odgovoriti, se je oglasil šaljive,c na moji des-'( nici: “Od česa neki,! Od brat- i skih pozdravov!” * Judovska legenda pravi, da j prepovedan sad, katerega jej, Eva v raju odtrgala in dala A-damu, ni bilo jabolko, ampak 1 figa. Well, prava figa! * Diktatorska avstrijska vlada je izgnala Franca Burri-ja, visokega uradnika avstrijskega časnikarskega udruženja, ker je za švicarske liste napisal neki članek, ki avstrijski vladi ni ugajal. Burri je srečen, da je! švicarski državljan, ker sicer j ne bi smel potovati v svobodno Švico, ampak bi romal v ječo. V Zedinjenih državah pogrešamo marsikaj, do česar smo j po našem mnenju upravičeni, toda imamo neprecenljive bisere v svobodi prepričanja, govora, zborovanja in v svobodi tiska. Te državljanske^ pravi- j ce bi znali pravilno ceniti le, če bi se naenkrat znašli v Italiji,! Jugoslaviji, Nemčiji ali nekate-! lih drugih državah, kjer diktatorji določajo, kaj smejo ljudje pisati, govoriti, misliti in sanjati. Če človek čita starokrajske iiste, mora obžalovati tamkaj-j šne urednike, ki morajo do zadnje pike hvaliti vse vladne u-krepe ali pa molčati. Med vrstami se čitajo izrazi hlapčeva-j nja ali agonije jetnikov. * Vsi diktatorji vztrajajo na stališču, da so vlada, država in narod eno in isto. Kdor ne hva- j li vlade, je nasprotnik države in veleizdajalec. V svobodni deželi je drugače. Jaz na primer imam prav rad naše mesto Cleveland, z mestno vlado pa ise večkrat niti malo ne strinjam. To veliko republiko smatram iin ljubim kot najboljšo deželo na svetu, kljub temu, da mi administracija v Washingtonu ni j vedno všeč. In v tem smislu j smem tudi govoriti in glasovati. Tukaj se nam zdi nekaj samoumevnega, da vlade so od danes do jutri, da se menjajo po prilikah in ljudskih zahtevah, i narod in dežela pa ostaneta. . * Slovenci in Hrvati v tej deželi med seboj prav prijateljsko in bratsko izhajamo, kar ni čudno, ker smo si najbolj sorodni. Kako zelo pa smo si tudi po videzu medsebojno podobni, kaže ta-le dogodbica, ki se je pripetila za časa Adamičevega obiska v Clevelandu. Neko nedeljsko popoldne smo se trije rojaki, namreč dva Slovenca in en Hrvat, podali s pisateljem Adamičem v eleganten hotel, kamor je bil pisatelj povabljen, da predava pred skupino clevelandskih j knjižničarjev, ali bolj pravilno, knjižničark, ker so bile ženske v taki večini, da me je bilo kar [malo strah. Gotovim članicam pripravljalnega ali sprejemnega odbora nas je pisatelj predstavil kot svoje prijatelje ter o-menil, da smo vsi trije Jugoslovani in sicer dva Slovenca in en Hrvat. V plošnem razgovarja-nju pred začetkom predavanja je bil Adamič kot glavna oziroma edina atrakcija kmalu ločen od nas in naravnost oblegan od radovednega spola. Radovedne ženske pa tudi nas niso pustile, da bi se bili dolgočasili, in so nas pridno bombardirale z vsemi mogočimi vprašanji. Najbolj radovedna med njimi, ki je bila prej slišala, da naša trojica sestoji iz dveh Slovencev in enega Hrvata, je končno hotela vedeli tudi, kateri izmed nas je Hrvat. Na vprašanje sem uslužno odgovoril, da Hrvat je gentleman poleg mene. Ženska me je začudeno pogledala in izjavila, da če bi bilo dano izbirati njej, izbrala bi kot Hrvata mene! Smejali smo se temu vsi, a jaz še danes študiram in ugibam kak in kaj Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7tc letno; ta nečlana $1.50; ta inozemstvo tl. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.71 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. X. No. 17 Dan bratskih organizacij Izvrševalni odbor Narodnega bratskega kongresa v Ameriki (National Fraternal Congress of Amerika) je določil za letos dan 27. aprila za nekak narodni praznik bratskih podpornih organizacij. Ta dan ali pa v bližnjih sledečih dneh naj bi bratske podporne organizacije širom dežele skušale predočiti prebivalstvu moč ter družabno in gospodarsko vrednost teh ustanov. Take proslave naj bi vplivale na člane, da se tesneje oklenejo svojih organizacij, nečlane pa naj bi vabile k pristopu. V Narodnem bratskem kongresu je združena večina bratskih podpornih organizacij v Ameriki; temu kongresu pripada tudi večina večjih slovenskih podpornih organizacij, vštevši našo J. S. K. Jednoto. Naše slovenske podporne organizacije so seveda le majhni delci Narodnega bratskega kongresa, kljub temu pa so enakopravne članice istega. Ogromno večino kongresa tvorijo velike ameriške bratske organizacije, poleg tega pa tudi močne drugonarodne organizacije ,kot češke ,poljske, nemške itd. Vse pridružene organizacije plačujejo Narodnemu bratskemu kongresu letne prispevke, ki se ravnajo po številu članstva posameznih organizacij. Na konvencijah tega kongresa se debatira o problemih, ki so skupni vsem ali večini bratskih podpornih organizacij. Na ta način se posamezne organizacije po svojih zastopnikih na konvencijah učijo druga od druge. Poleg tega konvencije Narodnega bratskega kongresa tudi na zunaj nekako pokažejo raznim politikom moč, katere ni podcenjevati. Glavni namen Narodnega bratskega kongresa pa je očuvanje pravic in svobodščin, ki jih uživajo bratske podporne organizacije. Pomniti je treba, da imajo bratske podporne organizacije najhujše konkurentinje v raznih zavarovalnih družbah. To je naravno, kajti zavarovalne družbe poslujejo za profit svojih delničarjev, medtem ko bratske podporne organizacije ne iščejo n i k a k i h profitov za gotovo izbrano skupino. Vsi prispevki članov, v kolikor se ne pora-hijo za upravo, se stekajo v fonde, ki so lastnina vseh članov. Zavarovalne družbe torej ne štedijo denarja za propagando zakonov, ki bi bili zanje kar mogoče ugodni, četudi bi isti zakoni omejevali in otežkočali poslovanje konkurenčnih bratskih podpornih organizacij. Naloga Narodnega bratskega kongresa je torej, da zasleduje te nameravane, bratskim podpornim organizacijam škodljive zakone v zveznem kongresu in v legislaturah posameznih držav, ter skuša njih sprejem preprečiti. To ni majhno delo in vršiti ga more le organizacija, ki ima dovolj denarnih sredstev in dovolj zmožnih moči na razpolago. V važnih slučajih Narodni bratski kongres tudi obvešča posamezne pridružene organizacije, da pri kongresnikih in senatorjih posameznih držav protestirajo proti sprejetju postav, ki bi bile škodljive bratskim organizacijam PROBLEMI PRISELJENCA DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s prve strani) kolegiju v državi Massachusetts je več profesorjev izbralo omenjeno knjigo za obligatrio čitanje. Na sloveči Cornell univerzi jo morajo citati dijaki, ki študirajo družinske odno-šaje in življenje v poljedelskih deželah. Glede prve Adamičeve knjige “Dynamite,” ki je izšla leta 1931, pa piše Sinclair Lewis, eden najbolj slovečih živečih ameriških pisateljev, v reviji “The New Republic” z dne 18. aprila sledeče: “Sramota je za celo deželo, da ta knjiga ni imela ogromne prodaje. Nobena knjiga ni še tako dobr<3 pojasnila, zakaj je bil ameriški delavski pokret tako nasilen, zakaj je bil v mnogih ozirih tako neuspešen in odkod izvira splošno raketirstvo v tej deže-I li.” V aprilski izdaji neodvisne revije “Common SensV’ je izšel !zelo zanimiv članek “Kdo je Izgradil Ameriko?”, ki ga je j napisal naš rojak, pisatelj Louis Adamič. V tem članku pisatelj !brani priseljence pred napadi takozvanih stoprocentnežev, ki očitajo vse najslabše lastnosti priseljenim inozemcem. V članku poudarja pisatelj, da so pri-j seljenci tekom zadnjih 50 let izvršili v tej deželi najtežja, najgrša, najpotrebnejša in najslabše plačana dela. Priseljeni inozemci so si prislužili v Ameriki domovinsko pravico s svojim gnojem in krvjo, zato lahko upravičeno zahtevajo, da vlada prav tako podpira revne . priseljence kot tu rojene reve- I v ; ze. ! Iz Calumeta, Mich., poroča neki član JSKJ, da je čitate-Ijem, ki se zanimajo za knjigo “The Native’s Return,” en iz-tis na razpolago v Calumet Public Library, drugi pa v Wiedle-man Music Co., prodajalni. V uredništvu Nove Dobe se je pretekli teden oglasil rojak Louis Kavšek iz Oaklanda, California, ki je prišel v Cleveland obiskat svoja dva brata in več drugih sorodnikov. Pripeljal se je z busom in se namerava na isti način povrniti. Vožnja na busu je znatno ce- ' nejša kot na vlaku, toda mno-igo bolj utrudljiva. Mr. Kavšek je delal več let v rudnikih raznih zapadnih držav, zadnja leta pa ima mestno delo v Oaklandu, Cal. Pogovor o božanski klimi Californije, o krasnem Golden Gate parku in prijaznem “slovenskem hribu” v San Franciscu in o idilični Dolini lun je pričaral v pusto uredništvo mnogo lepih spominov, duhtečih .po večni califor-nijski pomladi, kajti kdor je enkrat videl lepote ta bajne dežele, jih vse življenje ne more popolnoma pozabiti. _________________o------- DOBRA PRIMERA Jonatana Swifta je strašno dolgočasil mož, ki se je vsiljivo bahal s svojimi predniki in njihovimi dejanji- “Da, da,” je dejal Swift, “če vas pogledam, se spomnim na krompir.” “Na krompir ?” je vprašal mož začudeno. “Da, prav na krompir,” je odvrnil Swift. teh je tudi vse, kar se da od njih porabiti, pod zemljo.” ________________ sem prav za prav, če sem sploh kaj! * Na konvenciji zdravnikov, ki se je nedavno vršila v Chicagu, je dr. Kleitman predaval o spanju. Med drugim je dejal, da je spanje umetnost, prijetnost in neprecenljivo darilo dobrih bogov. Vsak človek naj bi spal vsaj, osem ur izmed štiiiindvaj-I setih, pa tudi več, če ima čas in če mu ugaja. Jaz imam veliko zaupanje in rešpekt do zdravniške vede, Izato: lahko noč! A. J. T. (Nadaljevanje s 1. strani.) ki je pohajal ameriške šole. Pisati angleški ni težka stvar. Pa tudi ob izpitu za naturalizacijo ni izkušnje, kako kdo zna pisati angleški. Edino, kar se zahteva, je, da zna prosilec podpisati svoje ime v “angleških” črkah. “Dober moralni značaj” za državljanstvo Vprašanje: Ali more človek, ki je bil kaznovan radi prestopka občinske naredbe, zaprositi za državljanstvo? Vprašujem to, ker je treba v prošnji odgovarjati na vprašanje, da-li je bil prosilec kdaj aretiran, in ker morajo priče potrditi “dober moralni značaj” kandidata. Odgovor: Zakon zahteva, da mora kandidat za naturalizacijo napraviti vtis na sodnika, da je “človek dobrega moralnega značaja.” Nekateri sodniki so jako strogi v tolmačenju, kaj pome-nja “dobri moralni značaj,” drugi sodniki so bolj širokodušni. V splošnem pa se lahko reče, da aretacija ali kaznovanje z globo : radi malenkostnega prestopka kake občinske naredbe'ni nikaka ovira. Na drugi strani, kdor je 'bil v petih letih pred prošnjo | kaznovan radi resnega prestopka ali zločina (kot so bigami.ja, [tatvina, rop itd.,) ni pripuščen j k državljanstvu. Nepismenost med tujerodci Vprašanje: Kako visoka je nepismenost med tujerodci? Odgovor: Po ljudskem štetju od leta 1930 je bilo v Združenih državah 13,217,000 tujerodcev v starosti 10 let ali več. Od teh je bilo 1,304,000 oziroma 9.9 odstotkov nepismenih.—FLIS. ----------------o------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Jugoslovanska Katoliška Jednota v ■It. Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, IH-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. , 0 Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Mlnn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Bly. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mlnn. . p. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Chestnut Št., Pittsburgh Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair " Cleveland. O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. n 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, u- 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. F*- 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Mlnn ___ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. N. *• 3. porotnica: ROSE 8VETICH, Ely, Mlnn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. Jednotino nradno clasllo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. ..| 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Jo»et' 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. —^ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl.. Chicago, m- Vsa Btvari, tikajoč« s« uradnih r.adev, naj s« poSiljajo na glavn«aB nedenarna pošiljat ve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in priziv« Dg p^inl1 elovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih ra zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo n* T zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in *BPr*mi^n#d, °' •lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., C1> u tv Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslo**11^,,,)!**' varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim c ^0t Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki* n>j hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva aU iLjen*-piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani beleg* por«jefl>* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota 8lL]#di»* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v »kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženja znaša nad $1,600,000.00. Odrasli odtfolek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%- (Nadaljevanje iz 1, strani) plačuje, ker se but lesarji izognejo davkov na te pijače in jih morejo vsled tega ceneje prodajati. V DRŽAVioHTOjegoverner White 10 mesecev poskušal vsiliti takozvani prodajni davek, pa ga je državna legislatu-ra pretekli teden že petič porazila. Prodajni davek, ki je bil prvotno predlagan na tri procente in pozneje na dva procenta, bi najhujše prizadel ljudi z zmernimi ali skromnimi dohodki, torej tiste, ki najtežje plačujejo. Predloga o prodajnem davku je zdaj po petem porazu dokončno mrtva. čilih ropov zadnjega časa, ki so bili poskušeni ali izvršeni v raznih krajih srednjega zapa-^ da, se pripisuje drznemu banditu Dillingerju. V noči 23. aprila so federalni detektivi obkolili gostilno Little Bohemia blizu mesta Eagle River, Wis., ker so bili pronašli, da se Dil-linger s svojo družbo mudi tam. Sledilo je streljanje in sta bili zunaj ubiti dve osebi. Banditom se je končno posrečilo pobegniti. DEVETNAJSTLETNA Gertrude Musier v Flushingu, N. Y., je po 15 letih slepote zopet izpregledala brez zdravni-j ške pomoči. Deklica, ki se je v j šoli za slepce učila različnih I del, se mora zdaj vsega tega ponovno učiti. V največje veselje ji je bilo, ko je prvič videla igranje baseballa. , Da imajo bratske podporne organizacije v tej deželi še precejšno mero svobodščin in ugodnosti, je v glavnem zasluga Narodnega bratskega kongresa. Vseh ugodnosti, katere je Narodni bratski kongres izposloval ali ohranil bratskim organizacijam, so deležne tudi slovenske in drugonarodne bratske podporne organizacije, brez ozira na to, če so članice kongresa ali ne. Popolnoma pravilno je torej, da so vse večje slovenske podporne organizacije članice Narodnega bratskega kongresa in, številu svojega članstva primerno, pomagajo nositi stroške istega. Letni prispevek posamezne slovenske podporne organizacije je malenkosten v primeri s protekcijo, ki jo uživa potom Narodnega bratskega kongresa. Posamezne podporne organizacije, tudi mnogo večje in bogatejše kot so naše slovenske, bi se nikakor ne mogle meriti z močjo in vplivom bogatih zavarovalnih družb. Velika skupina bratskih organizacij, ki so združene v Narodnem bratskem kongresu, pa predstavlja moč, s katero je treba resno računati tako v zveznem kongresu kot v legislaturah posameznih držav. Praznik bratskih organizacij, ki je po Narodnem bratskem kongresu določen na 27. aprila in sledeče dneve, bodo različne organizacije obhajale na različne načine. Vsaki posamezni organizaciji in vsakemu posameznemu društvu iste je na prosto voljo dano, da proslavi ta praznik na način, ki ga smatra za najbolj umestnega. Tudi društva J. S. K, Jednote naj b*i na kak način proslavila ta praznik. Parad in obhodov najbrž naša društva ne bodo prirejala, lahko pa ta praznik proslavijo s poživljeno podrobno agitacijo. Člani JSKJ naj bi opozorili svoje prijatelje nečlane na ugodnosti zavarovanja pri naši organizaciji in jih skušali pridobiti za pristop. Podvojeno pozornost naj bi posvetili tudi mladini članov in nečlanov, ki bi lahko bila v vrstah našega mladinskega oddelka, pa dosedaj še ni. DRŽAVA OKLAHOMA je prva med državami naše Unije, ki je vzela resno sterilizacijo nenormalnih oseb v državnih zavodih. Devet žensk, ki j so nenormalne in neozdravljive in ki bi glasom zdravniških izjav producirale le nenormalne potomce, bodo v kratkem sterilizirali. Pozneje pridejo na vrsto vse abnormalne osebe v državnih zavodih, ki bi mogle imeti abnormalne potomce. JUGOSLOVANSKI ministrski predsednik Nikola Uzunovič je dne 18. aprila podal ostavko, zaeno z vsem kabinetom. Kralj je ostavko sprejel, nakar je poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu premirju Uzu-noviču. V HAVERHILLU, Mass., je v starosti 88 let umrla Helen Gert Swansey, ki je bila svoje-časno znamenita cirkuška ja-halka v Barnum & Bailey cirkusu in zvezda newyorškega Broadwaya. Na višku svoje popularnosti je zaslužila po $18,-000 letno. Na starost se je podala v svoj rojstni kraj, kjer je živela v skromnih razmerah, v družbi dresiranih psov, mačk in petelinov. Zadnja leta ni mogla preživljati niti zadnjih par ostalih živalskih tovarišev ter jih je morala, dasi nerada, oddati društvu za varstvo živali. Od svoje mladosti do konca življenja je kadila pipo. V ANGLEŠKEM parlamentu so člani laboritov ostro napadli blagajniškega kancelar-ja, ker je iz predloženega let-! nega proračuna popolnoma iz-j pustil postavko za odplačevanje dolga Zedinjenim državam. Kancelarju so očitali, da se tako ne dela za čast in dobro ime Anglije in da je geslo konservativcev: “kralj, domovina in čast” le prazna fraza. lezna in cementna stena-- jj, teza ob francosko - 1,1 .Je- rneji od Švice do Sredo^^ ga morja. Belgija 1,0 $ vzgledu Francije in 1)0, ' ; 1 la slične utrdbe ob vsej tlje, |c sko-nemški meji. To I kako daleč smo še od sVC ga miru. ^ ,e je SILNA EKSPLOZIJA 22. aprila pripetila v ., od I [ rudniku v Bosni, neda^’ ^ i Sarajeva v Jugoslaviji- ^#1^ niku je bilo ob času kft a -^0 136 delavcev. Rešilno ^vrgj® it) .ie dosedaj spravilo naj1 iyj 60 trupel; za ostalih 1 ^ l)i cev ni nobenega upan.l‘l> bili ostali pri življenj0, 'f$ ODMEVI IZ ll KRAJEV t (Nadaljevanje iz s so , pot v Zoretovo hišo, L veli v prijateljskih odn° Potočinovo rodbino. Odkritje stare rim3*® ,|d selbine pri Rumu. jn P11 ^ sti pa okolica Mitrovič ^eo- ^ me, je važno središče^^ ^jd' T loška razkrivanja. M'l6 o^. J be so iz Mitroviče in nA[j t^1 lice, potem pa so jzs*e | na Fruški gori razrie spo iz starorimske dobe. ,emi^.' J!1 ti vi nekih nemških J’ je preiskana tudi okohc'^jj f stanke rimskih trdnj^'' T 0(j e zgradil cesar ** rimski vladar je na ^ J* tudi uredil prve vinog'a v P1 ^ novejše pa so razisk*1 0 tt* posredni okolici Ru'lie ' } di tam našli že rnn°ijjli2u! i rimskih spomenikov- se#. f isi šašinci so nekajk’ a pr® J d pri igranju mete in tudi denar M vi ^ be. Sistematičnega ^ vanja se je sedaj lp ^ il> zdravnik dr. Malej1 . njegov trud pop1^* ^ stare rimske našel y . bila na nekem «**$” 6» J, J liki kroga, ki ima,13. k v premeru. NadalnJ c ^ vanja je sedaj ^e\o^ $( ^ preprečilo deževje, K° bodo nadaljevali |j vreme izboljša. W IZDATKI NA 1(plco - (, Knjigovodkinja: ra je ^ % vknjižim znesek, k* J \ veril blagajnik?' fcril ij Ravnatelj: “VknJ1 tekoče izdatke!” ) th John NOTORIČNI BANDIT Dillinger se še vedno uspešno izogiblje policiji in detektivom, ki ga "zasledujejo po raznih krajih srednjega zapada. Nedavno je obiskal svojega očeta, ki živi na neki farmi v Morgan countyju, Indiana. Več ban- JAPONSKA je nedavno podala izjavo, da je ona varuhinja Daljnega Vzhoda in če bi pomoč Kitajski od drugih velesil ogrožala mir na Daljnem Vzhodu, bo Japonska primorana primerno postopati. Izjava pomeni, da hoče Japonska imeti Kitajsko za svojo podložno državo ali pa jo namerava celo razkosati. Načrtu Japonske, da bi dominirala kitajsko zunanjo politiko, odločno nasprotujejo v Londonu in v Washingtonu. V tem oziru morda pride do tesnega sodelovanja med Anglijo in Zedinjenimi državami. FRANCIJA je zgradila velike podzemske utrdbe iz jekla in cementa ob vsej svoji meji napram Nčmčiji. Enaka že- B ENGLISH SECTION OF® ▼ Ojt'»c,al 0r9*n o/ the Sotiili Slavonic Calliolic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Why the Difference? Pneumonia By Dr. F. J. Arch, Supreme Medical Examiner Hi their'6 °Ur Slovene fraternal benefit organizations outlived lHe !fefuInesR *n the large metropolitan centers? Or is there tj(e,. ^or radical readjustments among the branch lodges lo-ln the large cities? ,e °Ur SSCU for an example. It is just as important to the tjjlj as it is to the ruralite, for it protects both types finan-“gainst sickness, and their dependents in the event of ,0.The need for a fraternal benefit organization like our Ut* as apparent to the member living in a large city as it g e Member living in a small town. 5fJtl ^ay derive sick benefits when ill—both are in a posi- ^ collect operation benefits, when the need arises—both |{atarry accident insurance with our Organization and in the ,fita'°* '°SS °* hand, fingers, and such, are entitled to *ill a*nount of compensation. If permanently disabled both ‘iejrece*ve disability benefits. And if death overtakes them, jj ePendents of both will receive death benefits, otjjj, Ce> We see that our SSCU, a fraternal benefit organization 1^ e.d °n the principle that all members enjoy equal rights, *ts members alike, whether they reside in a large city or town. Vv_hy does the branch lodge in a small town show a greater »otJnsity to increase the number of its members than does its Nl°tnl0dge n the large city? Is it because the member in a looks upon the lodge as a greater source of interest v, e member in a large city who is confronted with a larger Q^ei °f distractions? W °l;)*n‘on is that members residing in large civic centers t»y jjj ^ of the importance their branch lodge plays in every e> • They are too concerned with activities outside of the re ior locul branch to follow. !1,ly the members of the local branch have ideas that 11 eHcouragement for their fulfillment. i- - )IlsW :1S^' edi^ siji' ,z«ie’ jur fath; , fl,y ‘ #' ; & : tH° n’cli M ,c>' 3e° V ■,/ v»e' K Of6 #» il> . ou Know That otWu l°r°U(:l °f being mem-vle p e SSCU? the i .^finder lodge is one w li?£est subordinate En-!\j, eaking i0dges jn the cic Zdolšek and Ernest iv6 r- are the two most ^ 1 fibers of the Path- ev ®e? '■\ely°ne Pathfind- ■i dc knows! Heh! Heh! 1 js »ar, also very glad to have ^ j 'odd Kompare as our guest a i, most opportune time- ^ ^ .44 Gophers promise to gi'e J4*1 z competition for that , b«ne i i What 11 u,lR . tor new members! v* V you think, Lou? cer- J6 Gee, those Gophers c • * e. j tainly drink beer! ^eie,oI)e! ja second keg is already k ng , ie 0 Everybody, (who isn’t ci ■ g n0 t beer) is dancing. rJ jfu- jj***»■« pause in that music. ^ dica Kromar been d'1'' is ^ip Alas! “Woe is me! »v ,d me!”—as Joe Fennel ' ve, vko say. Couples begin to ^ j as Mudica is trying, ha1 6 jjoii, harder to pull that aCC° s jdi*'|. Že all the people are gone, ‘\j3 to Hu dica pulls his hat, and ^ the floor. The referee j* jj ^ besides him, folks,! ^('.C gets * ‘‘zj .. .8.. .9...M«d;» to his feet, gives a not n ** t0 , and says, “I tank I g°,0lie!' now, and I vant to be ^ ■>jn-jj d then staggers to t1 , jUljt est filling station, as Li 8ll , i jh-; also leaves, because 11 i{l0re* .“piš there is; there isn’t an> lon£- U(lUai'’, Stanley Pec^usCU. j J do No. ---------------—'R Sci| WEAPONS OF WA* , o pi — veap0& Many of the model n ^ oVe bo* of war are based on 1 ^ ments which have bee (C ' d. Tillk 1*1' , MO on ancient arms. . c0' 1 vealed by two rece" Jeiipo1'' 81 pleted collections ot ^ p used by the ancients- j b) l ^ The chief armanreii ^ ; Sl the Romans, for exft«1! ^ e ii the onager and ball*«V > mer comparing to 1 \o^\. ^ artillery, the seC011 iager c\{ range guns. The 9 sisted of a throw m ‘ ^ G very hard wood to t M attached a sling v 1 -2e 0 V*1’ stone ball about the ^i0 man’s head. L..*1' „3 a ij s The ballista I [% heavier wrooden j a cl^i \, on which was moun ,ey, j bow of enormous P tension of which j . by windlass and c°f?;gt& ^’ip- ^ rangement. The b»»s‘d » * ' long spears of hare' ^jje. ^ ance of nearly a nts ' |tS Armored e 1e P heii’ ^'tb6 scythes fastened to , .f, b(, were used as Ul rpiie11 $ \' ancient Persians. t bo planes were flocks o j , ^ com trained to fiy^eJ«8’ Jh of enemies, clawinfe ‘ ^ features. , ^ .j,/ ^ The Babylonians f.^ ^ thaginians had |'clJUf0 the 11 s, V] lar in deadly effee ern poison gas, A _______o-^-et ti ' Every member ^ number. 'jm D/ of Ely, Minn.—Well, here it is breakfast time again. The Breakfast Clubbers of the NBC Network are playing those soothing melodies which arouse the emotions of none other than little Stan, who feels just that way! Ah, isn’t that music wonderful? But the question arises, why does Little Stan feel that way? Ah,! I’ll tell you-! Well, Thursday the Gophers had their meeting—and do you know that? Just Me is still a mystery! (I wish that gal wouldn’t keep me in suspenders!) Heh! Heh! Anyway, the Gophers attended the meeting with the idea, that they were going to have a wonderful time, and did they have it? You tell ’em, Stan! Before we go in on the fun of our meetings, Little Stan will let you in on the regular business of the meeting. The Gophers had a record attendance at the meeting, and plans were to be drafted for our “G” banquet and dance! We all laughed when the discussion took place as to what we were to have at this big party. Someone suggested “cocktails,” and Johnny Che-lesnik didn’t know what it was! —Can you beat that? He’ll find out on April 28th! Here are the plans. On Saturday, April 28, the Gophers will asemble at the National Home at six p. nr. There we will have our banquet, and the “G” letters will be distributed to all those who took part in athletics; the prize winners for selling the most tickets, who j are none other than Luddie jMestick, first prize; A1 Gor-she, second prize and Christine Belehar, third prize; and the officers of the lodge! After the distribution, we will all drink a toast to continued success for the Gophers and the js. S. C. UJ , We all will then partake of; j the spicy (we hope so) punch, ;and go to the school auditor-1 ium where we will round up the evening of glorious entertain-j ment and celebration! After ■ that—well, after that, anything . is liable to happen ! . 1 Clean-Up Week i Dates of the annual spring j Clean-Up Week Campaign will | 'be April 29 to May 5 it was announced today by W. A. Alp-iers, acting chairman of the ' central Clean-up committee for ''.Cuyahoga County, Ohio. ! The county will receive Fed-’ ieral financial aid in promoting the campaign this year and will \ be the first in the country to receive such aid. The money will l' be used for paying relief-wages i to 300 women who will canvas " from door-to-door to carry in-' i formation about spring cleansing, painting and planting and d|to answer any ciuestions asked e,by householders, f ' The canvas started April 9 and will be completed just prior to the opening of Clean-Up Week, Mr. Alpers said. “Our experience has been that there are plenty of central points for the giving out of information about spring cleaning and renovizing, but no efficient method of getting infor-| mation to many who want it,” Mr. Alpers said. “These women j will be duly authorized government agents and will be well schooled. They will not have anything to sell.” Purpose of the campaign is ■ * to brighten up the county, to improve living conditions and | to provide as many temporary jobs as possible. Child Health Day, May 1, will be an important eveut of the week. during the first centuries A. D. They began moving farther South in the fifth century and subsequently their movements were toward the West and East. The Germanic tribes arrested their progress toward the west. In the ninth century they were found as far West as Gotha, Hamburg and Kiel. The territories east of the Elbe and Saale were occupied by Slavs. In the sixth century they penetrated the Balkan Peninsula and were found on the Adriatic. When the Avars threatened the Eastern Empire, Czar Her-aclius invited the Slavs to settle in Roman Illirium (634 A. D.). The Khorvats (Crpatians) descended to southern Dalmatia as far as the river Cetinja, where they found the Serbs. In the period between the fifth and ninth centuries, the Slavs began to penetrate eastward and reached the Don, Oka and upper Volga basins and northward to the Duna and Nieva. From these movements in different directions and subsequent develoPment a,1(I amal-; gamation, Russia, Poland, Cze-cho-Slovakia, Yugoslavia and Bulgaria became separate Slavic nations. The Germans extirpated the KHJC uru* Baltic Slavs, while the Magyars drove a wedge between the southern and other Slavs by conquering 'the Hungarian plain. a ne w >2 URADA GLAVNEGA TAJNIKA JSKJ. on his ho ne, i g-»ril j! \ve [tie 3>'s tiat ind nar isic ice- eh- of ttl« I ieni | \ve j ,n'! st,” ' ;8g' elli s 8 I i" ;eg un- votf linž ;tan arc 0tiis Th« >jity J.jye ; cei" tw* )iie! liinž i's» JJU' ing' ,e is ould ,jV6> and jiofe P’ ls ‘° s u»ts’ 'w. \0$\ n®'' ie»f' r;: s i lOl'e' #r,.T SC1' o)'j °AJTE OTROKE V ODRASLI ODDELEK ČIMPREJ MOGOČE! podlagi resolucije, ki je bila sprejeta na 14. konvenci-nJjaSC ^ednote, je glavni odbor dovolil, da člani mladinskega elka lahko ostanejo tam do svojega 18. leta. To je bilo stor- 0 ,y Prvi vrsti zato, da se starišem olajša breme, ki je padlo vsled sedajne depresije. Opazili pa smo, da se teh pra-,poslužujejo tudi stariši takih otrok, ki bi sicer lahko plače- 1 asesmente v odraslem oddelku, pa kljuflb temu držijo otro-J mladinskem oddelku še po dopolnitvi njih 16. leta. To je °do otrokom in starišem, ki plačujejo njih asesmente. t ^očal sem že v Novi Dobi, da izgubijo člani mladinske-foddelka ves nabrani rezervni kredit, ako v teku šestih me-^ ey Po dopolnitvi 16. leta ne prestopijo v odrasli oddelek. Ta ^it ni tako malenkosten, posebno ne pri otrocih, ki so pri-y Pll‘ V rani mladosti, in škoda bi ga bilo izgubiti. Ta rezervni 1 znaša ob koncu 16. leta, kot sledi: Za otroke, ki so priced dnevom rojstva in pred dopolnitvijo 1. leta $10.00; ®tfoke, ki pristopili v starosti od 1. do 2. let $10.44; v sta- 2. do 3. let $9.77; v starosti od 3. do 4. let $8.43; v sta- I°d 4. do 5.let $6.79; v starosti od 5. do 6. let $5.59; v sta- !od 6. do 7. let $4.72; v starosti od 7. do 8. let $3.87; v sta- | °d 8. do 9.1et$3.04; v starosti od 9. do 10. let $2.26; v sta-10. do 11. let $1.60; v starosti od 11. do 12. let $1.10; l^osti od 12. do 13. let $0.64 in v starosti od 13. do 14. let Otroci, ki so pristopili po dopolnitvi 14. leta in do 16. leta °Pravičeni do nobenih rezervnih kreditov. . *-e otrck tekom šestih mesecev po dopolnitvi 16. leta pre-^ v odrasli oddelek, potem pošljemo njegov rezervni kredit u«tvo, ki plačuje za člana posmrtninski asesment toliko dokler se vsa vsota ne porabi. Da je škoda izgubiti ta kre ilsl'dokaže sledeči primer: Otrok, ki je pristopil v mladin-^^delek v starosti enega leta in pred starostjo dveh let, je SlQ0,JO*n*tv* I®- leta opravičen do rezervnega kredita v znesku Če ostane v mladinskem oddelku do 18. leta, bo zava-2a 450 dolarjev in ne bo ob koncu 18. leta opravičen do ®lle rezerve, če prestopi v odrasli oddelek takoj po dopolni-II. • leta, bo opravičen do rezerve v znesku $10.44, kar zado->i^e 2a plačilo dvajsetih asesmentov za 500 dolarjev posmrt-l tem seveda nisem vključil asesmenta za stroškovni d al> za. kak drugi sklad Jednote. S tem je torej dokazano, L 8e otrok skoraj dve leti vzdrži v odraslem oddelku s svojo ^110 •‘ezervo in imel bo tudi to korist, da bo vseskozi plačeval prosti 16 let, dočim, ako ostane v mladinskem oddelku do e^a> bo od tega časa naprej plačeval po starosti 18 let. Za ^‘Poročam starišem, da premestijo svoje otroke v odrasli takoj po dopolnitvi njih 16. leta, če le mogoče, kajti to s*ar,'®ern *n tudi v korist njih otrokom. UšTVENl TAJNIKI NAJ PIŠEJO O VSAKI STVARI NA POSEBNI POLI PAPIRJA Sli 6 Ve^krat sern Pros'l društvene tajnike, da bi pisali glav-^ pf c vsaki stvari na posebni poli papirja, sicer je točno *di poslovanje nemogoče. Pripeti se, da tajnik piše . ake neizplačane bolniške podpore, radi kakega posojila. kake posmrtnine, radi ponovnega sprejema kake-^ana, racJi razlike v mesečnem izkazu asesmentov itd., in j sPravi na eno samo polo papirja. Ako so vsi navedeni h e*' važni, kam naj pripnem to pismo, h katerim listinam odgovor? Ako se dopisovanje o eni ali drugi stvari j J^Je, kje naj iščem prejšnjo korespondenco? Zato je naj-^‘Poročljivo, da se piše o vsaki stvari posebej, kajti če nam -^e ^a aH cni član prikrajšan neJ bolniški podpo-. e,n dotično pismo in naš odgovor pripnemo k bolniški na-^Cl> ako nam kdc piše radi izplačila kake posmrtnine, potu pismo in naš odgovor shranimo v kuverti, kjer se M* * ^anski certifikat, mrliški list, duplikatni čeki prejšnjih ! 'n vsi drugi spisi, ki se J:ičejo dotične posmrtnine; če nam rada suspendacije ali ponovnega sprejema kakega pripnemo njegovo pismo in naš odgovor mesečne-^ °cilu, če nam kak tajnik piše radi kakega posojila, tedaj i^err‘° njegovo pismo in naš odgovor pogodbam za posoji-j ’ Na ta način imamo vse spise pravilno shranjene, in čc \ Pc2ReJe kako nadaljno vprašanje, lahko takoj vidimo, 8,n° stvar prej rešili in kaj smo tajniku odgovorili na nje-ii n^e^nja pisma. Tajniki bodo iz tega spoznali, da je gor-ij[; Clfi dopisovanja z glavnim uradom absolutno potreben, V ^^kaj prihaja na stotine pisem vsak teden in človek ne v glavi vse, o čemur je prej pisal ali kako je na pi-odgovcril. ^An>E BOMO PLAČALI TUDI ZA TISTE ČLANE, KI PRESTOPIJO V ODRASLI ODDELEK IZ qj MLADINSKEGA ODDELKA Itip javni odbor je petem pismenega glasovanja modificiral V* se-*e januarja 1934 v toliko, da bomo izplačali qj4*10 nagrado tudi za tiste člane, ki bedo prestopili v od-L^U iz mladinskega oddelka. To se bo vpoštevalo od ,*i>i s. 1934 naprej. Teh nagrad naj bi bili v prvi vrsti de- otrok, ako se pa po dopolnitvi 16. leta starino I*i otrok prestopil v odrasli oddelek, potem naj Vio ^atl deležni tisti člani, ki so otroke nagovorili, da pre-v °drasli oddelek. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. »Nit N H H dr 't»i liki piknika v Presto. — Upam, da člani bratskih in sestrskih društev to našo prireditev v velikem številu posetijo in se ta večer prijateljsko zabavajo. Ob prilikah prireditev drugih društev bomo skušale članice društva št. 182 JSKJ prijaznost po možnosti povrniti. — Torej, na svidenje pri veliki kokoši v sredo 2. maja zvečer! — Za društvo št. 182 JSKJ: Mary Čadonič, tajnica. iP rove ni»' d« co”1' if K \V'ef fiel . co” •ni o‘ v«? ldil .clS yt o> * v ** r *' ’ f»l' •cf , C*\ J giU’1' e5 p««0. j Waukegan, 111. Po naročilu mojega brata sem povedal par prijateljem, da si rojaki iz Waukegana in North Chicaga lahko ogledajo državne zapore v Jolietu in Stateville in sicer dne 6. marca. Priglasilo se jih je lepo število. Ob 8. uri smo se odpeljali z avtomobili v Joliet, kjer smo predpoldne ogledali zapore Old Prison in popoldne Stateville zapore. Ogledati si te zapore je zelo podučljivo in zanimivo, a je žal malo dni v letu dovoljeno občinstvu, da si iste ogleda. V nedeljo 18. marca zvečer sta prijatelja I. G. Jereb in Frank Pierce povabila mene in mojo ženo v Narodni dom, kjer so naju iznenadili številni prijatelji in znanci pri belo pogrnjenih mizah. Odkazali so nama prostor sredi omizja za veliko pogačo, s 37 svečami, ki jo je spekla Mrs. Frank Pierce. Predsednik omizja Frank Pierce je v lepem nagovoru omenil vzrok tega prijateljskega sestanka, da je drugi dan moj god, da obhajam 37-letnico življenjske poti in da so me rojaki vzljubili, čeravno sem šele malo časa v naselbini. Iskreno se zahvaljujem prijateljem Franku Opeki, Pavlu Bartelu, Ignacu Jerebu in vsem drugim govornikom za lepe in šaljive govore, kakor tudi vsem prisotnim prijateljem in znancem za naklonjenost in prisrčno zabavo, ter jim želim obilo sreče in zadovoljnosti v življenju, čeravno sem po poklicu pogrebnik. P6‘sebh’o se zahvaljujem Mrs. Frank Pierce za birthday cake,” Mrs. Rosi Skala za potice, Miss Frances Mesec in sestri in Miss Leskovec za uljudno postrežbo pri mizah. Posebno se pa, zahvaljujem prijateljema Ignacu Jerebu in Fr. Pierce za požrtvovalnost, ker sta ta nepozabni prijateljski sestanek aranžirala.' Če je Fr. Pierce, ki je prevzel nalogo obvestiti vse moje prijatelje in znance, katerega prezrl, oziroma pozabil obvestiti za ta večer, se mu mora odpustiti, ker se to lahko vsakemu pripeti. Joseph J. Nemanich, član društva št. 94, JSKJ. % ne odraslega in mladinskega oddelka. Torej, potrudimo se, da pridobimo tudi za naše društvo kaj novih članov. Vse člane društva št. 84 J. S. K. Jednote obveščam, da sem bil na zadnji seji izvoljen za društvenega tajnika. V vseh tajništva se tikajočih poslih naj se torej obračajo na naslov: “Jacob Prunk, Starkville, Colo.” Lahko me tudi telefo-nično pokličejo na “Colorado Supply Store, Starkville, Colo.” Tu navajam ves novi odbor društva št. 84 JSKJ: Joe Smith, predsednik; Jacob Tomšič, podpredsednik; Jacob Prunk, tajnik; Matt Karcich, blagajnik; Louis Šajn, zapisnikar; Mary Trojak, Emil Tatar in Louis Šajn, nadzorniki. Jacob Prunk, tajnik. Paul Smiths, N. Y. Prijateljem in znancem v Pennsylvaniji in drugod naznanjam, da sem se podal zopet nazaj v državo New York k prejšnjemu delu. Zaposlen sem na jezeru z žaganjem ledu, ki je okrog 38 palcev debel. Bil sem več tednov na počitnicah v Canonsburgu, Pa., kjer se mi je prav dobro godilo. Povsod so bile zrele klobase, krvavice in mesene; pa tudi okusne špe-hovke. Razume se, da je bila pri takih dobrotah tudi galon-ca vedno navzoča. Vsaki dan so klali tu ali tam, jaz pa sem malo pomagal, da sem bil deležen vsebine majolk. Seveda tudi pri prijatelju F. Mikcu niso opustili tega lepega domačega praznika, zakar je moral žrtvovati življenje nedolžen ščetinec. Pomagal sem pri tem poslu, kolikor sem pač znal in mogel, najbolj uspešno pa sem pomagal pri praznenju krožnikov in vinskih čaš. Kaj se hoče, tudi to mora biti opravljeno. Vsekakor se vsem prav lepo zahvaljujem za razne pogostitve, posebno pa še družini Mikec. Drugo zimo pa se zopet vidimo v Canonsburgu, če bo po sreči. — Pozdrav vsem! *< Anton Cimperman, član društva št. 149 JSKJ. DOPISI Pittsburgh, Pa ii) ^2 Vnebovzete, &oSa ^ vabi vsa društva llSui^u2116 ^ 1 a n e istih v 1% h u> kakor tudi v oko-jA Q,aselbinah, kot Canons-ti 'tdf!ie^Vvlck, Center itd., da |)Vittie <^°. naše veselice, ime v^hieken dinner,” ki se !> VW nu večer 2. maja v A ^ domu na 57th in (S0 k ^ Pričakujemo i M, . llcli -rojake iz Cleve-• ure<^nika Nove l'ičetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 centov. Posetnikom se priporoča, da prinesejo na to prireditev lačne želodce in žejna grla pa nove čevlje. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo prireditev res prvovrstna in da ne bo žal nikomur, ki jo poseti. Naša najboljša kuharica, Mrs. Agnes Gorišek (članica našega društva in glavna uradnica KSKJ) nas bo sprejela s ta-veliko kuhalnico. Priporočljivo je seveda, da dobro pazi nanjo, da jo kak ptič ne odnese v Cleveland ali v White Valley, Pa., kakor se je baje lansko poletje zgodilo ob pri- Trinidad, Colo. Članom in članicam društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ sporočam, da je društvo na zadnji seji sklenilo, da se glede asesmenta upošteva društveni zapisnik. Ta določa, da mora vsak član plačati asesment do 25. v mesecu; kdor ne more plačati, naj se zglasi pri društvu, da isto založi zanj, zakar pa mora podpisati noto, da bo društvu povrnil. Kdor tega ne bo storil in ne bo imel 25. v mesecu plačanega asesmenta, bo suspendiran, pa naj ne krivi tajnika, ampak samega sebe. Obveščam člane, da asesmente lahko plačajo pri starem tajniku ali pa pri zapisnikarju. Dalje obveščam člane, da se bodo naše redne seje v bodoče vršile vsako DRUGO NEDELJO v mesecu, ne več prvo, kot dosedaj. Prihodnja redna seja se bo torej vršila v nedeljo 13. maja in se bo pričela ob devetih dopoldne. Člani, ki ne morejo plačati društvenih prispevkov, si v to svrho lahko izposodijo od Jednote, ako spremenijo svoj certifikat iz načrta “A” v načrt “AA.” To je dobra pomoč za tiste, ki bi drugače morali društvo pustiti. Člane opozarjam, da Jednota daje lepe nagrade za nove čla- Center, Pa. Društvo sv. Barbara, št. 33 JSKJ na Centru, Pa., je na svoji redni seji dne 15. aprila vzelo v pretres sklad onemoglih, ter prišlo do prepričanja, da temu skladu preti propad. Društvo je 'vsled tega sklenilo, da bi se apeliralo na glavni odbor JSKJ in na krajevna društva JSKJ, da.se kaj ukrene, da sklad onemoglih ne propade, kajti ta sklad je jako potreben ostarelim in dolgo časa bolnim članom. Kaj bolj razveseli dolgo bolnega in ostarelega člana, kot ček od Jednote iz sklada izrednih podpor ozdoma iz sklada onemoglih! En sam nikelj v takih slučajih več zaleže in šteje, kot dolar, kadar je človek zdrav. Ako je ta sklad v nevarnosti propada, naj bi se vsa podpora iz tega sklada ustavila za toliko časa, da bi se primanjkljaj nadomestil in da bi se še nekaj rezerve nabralo. Potem naj bi se iz tega sklada delila neobvezna podpora, kakor bi finance dopuščale, dolgo časa bolnim, ostarelim in posebno potrebnim č 1 a n o m. Prošnje za vse take podpore pa bi morale biti predložene letnim ali polletnim sejam glavnega odbora. Vsi tisti člani, ki so že odstopili ali še bodo odstopili od zavarovanja v skladu onemoglih, naj bi ifrieli priliko pristopiti nazaj brez vseh zdravniških preiskav. Prispevki za sklad onemoglih naj bi bili pet centov mesečno, brez vseh naklad. Društvo je proti temu, da bi bil kateri drugi sklad prizadet zaradi sklada onemoglih. Končno je bilo sklenjeno, da se ti sklepi kot resolucija pošljejo na glavni urad. ena ko pija pa uredništvo Nove Dobe za priobči lev. Za društvo št. 33 JSKJ: Anton Eržen, predsednik; Frank Schifrar, tajnik; Joseph Skerel, blaga,jnilv. (Društveni pečat). McIntyre, Pa, Tem potom mi je poročati neveselo novico, namreč, da je društvo “Vilhar,” št. 207 JSKJ izgubilo svojega najstrejšega člana Josepha Božiča, ki je za vedno zatisnil svoje oči v jutru 12. aprila. Pokopan je bil civilno na pokopališču v Indiana, Pa. Pokojni sobrat je bil ob času smrti star 83 let, v tej deželi je bival okrog 40 let in član JSKJ je bil polnih 33 let. Bil je ustanovitelj društva št. 13 JSKJ v Baggaleyu, Pa., k našemu društvu “Vilhar,” št. 207, pa je prestopil od društva št. 122 v Homer Cityju, Pa. Društvo “Vilhar” mu je položilo na krsto lep venec v zadnji pozdrav. Sploh je bila vsa krsta pokrita z venci in cvetlicami, s katerimi so se priljubljenega pokojnika spomnili njegovi sorodniki in mnogoštevilni prijatelji. Zdelo se je, da je prišla v deželo pomlad, toda za pokojnega Božiča je vesna zacvetela zadnjikrat. Člani društva “Vilhar” so se polnoštevilno udeležili pogreba, istotako tudi drugi tukajšnji Slovenci in Hrvati. Več rojakov je prišlo tudi iz Homer Ci-tyja, da izkažejo zadnjo čast najstarejšemu Slovencu in članu JSKJ v tej okolici. Pokojni Joseph Božič je bil rojen v vasi Selce pri Krškem na Dolenjskem. Tukaj zapušča eno hčer in pastorka. Tukaj in drugod po deželi pa je raztresenih več drugih sorodnikov in mnogo prijateljev. Zadnjih 10 let je živel pri svojem pastorku Franku Kocjanu (kjer jih je 9 v družini in so vsi člani JSKJ) ter je bil deležen najlepše postrežbe in negovanja od vse družine. Prav tako je bi! vedno naklonjen pokojniku naš društveni tajnik, sobrat Frank Verbanič, po rodu Hrvat. Pokojniku je umrla žena pred tremi leti in od takrat je začel mož vidno hirati. Pred letom dni ga je zadel mrtvoud in od takrat je bil največ v postelji. Vsem, ki so ga poznali, bo pokojni sejbrat Joseph Božič ostal v lepem in prijetnem spominu. Mož je bil vedno vesele narave in zelo šaljiv v družbi. Kako dobro ohranjen je bil, dokazuje dejstvo, da je kot 83-letni starček če Vedno čital slovenske liste in sicer brez očal. Naj bo priljubljenemu pokojniku po dolgem trudapolnem življenju lahka ameriška gruda in naj mu bo ohranjen blag spomin! Anton Modic. na, je prišel v dvorano ruski svečenik in je želel govoriti z našim muzikantom Moravcem. Po kratkem razgovoru je ta odšel z njim, Kot sem pozneje izvedel, je svečenik trudnemu muzikantu pripravil posteljo kar v cerkvi, da je bil drugi dan čil in zdrav in je zamogel drugi dan igrati na neki pojedini, ki jo je ruski svečenik pripravil svojim faranom. Muzikant je mogel oditi domov šele v nedeljo opolnoči. To dokazuje, da je Mr. Moravec res dober muzikant, ker ga celo druge narodnosti najemajo za svoje prireditve. Ako katera slovenska skupina v tem okrožju potrebuje dobrega muzikanta, naj se kar obrne na Alberta Moravca. Dober delavec ene ali druge vrste je vreden pohvale in priporočila. V soboto 7. aprila sem se bil udeležil veselice, katero so priredili člani Slovenske dvorane na Universalu. Udeležba je bila zelo lepa in udeleženci prireditve, stari in mladi, so bili kar “v luftu,” ker je Pirčev orkester iz Girarda, Ohio, tako fino igral. Tudi ta orkester je vreden priporočila med rojaki v bližnjih slovenskih naselbinah, kadar potrebujejo muzikante za veselice ali piknike. Predsednik Slovenske dvorane na Universalu me je prosil, da naj se v njegovem imenu javno zahvalim za poset vsem udeležencem veselice, kar storim tem potom. Jurij Previc. Cleveland, O Članom in članicam društva “Krasni raj,” št. 160 JSKJ naznanjam, da je bilo na seji 8. aprila sklenjeno, da vsak član ali članica plača 25 centov v društveno blagajno, ako se ne udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. maja in se bo pričela ob 1:30 popoldne. Ta važna seja je sklicana zaradi veselice, katero nameravamo v doglednem času prirediti. Na člane, apeliram, da bi nekoliko pogledali za novimi člani, bodisi za odrasli ali mladin ski oddelek. S tem bodo pomagali Jednoti k rasti, sebi in društvu bodo pa finančno koristili z razpisanimi nagradami Člane našega društva tem potom obveščam, da sem se preselil in moj sedanji naslov je: 3305 E. T9th St. To je druga hiša od mojega prejšnjega stanovanja. Glede plačevanja asesmenta, naznanil bolezni in vseh drugih tajništva se tikajočih poslov naj se člani obračajo na navedeni naslov. — Bratski pozdrav! Frank Ponikvar, tajnik društva št. 160 KSKJ. na delo, mi je pritekel nasproti mlad šolar, ves solzan, in mi potoži, da mu je fant z one strani ceste vrgel kamen ravno v glavo. Jaz sem ga skušal malo potolažiti, da ne bo hudega, ker se mu na glavi nič ne pozna. On pa je odgovoril, da to ve, da mu je učiteljica že večkrat rekla, da ima najbolj trdo glavo, kar jih je v drugem razredu. Ko sem ga vprašal, čemu potem joka, je odgovoril: “Čeprav imam trdo glavo, boli me pa vse eno!” Naj pri tej priliki sporočim, da bo naše društvo obhajalo tretjo obletnico ustanovitve v soboto 28. aprila zvečer v Slovenskem domu na Palmer St. Pričetek točno ob polu osmih zvečer. Prvi na programu bo irski šaljivec. Zatem nam bo pela solo mlada Miss Eleanor Matekovich; pridite poslušat to mlado pevko, zdaj ko vas bo malo stalo, čez leta boste morda morali plačati velik denar, če jo boste hoteli slišati, ko bo pela v gledališčih. Tretji na programu bo “Indijanski kvartet.” V četrti točki nastopi o-koli 20 mladeničev-pevcev. Prirejena bo tudi kratka burka, ki bo v resnici smešna. Nikoli ne bo pozabil, kdor bo videl “Nancy,” ki bo na poti iz Alabame v Kentucky na dirko. Tri proti eni se stavi, da bo Nancy dosegla prvo nagrado. Zato vabim vse Slovence in Slovenke v Gowandi in okolici, da pridejo to pogledat. Po programu bo pa ples, za katerega bo igral izvrsten orkester. Torej, na svidenje v Slovenskem domu na Palmer St. na večer 28. aprila ! v i Martin Vončina, ml., član društva št. 222 JSKJ. White Valley, Pa. Zadnjič sem poročal, da naše društvo št. 116 JSKJ že več kot dve leti ni imelo nikake veselice in letos se je bilo odločilo, da priredi veselico na 14. aprila. Veselica se je jako dobro obnesla, mnogo boljše kot smo pričakovali. Udeležba je bila velika, nele iz bližnje okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih naselbin. Videl sem na veselici rojaka Martina Smitha, ki je prišel iz Homer City j a. Videl sem tudi rojake in rojakinje iz drugih naselbin, katerih se že več let ni videlo med nami. Ne vem, komu se ima mo zahvaliti za tako lep poset veselice, sobratu uredniku, ki je prireditev tako dobro oglašal, ali Albertu Moravcu, ki je ves večer na veselici tako imenitno igral. Najbrž obema. Kot predsednika društva št. 116 JSKJ me veže dolžnost, da se naj lepše zahvalim vsem udeležencem veselice in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je bila prireditev tako uspešna. Razhajali smo se šele v nedeljo okrog druge v,re zjutraj. Ko je bila veselica okoli ene ure čez polnoč oficijelno konča- Gowanda, Ni Y. Lepo število članov nas je pri našem društvu “Pathfinder,” št. 222 JSKJ, pa le malo nas je zmožnih še nekoliko pi-ati v slovenskem jeziku. Tudi meni gre že slabo, četudi sem hodil v šolo v starem kraju. Lepo je res, da človek ne pozabi materinega jezika. Vsak oče in vsaka mati rada slišita govoriti svoje sinove in hčere v njihovem jeziku. Večkrat vidim sosedovega fantiča, ki gre vsak večer nasproti očetu, ko se vrača od dela. Enkrat sem dobro slišal, ko mu je lepo rekel: “Oče, dajte meni vaš “dinnerpail,” saj vem, da ste trudni!” Potem je pa ostal dva koraka zadaj in pogledal v “pail,” če je še kaj ostalo očetu. Nato se malo ustavi in vpraša: “Ata, ali niste bili nič lačni, ker ste ves “paj” pustili?” Oče se malo zasmeje in pravi: “To sem tebi prihranil, da boš prej dora-stel!” Fant je brž zagriznil v paj in rekel: “Oče, kaj ne, ko zrastem, bom šel tudi jaz delat, pa bom prinesel mami domov denar, kot vi!” Kar do sr ca mi je šlo, ko sem slišal tako lepo govoriti štiriletnega fantiča. Pred nekaj dnevi, ko sem šel Red Lodge, Mont. Kaj posebno dobrega nimam poročati, o slabem pa pravijo, da ni potreba. Oglasim se le, da bodo rojaki po drugih naselbinah znali, da tudi tu na divjem zapadu še živimo, vsaj nekateri, nekateri pa so odšli v kraje, odkoder ni vrnitve. O delu sploh ni vredno govoriti, ker ga ni. Za srečne se štejejo listi, ki imajo kako delo. Kar se tiče premogovnikov v tem okrožju, kot v Washoe in Bear Creek, so čisto iz normale. Nekatere rove zapirajo, iz drugih pa delavce odslavljajo, tako da bo kmalu vse brez dela. Ako se zadeve ne obrnejo na boljše, bodo gospodje v Washingtonu morali pripraviti nadaljne milijone za prehrano brezposelnih. Zdaj pa še nekoliko o društvenih oziroma jednotinih zadevah. Naše društvo št. 58 JSKJ beleži tri smrtne slučaje v zadnjih treh mesecih. Meseca januarja je umrl sobrat Andrew Pershe, ki se je nahajal v umobolnici 22 let; zapušča večjo družino. Meseca februarja je umrl sobrat Joe Yerman, star 56 let. Bolan je bil samo šest dni. Spravila ga je pljučnica. Tudi on zapušča večjo družino tu oziroma v sosednem Bear Creeku. Oba omenjena' pokojnika sta bila doma od Črnomlja v Beli Krajini. Tretjo žrtev je bela žena izbrala iz vrst našega društva v esebi Johna Podobnika, ki je nagloma umrl dne 8. aprila. Pokojnik je bil rojen v Stari Ose-lici nad Škofjo Loko ter je bil član JSKJ 32 let. Bil je star 63 let in samec. V tem kraju ne zapušča nobenih sorodnikov. Pred štirimi leti mu je umrl brat Urban v Pennsylvaniji; v starem kraju zapušča brata Pavla. Ker pokojnik ni.imel nikakega sorodnika tukaj, se ie društvo št. 58 JSKJ zavzelo, da mu je priredilo dostojen pogreb ob veliki udeležbi. K večnemu počitku je bil položen na pokopališču v Bear Creeku. Pokojnik je bival v Ameriki okoli 35 let in sicer največ tu na zapadu. Bil je zaveden delavec in se je pri vsaki priliki boril /.a delavske pravice, član U. M. W. of A.. Local 2659 v Wa-(Oaljo na 6. strnili _ , j Rudo Murnik: NA BLEDU {Nadallevaol*) “Aber Hans!” je kriknila žena, sklenila roke in zaobračala vo-denosive oči. “Kaj ti pa je?” “O — dober večer, ljuba žena!’ jo je pozdravil mirno, kakor bi sedel doma na zofi. “Gotovo si že zdavnaj uganila, da te od daleč obču-dudujem. Ha, tvoj ...” “Pusti take neslanosti!” je kričala razkačena. “Zakaj si toliko pil!” “Tvoj mili obraz . • .” je trudno nadaljeval in se smehljal onemoglo. “Kaj se ti je vendar pripetilo?” je vpila kakor furija. “Tvoja angelska lepota me je očaralalala!” je jecljal s topim nasmehom. Iztežka smo zadržavali smeh. “Pomagajmo očaranemu revežu iz jarka!” je velel doktor Zalokar. “Ne, hvala lepa, ni treba, slavna gospoda!” nas je presenetil zvitorepec s svojim navadnim glasom in se urno sam skobacal na cesto. “Izpolnil sem svojo obljubo. Dokazati sem hotel svoji preljubi Genovefi, da sem hudo nadarjen za prelepo dramatično umetnost! Mislila je, da sem se opil, pa se nisem. Tudi svojo treznost lahko dokažem! Izvolite pogledati!” Dvignil je desno nogo in se pohvalil: “No, ali sem trezen ali ne? Ali ne stojim samo na eni nogi trdno kakor spomenik?” Vsi razen njegove soproge smo se spustili v smeh, zakaj kratkokraki, dolgoživotni Oven stoječ/ neprenehoma le na levi nogi, je bil res dokaj smešen, zlasti ker se je držal tako modro in ker nas je vse zaporedoma pogledaval s svojimi drobnimi rjavimi očmi tako prijazno, pričakujoč obilo priznanja. “Izborno, gospod svetnik!” smo vpili in mu ploskali, on pa sc nam je, še vedno na eni nogi, priklonil in nam metal zračne po-Ijubce. “Nehajte, gospod svetnik!” je prosila Nada, ki se je najbolj smejala. “Ne morem se več smejati.” “Ali je to humbug?” je vprašal Oven slovesno in si potegnil 7. roko po nagubanem obrazu in štrleči bradi. Možiček se ni dal rad briti; zato so ga prezirali vsi zavedni brivci. “To pač ni noben humbug!” je priznal Balenovic, ki se tudi ni slabo zabaval. “Potem lahko stojim zopet na obeh nogah!” je dejal prijatelj dramatične umetnosti, si malce otepel prah raz obleko in si mirno prižgal cigaro. “Jako dobro te nas zabavali, gospod svetnik!” ga je pohvalila Nada, ko smo se napotili zopet dalje. “Vse me že boli od smeha.” “Ah, moj mbž uganja.vedno take neumnosti,” se je gnevala Ovnovka. Imela bi bila rada moža, od katerega bi bilo kar puhtelo nadčloveško dostojanstvo in nedostopna veličastnost. “Dober bi bil za bajaca v cirkusu, Hans, veš!” “Ne, ne! Navdušuje me le ljubezen do visoke dramatične umetnosti. Hotel sem ti le dokazati, kar sem obljubil: da sem rojen glumač!” “Pa bi si bil izbral vsaj lepšo vlogo! Svetnik, pa se obnaša tako čudno!” “Svetnik, svetnik. Manjka se žalostnih svetnikov! Jaz pa sem vesel svetnik! To je velikanska razlika! Kaj pridigam zmeraj ? Kaj mi pomaga bogastvo vsega sveta, kaj mi pomaga vsa čast in slava, ako pa nisem vesel in zadovoljen?»In ako sem zadovoljen in vesel, kaj vraga mi je pa treba še bogastva, ča-sti in slave? Veš, preljuba Genofefa, človek ne bodi zaljubljen v posvetno ničevost! Le mene poslužaj, mojega srca ljubica! Človek mora biti filozof ali modrijan, pa pameten modrijan, vesel modrijan! Ako pogledaš mene, vidiš takega veselega modrijana. Noben milijardar ni srečnejši od mene! Ali zdaj veš, kako odličnega moža imaš, preljuba moja muca?” V Zagoricah smo se ločili. Janko in jaz sva spremila Olgo. Doktor je govoril o gorkih vrelcih, o bodočnosti Blejskega in Bohinjskega jezera, midva z Olgo pa sva molčala. Janko naju je nezadovoljno pogledoval s svojimi modrimi očmi jn si zamišljeno gladil gosto francosko brado. “Zdi se mi, da sta oba zaspala,” nama je dejal pred Jarniko-vo vilo; saj ni vedel, da se se pravkar še le zbudila k novemu življenju! Zvečer sem dolgo sam veslal po jezeru. Doma sem postavil ciklamne v vodo in ugibal, kaj poreče jutri hudi gospod ravnatelj ! Največ pa sem sanjaril o Olgi. . . prosperitete, toda morda najdete soseda ali sosedo, ki še ni i pri Jednoti, in morda ^e vam posreči pridobiti novega člana ali članico za vstop v naše društvo. Priporočljivo bi bilo, da se tudi mi tu v Montani nekoli-' ko odzovem^ kampanji za pridobivanje novih članov, ki je razpisana od glavnega odbora. Na delo torej, da vsaj nadomestimo, kar smo izgubili.! Bratski pozdrav! K. Erznožnik, član društva št. 58 JSKJ. (Dalje prihodnjič) note v svrho pokrivanja svojih asesmentov. Te prilike se je poslužil tudi zdaj pokojni John Podobnik in s pomočjo posojila na svoj certifikat je ostal član Jednote do smrti. To je eden slučaj, ki mi je znan. Gotovo je po deželi še več sličnih slučajev, v katerih je bilo starim ali brezposelnim članom omogočeno, da so ostali do smrti člani Jednote le po določbah načrta “AA,” ki ga je sprejela 14. konvencija. Naj še omenim, da je društvo št. 58 JSKJ vsem trem omenjenim umrlim članom poklonilo vence v zadnji pozdrav. Izguba treh članov pri društvu pa se precej pozna in treba bi bilo gledati, da se izguba nadomesti iri nastala vrzel izpolni. Torej, bratje in sestre, poglejte nekoliko okoli vogalov. Morda ne boste dobili tam skrite DOPISI (Nadaljevanje 3 pete strani) shoe, Mont., je bil okrog 25 let. Omenjeni unijski lokal mu je v zadnji pozdrav položil na krsto krasen venec. Pokojni John Podobnik je bil brez dela več let in porabil je vse svoje prihranke. Tik pred 14. konvencije JSKJ se je izrazil, da če konvencija ne ukrene kaj za stare in brezposelne člane, bo moral Jednoto pustiti, ker ne bo imel s čim plačevati asesmentov. In glejte, ta zaspana in toliko kritizirana 14. konvencija je sprejela takozvani načrt “AA,” po katerem je vsak član lahko izpremenil svojo staro polico v novo, ki temelji na American Experience Table ol' Mortality in na katero je lahka dobil posojilo od Jed- Pittsburgh, Pa. V nedeljo 29. aprila ob 2. uri popoldne uprizori dramski klub “Soča” iz Canonsburga, Pa., za tukajšni pittsburški Slovenski Dom lepo štiridejansko igro “Prisega o polnoči.” Spisala Manica Komanova. Ta prelepa kmečka igra vsebuje veliko petja, same jako priljubljene domače pesmi med Slovenci, že v začetku igre so zbrani cigani v svojem taboru in v brezskrbnosti prepevajo vsakovrstne narodne pesmi, zraven pa spremljaj?) svoje petje na raznovrstna godala. Ko petje poneha, se mlada, krasna ciganka spusti v divji ples. Igra je vzeta iz ljudskega življenja, kot je bilo pred 50 leti na Gorenjskem. Slovenci imamo veliko lepih iger, katere nam predstavljajo živelj našega kmetskega ljudstva. Tudi ta igra nas pripelje v prijazno gorenjsko vas, v kateri so ži veli svoje borno življenje preprosti kmetje. Borili so se za svoj vsakdanji kruh in si lajšali trpljenje s petjem in dovtipi. Največ preglavic so jim delali cigani, ki so se ustavljali v vasi ali njeni okolici, kradli, in beračili in tako izkoriščali v svojejn brezdelju uboge kmete. V tej vasi je živel tudi nekoliko bolj premožen kmet Požar, s svojo ženo Meto in z edino hčerko Anico, katera je bila ponos Požarjeve hiše, s svojo pridnostjo in dobroto pa tudi ponos celi okoliti. Mai'sikate-ro oko se je obrnilo za njo, ali Požarju se ni mudilo z možitvijo, ker on je bil še pri moči in Anica ga ni nadlegovala s tem. Ker so bili. premožni, so imeli hlapca in življenje jim je potekalo mirno naprej. Nekega dne jo pa prižvižga po stezi ob meji cigan Marko. Bil je postaven fant. Požar in njegov hlapec sta popravljala vrtno ograjo. Ko prid« Marko do njih, se ustavi in se vtakne v pogovor. Tudi za delo je prijel, ne da bi ga kdo silil, kar ni ravno ciganska navada. Požarju se je to tako dopadlo, da mu ponudi mesto za hlapca, kar Marko tudi sprejme. Služil je pri Požarju in se zaljubil v Anico in ona v njega. Večkrat sta se šla zvečer skrivaj sprehajat. Bila sta jako pozorna, da ju ne bi kdo videl in tega razbobnal po vasi. Vsa pozornost ni pomagala. Lav-rinka, stara klepetulja, ki je vedno stikala okoli, ju je videla in vsa vas je takoj vedela o tem. Anka je šla tožit in stara klepetulja je šla klepat ričet v zapor čeravno je bila nedolžna. Tudi za Anko so se pričeli drugačni dnevi. Ljubila je sicer Marka še naprej, ali priznala mu je, da ne bo nTogla biti nikoli njegova. Prvič zato, ker on ni njene vere, drugič, ker je cigan. Tega mu ni kar naravnost povedala, ali Markoje videl kaj se godi v njenem srcu. In si je to še za hujše vzel kot je bilo. Sklep je hitro storil in ga tudi Anici povedal, namreč, da zaradi njega se ji ni treba bati in si delati nepotrebnih skrbi. Zakaj odpotoval bo s svojo grupo, to pa zato, da ne bi trpela An-kina čast radi njega. Anka mu je branila, ampak on je storil svoj sklep. Nekega večera pripelje Marko cigane pod okno Anke, kateri zagodejo in zapo-jo nekaj v slovo. Anka nič hudega sluteč odpre okno in vrže Marku nekaj rož. Ta pobere cvetje in izgine s cigani, ne da bi vedel, da bo v kratkem oče. Torej Lavrinka se le ni motila. Anka je nekega dne,-z izgovorom, da gre v mesto k svoji teti, zapustila vas in se že čez nekaj tednov vrnila. Ampak ne več sama. V košari je nosila s seboj malega Albinčka. Domov ni nič kazalo iti z otrokom, zato se je napotila k brodarju Koritniku, blizu 70 let staremu možu, za katerega je vedela, da je molčeč in da .ji bo pomagal. Koritnik se je silno začudil, ko je videl Anko bledo in tresočo v poy.ni uri. Ali še bolj je gledal, ko je začul iz košarice otroško ječanje. “Turška sablja,” je dejal, “kaj pa to pomeni?” Anka ga je hitro potolažila in ga prosila, da vesla z njo na sredo Save, ker zaupati mu mora veliko tajnost. Ko sta na vodi, ga vpraša, če bo molčal. On pritrdi in je pripravljen na to priseči. Anka mu potisne v roko križ in vzdigne tri prste, nakar se začne prisega. Začuje se dvanajst u-darcev v bližnjem zvoniku, kar napravi prizor še bolj strašljiv, in Koritnik, čeravno star in izkušen je zatrepetal. Anka mu nato pove doživljaj z otrokom, kar pa vse zvrne' na svojo sestrično. da Anka ni več sama, da je Al-binček njegov sin in Ankin. Ona mu tudi pove, da se ne bi bila poročila, da je ni tako zapustil. Marko je vesel zaradi otroka in žalosten zaradi nje. V zadnjem dejanju se odigravajo v Požarjevi hiši burni prizori. Sledi pretep med ciganom in Ankinim možem. Vse to boste za malo vstopnino videli 29. aprila. K obilni udeležbi vabi odbor. Paul Klun. Ely, Minn. VAŽNO NAZNANILO ZA DRUŠTVO ŠT. 200 JSKJ. Društvo sv. Barbare, št. 200 JSKJ bo v nedeljo 29. aprila praznovalo 25-letnico svoje ustanovitve z lepo prireditvijo v Jugoslovanskem narodnem domu. Prireditev se bo priredila ob šesti uri zvečer. Po oficijelnih točkah bo ples in prosta- zabava. Vsi člani in članice so vabljeni, da se udeležijo tega praznovanja društvene 25-letnice. — Za društvo sv. Barbare, št. 200 JSKJ: John Otrin, tajnik. ca, ki jo je spravila v prerani' grob. Pogreb se je vršil po cerkvenem obredu iz hiše žalosti na Calvary pokopališče v tu-kajšnem tmestu. Prav lepa hvala vsem, ki so čuli pri njej, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so darovali za maše zadušnice, in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena ihvala za tolažilne .besede in vso naklonjenost, ki je bila izkazana njej in nama. Ti pa, ljubljena žena in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Ostaneš nam v ljubečem spominu, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več ločitve in trpljenja. žalujoči ostali: Frank Hoche. var, soprog, in Henry Hoche-var, sin, v Chisholmu, Minn. — V Velikih Laščah v Sloveniji mati Marjeta Hočevar, brata Ivan in Josip Hočevar in več drugih sorodnikov. o------------ LISTNICA UREDNIŠTVA _ Dopisi brez podpisa ali pod- j pisov se ne priobčajo. Vsak do- pis mera biti od dopisnika laS nerečno podpisan; s pisa n,n • ne za* strojem podpisano ime dostuje. Dopisi, ki vsebujejo osebnosti, se ne priobčajo. Istota O v našem glasilu ne more *" pravljati o nerednostih ali sp® nih zadevah drugih brat* <4riiste organizacij oziroma u . .. . •• Vcak drugih organizacij. pomete pred svojim P' pa bo povsod čisto. ZA OBISK DOMOVINE M\te ILE DE FRANCE, 5. maja v tjj Karta do Ljubljane in nazaj $206.50 BREMEN, 10. maja v Breme« ,a tja Karta do Ljubljane $122.i«> in nazaj $211.50 i rherb011 BERENGARIA, 12. maja v ^ tj* Karta do Ljubljane $119-24, in rfcizaj $206.50 • * UaVrf ILE DE FRANCE, 26. maja v & tj» Karta do Ljubljane $117.54. In nazaj $206.50 rherb0 BERENGARIA, 26. maja v y ^ tjft Karta do Ljubljane $119-- 1 in nazaj $206.50 točno 'n Denarne pošiljke izvršujem0 Jtl. zanesi iivo po dnevnem “ o V JUGOSLAVIJO V ‘or I#0 , r Za .$ 2.5(1 10(1 Din|Za * 2<)0 'i( Za 5.0(1 200 DinlZu \\-J*! r>00 /.a 7.2.', :S00 Dinl/.a lto00 Zn 1 1.75 500 PinlZa 87.j0 , o0o I-1 Z u 22.75 J,000 Din|Za 17 KER SE CENE SEDAJ HIT« p0p-NJAJO SO NAVEDENE CEW& VRŽENE SPREMEMBI DOLI .• KTW Kadar ste namenjeni v Sjij ki'a' ali imate kak opravek s sta ^psU. jem — je v Vašem lastnem ^ poda se vedno dbrnete na na jasnila in posredovanja: SLOVENIC PUBLISHING ^0 (Glas Naroda—Travel Bure ^ y, 216 West 18 St. New Yor». Koritnik se pa ni dal kar tako in je dobro vedel, da mu Anka ni povedala!resnice in da je otrok njen. Zmenila sta se, da obdrži on otroka, ker ni imel svojih, in je bil še celo vesel, ker je vedel, da ga bo še celo njegova žena vesela. Svoji ženi in ljudem je povedal, da ga je rešil iz vode. To bi bil kratek opis prvega in drugega dejanja. Vmes pa nastopajo gorenjski fantje, kateri prepevajo lepe pesmi in prinašajo lestvice pod okna in si tudi skočijo v lase. Pridne gorenjske ženji-ce, ki sc dolgo v noč zamude na njivi, pojejo par krasnih pesmic. Ko pridejo domov, čebljajo tako veselo, da morajo človeku misli poleteti nazaj v prelepo sl o versko dežblo. Zmoti pa jih ciganka Selma, katera si ni dala tudi ponoči miru in je prišla nadlegovat dekleta s svojim prerokovanjem in beračenjem. Med drugim in tretjim dejanjem poteče dve leti in pol. Igra nas privede v Koritnikovo kočo, v kateri leži Koritnik na smrt bolan in nima več upanje, da bi okreval. Okoli njega se zbirajo sosedje in ugibajo o domačih zdravilih in o dohtar-skih brozgah, nazadnje pa iz-previdijo, da Če človeku zadnja prede, ne pomaga vse nič. Ta dan je bila pa pri Požarju svatba. Anka se je omožila, ker je Požar umrl že pred letom. Sliši se zvoke godbe in to privede možakarje na druge pomenke. Na dan pride tudi zgodba Albinčka, ki je bil že poldrugo leto star. Zgodba pa ni bila resnična, ampak si jo je Koritnik izmislil- Tudi Anka pride k bolniku v vas zala in v svatovskem oblačilu. Koritniku prinese vina in jedi, najbolj pa ji -ie zaradi Albinčka, katerega silno ljubi. Objemi je ga, da je joj. Vstopi njen mož Pavie in domenijo se, da če bi Koritnik umrl, vzame Anka otroka na svoj dom. Zato kipi veselja. tudi prizna Koritniku svoj greh in ga odveže prisege. Med »3. in 4. dejanjem poteče ^ iet- (jodi se pri Požarjevih. Albinček je že ga ima jako rad. Vidi se, da zal dečko, pridno se uči in je jako bistre glave. Ankin mož ima v krvi nekaj od svojega ciganskega očeta, ker zmirom nekaj rabi in potrebuje. Ker Anka in Pavle nista imela svojih otrok, se mu je tudi vse spolnilo. živeli so zadovoljno vsa ta leta, kar naenkrat Pa se pojavi cigan Marko pri vratih. Prišel je, da bi videl, kako se godi njegovi nekdanji ljubici, kar bi gotovo ne storil, il^° ^i slutil, kake posledice bo imel zanj in za Požarjevo hišo. Izvedel je, Aurora, Minn. V SPOMIN prve obletnice smrti nepozabne soproge in dobre matere MARY ŠEBENIK, ki se je za vedno poslovila od nas 22. aprila 1933. Minilo je že leto dni, odkar med nami več Te ni. Prehitro si odšla od nas, zamrl za vedno Tvoj je glas. A Tvoj*. spomin ves lep živi, med nami bo do konca dni. Žalujoči ostali: Frank Šebenik, soprog; Frank, sin; Mary in Rosie, hčerki. Chisholm, Minn. NAZNANILO IN ZAHVALA. — Žalostnih in potrtih src naznanjeva sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja ljubljeni soprogi oziroma materi Mariji Hochevar Pokojnica je bila rojena 30. avgusta 1889 v vasi Podžaga št. 4, fara Velike Lašče na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1911. Umrla je 10. aprila 1934 po dolgi bolezni ‘in štiri dni po operaciji za golšo, po kateri je pritisnila še pljučni- r ft Razpošiljamo na vse kraje popol-nema garantirane starokrajske kose, rečno kovane motike, štajersko jeklo itd. Pišite po csnik ša danes! Naslov: STEPHEN STONICH, Box 275 N CHISHOLM, MINN. (Zapomnite si naslov, ker dolgo oglašali!) ne bomo ■Avg ■UL Skupna potovanja 5. maja ILE DE FRANCE na Havre 9. maja WASHINGTON na Hamburg 12. maja BERENGARIA na Cherbourg 15. maja EUROPA na Bremen 19. maja SATURNIA na Trst 26. maja ILE DE FRANCE na Havre 30. maja BERENGARIA na Cherbourg: 2. junija VULCANIA na Trst 9. junija PARIS na Havre 16. junija se vrši plavno letošnje skupno potovanje ameriških Slovencev v stari kraj na znanem brzoparniku Ile de France. Pišite po na& celoten vozni red parnikov in cenik kart za te in druge parnike. Cene za denarne pošiljke Za $ 3.00 115 DiniZa $ 9.25 100 Lir Za 5.00 200 DinlZa 18.00 200 Lir Zn 10.00 415 Din Za 20.00 300 Lir Za 1 1.65 500 DinlZa 4 4.00 500 Lir Za 20.00 835 DiniZa 87.50 1,000 Lir Za 22.75 1,000 Din|Zn 174.00 2.000 Lir Zaradi nestalnosti kurza, so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih Notarski posli Ako rabite pooblastilo, pogodbo, iz-jalo ali ako imate kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite na LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc., 302 E. 72nd St., New York, N. Y. Interesente opozarjamo na naš novi naslov ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in P jateljem žalostno novico, da je po dolgi in mučni bolezni, P videna z zakramenti za umirajoče, za vedno zaspala naša U ijena soproga in mati ANTONIA LAURICH Umrla je v soboto, dne 24. marca 1934 ob štirih P°P°^”ji Pogreb se je vršil v sredo, 28. marca ob 9 uri dopoldne po 1111 zadušnici. j7, Pokojna je bila rojena v vasi R.etje, fara Loški potok maja 1887. V Ameriko je prišla meseca aprila 1911; b‘*aT % rtara 46 let. Spadala'je k društvu sv. Ane, št 156 K gt. društvu “Danica,” št. 150 JSKJ in k Slovenski Ženski Zvezi 38. Vsa. tri društva so se pogreba korporativno udeležila. Dolžnost nas veže, da se vsem iz srca lepo zahvalimo. teri so nam stali v pomoč in pomagali ob času' njene bolezn ob uri žalosti . ,sfce Lepa hvala č. g. župniku Rev. John E. Schiffrer za °^oV in tolažila in ravno tako Rev. Fr. Sedeju iz Greaney i° »jI Bernard Ambrožiču iz Lemonta, lil., za obiske. Hvala ^rS. nam Klančnik, Shega, Marsich, Mrs. Mary Knaus in ()0. Margareth Mihelich, ker so toliko. pomagali ob času njen®. lezni; tako hvala tudi družini Lud. Kordiš in družini Mlak za-Dalje se zahvaljujemo vsem. kateri so darovali za .maS?,uj-dušnice kot sledi: Rev. John E. Schiffrer, Math Laurich, ray, Utah; Mr. in Mrs. Anton Sezon, Marinesco, Midi.; M Mre. Frank Laurich, Eveleth, Minn.; društvo sv. Ane, ® wrs. PJJ ; ' KSKJ, SŽZ št 38, Members of Oak St., Boy’s Club, Mr. m ^rS. gg •’ | Frank Biadach, Mrs. Mary Knaus, Miss Alice Kordish, ^rS B Margareth Mihelich, Mr. in Mrs. Ignac Klančnik, Mr. in ■ < 1 1 John J Sterle, Mr in Mrs. John Kordish in družina, B ] Jl) Mrs. Frank Sterle, Mr. in Mrs. Jerry Marsich, Mrs. Maiy 9* pa, Mr. in Mrs. John Shega, Mr in Mrs Jakob Mlakar, Mrs. John Kerzie, Mr. in Mrs. Math Vesel, Miss Rose * B j Virginia; Mr. in Mrs John Lamuth, Mrs. Rose Fierst. R ^ Mrs. Fiank L. Tekautz, Mr. in Mrs. John Znidarsich, ^1 ^jrS. H Ijjj.' Mrs Rudolph Debelak, Mr in Mrs. John Mlakar, Mr indricK' ■ H Math Bartol, Mr. in Mrs. John: Erchull, Miss Mary E. ®enliricli> fl 1 A Mr. in Mrs. Primož P.trich, Eveleth; Mr. in Mrs John La j0j,u fl tty, Eveleth; Mr in Mrs. John N.emgar,, Eveleth; Mr. in Mrs. ■ Znidarsich, Eveleth; Mr. in Mrs. Frank Skorenshek, Mr. ln Ignatz Zamernik, Mr. in Mrs. John Spenko, Mr. in Mi's- fl Petrich, Mr. in Mrs. Val. Lesnak in Mr Joseph Lani. ] Hvala vsem, kateri so dali avtomobile na razpolago pri P°£er s° B :V posebna hvala pa znancem in prijateljem na Evelethu, tako daleč prišli. • tu ^ Zahvaljujemo se pogrebcem (nosačem krste), organis ^]0- m ^ Max Nornbsrgu za vodstvo petja in pevcem, ki so zal)0!lOgretr stinko "Blagor mu” in “Nad zvezdami.” Hvala tudi P llVal& B < nemu zavodu Anton Mahne za oskrbo pogreba. NajlePša I ^ vsem za vso naklonjenost! . p0itoj. fl i k Tebi, c’raga soproga in mati, pa želimo večni mir fn fia si Prehitro si odšla od nas, vendar navdaja nas uP:inJ®’ arrie' fl j * odšla po zasluženo večno plačilo v nebo. Naj Ti bo lahka ■ ^ riška zemlja! puSti>» I j V Draga žena, skrbna mati, v jami tihi mirno spiš-si nas v žalosti in tugi. Vse prehitro smo Te izgubili' ^ sp0' B : ^ V duhu vedno smo pri Tebi, oltarček Tvoj negujem0-min Ti luč prižigamo, in v molitvi se Te spominjamo. ^ Trdna zavest pa tolaži nas, da zopet enkrat se zdru nad zvezdami! Žalujoči ostali: I i ^ sin° • I i 1 Frank Laurich, soprog; Frank Jr., Stanley, Vinko, Mary, Antonia, hčeri. Anton Košmerlj, Sudbury, Ont., fl Jchn Košmerlj, Retje-Loški potok; Alojz Košmerlj. Bosna, bratje fl ^ Chisholm, Minn., 12. aprila 1934. ^LSI 4 Sv — m? 1