LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL Ste v. (no.) 52 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico _ od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. {Official Organ of four Slovenian Organizations) KUPUJTE VOJNE BONDEJ CHICAGO, ILL., SREDA, 17. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 17, 1943 LETNIK (VOL.) LIL V v NEVARNOST ZA HARKOV ■■I ŠE VEDNO VELIKA Nemci ust^vijeiu ob Donu. — Nemci že tri dni neprestano udarjajo proti Harkovu in zgleda, da ga hočejo zasesti, ne glede, kaj jih stane. — Hitler se vrnil z vzhodne AKCIJA PROTI TRETJEMU TERMINU SE SiRi Springfield, 111. — Kakor smo že poročali, so republikanci v Illinoisu in v državi Michigan predložili svojim državnim zakonodajam posebne General Giraud, Id je nasledil Darlana VPLIV VIGHYSKE VLADE ODSTRANJEN V AFRIKI fronte. Moskva, Rusija. — Višje poveljstvo sovjetskih sil, ki branijo mesto Harkov objavlja, da so .Nemci pred Harko-vom ustavljeni in niso dosegli nobenih uspehov od nedelje do pondeljka. V pondeljek pa so obnovili srdite napade in ljuti boji divjajo naprej, brez vsakega uspeha za eno ali drugo stran. Nemški napadi na ruske pozicije pred Harkovom so bile tako srditega značaja, da je obležalo na pozoriščih spopadov na kupe nemških vojakov, omenjajo poročila. Zgleda, GOERING V RIMU Poslan je v Rim, da bo pazil na Mussolinija., da ne izbeg-ne. New York, N. Y. — Ruska agencija Tass, pravi v svojem poročilu iz Ženeve, da je Hitler odločil, da Goering ostane za dalj časa v Rimu in da tamkaj vred z italijansko vlado vodi akcije proti zaveznikom v Tuniziji. Ta korak nazijev tolmačijo nekateri opazovalci kot i novno izvolitev, odredbo proti Italiji. Čuje se, j _a rezolucije, s katerimi hočejo izsiliti od kongresa uzakonje-nje posebnega zakona, ki naj bi prepovedoval v bodoče služiti predsedniku Zdr. držav več, kakor le dva termina. Ta akcija se je zdaj razširila še v državo Wisconsin, državo In-diano in Iowa. V ta namen so se te dni sestali tudi trije republikanski guvernerji v Des Moines, Ia. To so bili Guverner Green iz Illinoisa, guverner Schricker iz Indiane in guverner Hickenlooper iz v Afriki kot vshovni upravni komisar francoskih kolonij, je v svojem govoru zadnjo nedeljo podal novo stališče, na katerem bo vladal v Afriki. VESTI 0 DOMOVINI Jugoslovanska vlada v Londonu si po svojih močeh prizadeva, da bi združila razne odporne struje v domovini v enotno silo, dokler je še čas. — Razna poročila o zadnjih spopadih na Balkanu. KRI2EM SVETA — London, Anglija. — Mi-nisterstvo za delo je izdalo te dni naredbo, da se imajo vsi moški od 20 do 46 leta registrirati, to je tisti moški, ki so bili dosedaj izvzeti od vojaške Iojve. Kake načrte so naredili službe radi posebnih poklicev, za nadaljevanje započete akci- Armadi manjka zlasti inženirje ni znano, gotovo pa je,, jev. Z reklasifikacijo upajo da bedo skušali storiti vse, da dobiti več deset tisoč sposob-bi preprečili Rooseveltu po- mož za te namene. pravi poročilo, da Nemci hoče-1 da nek»teri italijanski držav-jo neglede kaj jih stane izsi-1 niki so v°Jne tako naveličani, ZA liti nek uspeh pri Harkovji» da bodo imeli zopet nekaj tat^m- kazati doma nemškemu narodu. Iz Stockholma na Švedskem poročajo, da se je Hitler vrnil v vzhodne fronte. To izjavo Je dal švedskim poročevalcem Dr. Goebbels s pripombo, da je poveljstvo na vzhodni fronti prepustil Hitler drugim in da se nahaja zdaj doma. Toda "fuerer" Hitler je še vedno glavni vojskovodja vseh front na tujem in doma, je dejal Goebbels. Vobče pa Rusi niso preveč v skrbeh vsled uspehov nemške vojske pred Harkovom, pravijo poročilo. Prepričani so, da Nemci bi radi preprečili gibanje sil na drugih frontah, zato so tu začeli napadati, da bi odvrnili ruske napade na druge točke. Udarna sila nemških čet pri Harkovu bo morala čimpreje opešati, ker Nemci nimajo več rezerv za POPOLNI ZOBJE VSAKOGAR Chicago, 111. — N.a sestanka vršil da bi že raje danes kakor jutri pofeiiU orožje ia se podali.! Toda to jim ni mogoče, ker nemško nadziranje jih ima v je šahu in brez nemškega dovo- niške "mednarodne zveze, je ljenja se v Italiji ničesar več povdarii Dr. Hatton, ki pone zarodi. Da bi jim Mussolini učuje na Northwestern universe izbe gnil in sklenil separat- zi> da čas> ko bo imel vsakdo Sedl pri njem de" I lahko popolne zobe ni več da-leč. Zobozdravniška veda zna danes za vse zobne bolezni in iste je lahko kontrolirati in o-mejevati, če ljudje pri tem sodelujejo, da se ob pravem Času poslužujejo pomoči proti Alžir, Afrika. — Francoski general Henrik Giraud, je imel zadnjo nedeljo važen zgo-govinski govor. V tem svojem govoru je omenil, da delat na ujedinjenju 300 tisoč Francozov v Afriki, ki so preskrbljeni z ameriškim orožjem in predstavljajo učinkovito udarno moč. Če tudi Giraud ni omenil imena generala de Gaulle, vsak razume, da ko je Giraud omenil da dela na ujedinjenju, da pomeni, da se on in de Gaulle zbližujeta in da se bo-— Seattle, Wash. — V letal- sta končno sporazumela in bo-ski nesreči, ki se je dogodila ?ta skupno začela z borbo pro-to nedeljo na Paine letališču ti osišču. blizu Seattla, ko sta se zalete- Giraud je na to še posebno la eden v drug,mornariški naslovil svoj govor tudi fran- i coskemu ljudstvu v EvTopf,^n travnikov, ki fie je^ombnik in neko vojaško leta-o priliki letne konvenci-Drake hotelu zobozdrav- lo, je bilo šest letalcev ubitih. Dva častnika in štirje vojaki. So- » beluhasti Qoering. CHICAGO KRIŽARKA BO KMALU PLAČANA Chicago, 111. — Akcija, ki i zbira skupaj svoto za zgraditev nove križarke Chicago, je j zadnjo nedeljo že segla do! $25,056,759.00. Vodstvo akci-i je upa, da v par dnevih bo kvota dosegla svojo višino. — Moskva, Rusija. — vjetsko glasilo "Rdeča zvezda" piše, da so Italijani dosedaj zgubili 175,000 mož, na ruski fronti. 45,000 Italijanov je ujetih, ostali so pobiti in pogrešani, pravi poročilo. — Stockholm, Švedska. — Nemško radio poročilo je o-znanjalo včeraj, da je odšlo iz zdaj ječi pod naziji in je povdarii : Mojemu ljudstvu slovesno obljubljam, da bomo čuvali njihove svete pravice, da si bodo lahko zbrali svojo vlado po svoji volji in v soglasju z določbami francoske republike." V pondeljek je Giraud na to takoj objavil nekatere nove odredbe in postave, ki so v soglasju z "Atlantskim Carterjem". Razveljavil je vse pro- njim. Proučevanje zobnih bo- okupirane Poljske nad 1 mili- tižidovske odredbe in Zidje lezni se pa še vedno nadaljuje naprej in bo še bolj izpopol- j njeno. Omenjaval je v seda- i nju času tudi pomanjkanje ne-j katerih kovin, ki se rabijo pri j zobozdravništvu. ofenzive večjega obsega, niti materiala nimajo več toliko: na razpolago. Gre le za neko trenotno pozornost in prepre-čenje in ofenziva pri Harko-' vu je tisti trik, ki naj to izvede. 0 BOJIH NA HRVAŠKEM Londonski "Sunday. Times" je poročal pred kratkem: Italijani izvajajo represali-je nad civilnim prebivalstvom v cilju, da bi zadušili gueril ski odpor na hrvaškem ozemlju. Upepelili so že nešteto; krajev. V Gorskem Kotaru, vzhodno* od Sušaka,*šo porušili 100 vasi. V teh krajih so postrelili tudi več sto talcev in deportirali v Italijo približno 10.000 ljudi, tudi žen in otrok. V okraju Jelen je so s topovi porušili 526 hiš, ubili 296 oseb in deportirali približno 2.000 oseb. Toda guerilski boji se kljub temu nadaljujejo. Železniška proga od Sušaka do Zagreba je bila prekinjena skozi dva meseca. V bližini Generalskega Stola je bataljon italijanske infanterije izgubil 12 mrtvih in 200 ranjenih; ranjen je bil celo italijanski vrhovni komandant. Zagrebški list Hrvatski na- rod je v svoji številki od 30. decembra prinesel reportažo svojega posebnega poročevalca o bojih v okolici mesta Jajce. Iz popisa teh bojev je do^ bro videti, da so se tam razvile resne vojaške operacije velikega obsega: "Prispel sem v mesto Travnik. Naši vojaki in črni legio-narji so bili med tem že krenili naprej v smeri proti Jajcu. V Travniku sem opazil, da je vse moško prebivalstvo, od 15 do 50 leta, zaposleno za vojsko. Nikdo se ne pritožuje, vsi delajo kar jim je ukazano. Popravljali so železniško progo Jajce-Dolnji Vakuf, katero so bili uporniki razdrli. Neprestano je bilo iz daleka slišati streljanje topov, tam so se nahajale postojanke polkovnika Domanika. Tam divjajo hudi boji. Ramo ob rami z nemškimi vojaki, odbijajo naši močne napade guerilcev, kij (Dalje na 4. strani) "NEMČIJA JE PRED RAZPADOM," PRAVI BENEŠ London, Anglija. — Ob priliki četrte obletnice, ko so Nemci vkorakali v Prago, je predsednik čehoslovaške za-mejne vlade Dr. Beneš .izjavil: "Nemčija že stoji na robu svojega razpada. Nahajamo se že v zadnjem delu sedanje vojne. Konec strahot in zmaga pravice nad strašno krivico je že tu." jon poljskih delavcev na delo v Nemčijo. — London, Anglija. — Komunisti so zadnjo nedeljo priredili" javni shod na Trafalgar trgu, katerega se je udeležilo na tisoče pristašev. Demonstrant je so naglašali potrebo po drugi fronti na zapadu Evrope. so zopet enakopravni državljani z drugimi vred v severni in zapadni Afriki. S tem je vsak upliv vichvške vlade odpravljen. Pričakuje se, da bo Giraud povabil v administracijo de Gauliste. Druge, ki so bili preveč udani vichyski vladi pa bo odstranil. — Ankara, Turčija. — Iz Dunaja je došlo poročilo, da so naziji usmrtili 17 delavcev radi sabotaže v municijskih tovarnah. Večje število pa je resnega bilo ustreljenih "na Štajerskem j kanskem kandidatu in Koroškem, ki so sodelovali nu. Slednji stalno pri .uničevanju mostov in železniških prog. DVOBOJ MED McKJBBINOM IN KELLEYEM Chicago, 111. — Kakor zgleda je dobil župan Kelley prav tekmeca v republi-McKibbi-domalega Govor podpredsednika vlade, Dr. Mika Kreka (V slovenski oddaji na londonskem radiu). London, 7. marca (Radio prejemna služba) — Prinašamo vsebino tega govora, kakor ; ga je zabeležila naša radio; prejemna služba: Poljski ministerski predsednik, general Sikorski, je dejal ta teden, da bomo uspeli pre-j magati našega skupnega so- J vražnika. ako bomo ostali ze-dinjeni. Razdeljeni in nesložni pa vojne ne bi dobili. Hitler to ve in je radi tega skozi de- j set let vodil propagando sporov in sejal neslogo. Vse Hitlerjeve in Mussolini j eve žrtve so najprej podlegle propagandi, tako da je notranja raz- j dvojenost oslabila njihovo od-; porno silo. _ j Hitlerjeva propaganda trdi, da nacistična Nemčija ščiti za-1 padno Evropo pred bolševiz-mom. V prejšnjih časih je Hitler s tem geslom uspeval in še pred vojno razbil* soli-; darnost mednarodne politike. Isto akcijo tudi zdaj še nadaljuje v nadi, da se mu bo še enkrat posrečilo. Toda vse velesile — Anglija, Rusija in Amerika, imajo le en cilj pred očmi, in ta cilj je uničenje N.emčije. Italije in Japonske. Njihov edini cilj je zmaga. Zedinjeni narodi odklanjajo vse drugo, najbolj odločno pa Hitlerjeve sladko vabljive pozive. Tudi mi Jugoslovani, vsi Srbi, vsi Hrvati in vsi Slovenci, moramo vsi skupaj in vsak zase imeti pred seboj le en sam cilj in eno samo voljo:! zmago. Naši sovražniki ne bo-j do nikdar mogli uničiti ideje jugoslovanske skupnosti. Slovencem pa ponavljam da bo tcelokupna slovenska zemlja našla svojo svobodo v Jugoslaviji. Za tem ciljem pojdimo! združeni in-edini — naprej! POSVETOVANJE V INDIJI vsak dan govori na radio in pridno secira razne Kelleyeve napake. Zadnjo nedeljo je o-čital Kelleyu, da slednji išče politično podporo pri komunistih. On pa pravi, da s komunisti ne mara nobenega sodelovanja. "HITLER PAMETEN? PO MOJEM SE NIKOLI BIL NI!" New York, N. Y. — Na sestanku nekih znanstvenikov so vprašali nekega profesorja, ko so ravno govorili o Hitlerju, da je zadnje čase tako utihnil in da se čuje, da je živčno bolan, kaj on misli* ali je Hitler pameten, ali ne, je slednji odgovoril: "Hitler pameten ? Po moji sodbi Hitler še nikoli pri pravi pameti bil ni. Le i blaznež more tako nastopati, kakor on." Slika kaše angleiko skupino, ki gre s posvetovanja t New Delhi. Indija. Dr"ftva' J« ogla»*jo svoje Posvetovanju sla načelovala angleški maršal Archibald Wavell in ameriški P™reditve v a. S. , imajo ved-general Joseph SiillwelL ki korakata na čelu skupine. no dober uspeh. Partizani uporabljajo italijansko orožje Carigrad, 6. marca (UP) Jugoslovanski partizani, u-porabljajoč avtomatične puš- | ke, ki so jih dobili od Italijanov v zameno za ujetnike, so zdaj znova polovili 1.200 Ita-| lijanov in ubili 400 fašistov; j napadajo v črti od Ploča do Vakuf a. London, 7. marca (Reuter) j — Nemški radio je danes po-| ročal, da je osišče zasedlo v Bosni dvoje mest, in sicer Bi-hač in Slunj. Nemci trde, da je j to drugi veliki uspeh operacij 'čiščenja nemških in hrvaških i čet. Nastop nemških in hrvaških ' čet v Bosni je najbrže poskus, da se popravi prestiž osišča, ki je močno trpel zaradi porazov, katere so italijanskim četam prizadejali jugoslovanski partizani. Bihač leži približno 25 milj na severu od Vakufa v zapadni Bosni. J Boji se nadaljujejo London, 7. marca (Radio prejemna služba) _Govornik je citiral v teku oddaje v srbohrvaščini članek londonskega lista "Observer", ki piše o partizanskem gibanju v zapadni Bosni in tamošjih bojih proti nemškim, ustaškim in italijanskim četam. Ofenziva osišča ni uspela, tako da se boji nadaljujejo kljub ponovnim izjavam nemške propagande, da so partizanske čete uničene in ofenziva čiščenja zaključena. Videli je tudi, da so čete generala Mihajloviča začele o-fenzivo; nemški list "Donau-zeitung" trdi, da skušajo "njegove bande izkoristiti zavezniško akcijo v Severni Afriki." Ta,članek londonskega *'Ob-server"-ja je posebno zanimiv, ako ^'"primerjamo z dvemi poročili agenture STB iz Zagreba, ponatisnjeni v švedskem časopisju. 1.) Svenska Tagbladet, 10. februarja 1943. Operacije čiščenja proti partizanskim silam v jugozahodni Hrvaški" bodo kmalu končane. Partizani so obkoljeni in se nahajajo v nekakšnem ogromnem žaklju. Nemške in hrvaške čete jih napadajo od Jadranskega morja sem, iz severa in iz severovzhoda. Operacije čiščenja sc se zdaj razvile v ogromno bitko, v kateri obe strani uporabljati vsakovrstno in med drugim tudi najmodernejše orožje. Partizani imajo celo letala in o-klopne vozove, vendar pa so tako v pogledu orožja kakor po svojem številu slabejši od skupnih nemških, italijanskih •n hrvaških sil. Boji se odigravajo v neprehodnih gorskih krajih, kjer so se partizani ponekod na prelazih in planotah visokih tisoč in Več metrov, uredili močno utrjene postojanke. Te gorske utrdbe so često izvrstno opremljene in partizani jih branijo do zadnjega. Četam osišča, ki prodirajo iz juga, je v ponedeljek uspelo zasesti dvoje važnih ključnih pozicij, Udbino in Korenico. Partizani se branijo z izredno žilavostjo in so zadnji teden celo poskusili več protinapadov, ki so se jim pa izjalovili. 2.) Nay Dag, 21. februarja 1943. Najnovejša partizanska o-fenziva v zapadni Bosni je zdaj ustavljena. Partizani so izgubili iniciativo in so se u-makrjli v svoje gozdove in gorske soteske, kjer se boji na-daliujejo. V drugih bosanskih okrajih nadaljujejo nemške čete operacije čiščenja. Srbsko časopisje, kontrolirano od Nemcev, razpravlja o partizanski vojni in trdi, da bi bilo uničenje teh uporniških skupin v zapadni Bosni največjega pomena za ves Balkan. Stran 2 ■ ' - AMERIKAN5KI SLOVENEC spac AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. marca 1943 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. u Uslanorljcn tola 1891 . Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: (849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Svi 1 Za celo leto Za pol leta_ Za četrt leta _ Za Chicago. Za celo leto _ Za pol leta_ Za četrt leta _ Naročnina: Posamezna Številka _$6.00 _ 3.00 _ 1.75 in Evropot _17.00 _3.50 _2.00 _ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicafo Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year- For half a year • ft .$6.00 . 3.00 . 1.75 For three months- Chicago. Canada and Europe: For one year $7.00 For half a year ■■ 3.50 For three months- 2.00 Single copy-— 3c POZOR 1 Številke poleg vaiega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vainaga pomena sa hitro objavo morajo bili poslani na ured-niilTO naj dan in pol prod dnevom, ko izid« lisi. — Za zadnjo ilavilko ▼ tednu ja čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ P. A.: PRAVIJO, DA JE FRANCO REKEL. •. Španski mogočnjak Franco je baje rekel, da je dandanes samo ena izbira — nazizem ali komunizem. Tretjega ni. Svet naj voli med tema dvema. Franco sam je že izbral. Komunizma nikakor ne mara, nazizem mu tudi baje ne diši, toda, ker smatra tega za manjše zlo, se je odločil zanj — za nazizem .. J Pravijo in pišejo, da je Franco katoličan. Baje celo nekak vodja katoličanov na Španskem. In ker je kot tak podal izjavo v prid nazizma in se je javno odločil zanj, zato je dal tudi ostalim katoličanom "dober zgled", po katerem se jim je ravnati... Podobne reči se slišijo in berejo.. Ali je Franco pravilno izbral? Ali je res treba, da ostali katoličani postojimo in premislimo Francovo izjavo? Še od daleč ne! Takoj na prvi pogled lahko vidimo in spoznamo, da je Franco sla^o izbral in da po tej poti nikakor ne moremo za njim. tim seveda prav tako nočemo reči, da bi se bil moral Franco odločiti za komunizem. Ni v tem njegova zmota in napaka, da se je odločil za nazizem in zavrgel komunizem. Njegova napaka je v tem, da je dejal : Druge izbire ni! Saj vendar ni in ne morebiti res, da bi šlo danes samo za nazizem ali komunizem. Pametni ljudje bodo našli še tretje in četrto in morda še peto, mi bomo kajpada dejali, da je za nas poleg nazizma in komunizma še tudi krščanstvo in se bomo odločili za tega. Zavrgli bomo ponovno, kot smo že dostikrat, nazizem in komunizem. Oba spadata med smeti. Ti, ki to bereš, utegneš reči: Prav je tako. Nazizem in komunizem spadata med smeti, ne razumem pa, kako naj bi bilo ravno krščanstvo, za kar se nam je treba odločiti, ko ne moremo in nočemo po Francovo izbirati. Saj je tudi krščanstvo za med smeti — ko po tako dolgem času svojega obstoja ni moglo sveta tako prenarediti, da bi ne bilo take groznih svetovnih vojska . . . Tudi krščanstvo je odpovedalo že večkrat, posebno pa v današnjih časih . . . Naš odgovor na to je, da krščanstvo ni odpovedalo. Odpovedali so ljudje, ki krščanstva še niso nikoli resno preizkusili. Posamezni in v manjših skupinah so ljudje krščanstvo že dostikrat preizkusili in kjerkoli so to naredili, se jt krščanstvo prav dobro obneslo. Obneslo se je na priliko že takoj po razpadu starega rimskega imperija, ko je Evropa padla v roke teutonskih in drugih barbarov. Takrat je krščanstvo rešilo Evropo pred propadom. Seveda je pa krščanstvo samo tako dolgo reševalo, dokler so se res držal? njegovih načel in niso začeli po svoje in mimo krščanskih načel uravnavati svet. Morda bo kdo zopet dejal: Tudi krščanstvo je zanič, posebno dandanes, ko imamo nekaj drugega namesto njega — demokracijo! Imamo tu dobro delujočo ameriško demokracijo, očistimo jo tiste navlake, ki se je je nalezla v teku časa, opilimo jo po načelih ameriške ustave in njenih izjav, pa bomo prav lahko izhajali brez komunizma, brez nazizma, pa tudi — brez krščanstva ... Ali pomisli tak človek, odkod so zajete vse dobre stvari, ki so jih "the Founding Fathers" zapisali v svoje listine kot najbolj veljavna načela, iz katerih se je razvila ameriška demokracija — in sploh vsaka res kaj vredna demokracija? Ustanovitelji Amerike so bili krščanski ljudje. Svoja načela so dobili iz spisov kardinala Bellarmina, ta je pa zajemal iz Tomaža Akvinskega, in ta je zajemal iz — krščanstva, recimo: iz evangelijev! Kkr je' vse do danes ostalo res dobrega v naši demokraciji, temelji na krščanskih načelih. Kar se je v teku časa nabralo nelepega, umazanega in nepridnega na tej demokraciji, se je zato nabralo, ker so ljudje šli mimo in preko teh temeljnih načel, zato se prav tako lahko reče, da je demokracija odpovedala kakor nekateri trdijo, da je krščanstvo odpovedalo. Eden najbolj globokih mislecev, ki so preštudirali zgodovino in današnje razmere na svetu, je gotovo veliki Chesterton. Ta mož je bil tisti, ki je vrnil ugovor, da je krščanstvo odpovedalo, z odgovorom, da svet kot celota krščanstva še preizkusil ni, zato se sploh še ni moglo ne izkazati pa tudi ne "odpovedati". In zakaj svet krščanstva še ni preizkusil? Zdi se mu pretežko in preveč — nepraktično! Ljudje hočejo svet urejevati in mu dati boljšo podlago, pri tem pa skušajo tako ravnati, da naj bi samo drugi ubogali in se poboljšali — sam pri sebi pa skoraj nihče noče začeti Druge komandirati, sam pa noče nihče biti komandiran. Druge devati v red, sam pa noče nihče biti v red dejan. Drugi naj bodo pridni, sam pa nihče noče biti priden. Drugim izpraševati vest, sam pa noče nihče izpraševati svoje vesti in še manj si dovoli, da bi mu jo drugi spraševali... Na ta način je seveda krščanstvo moralo "odpovedati in bo odpovedovalo tako dolgo, dokler se bomo mi krščanstvu odpovedali. Krščanstvo ni samo lepa muzika, ki jo poslušaš in ji ploskaš, potem pa greš in ne vzameš s seboj nobene naloge, ki bi ti jo bila muzika naložila za življenje. Krščanstvo hoče biti ŽIVLJENJE — ali ga pa ni! Toda prav isto velja za demokracijo in za vse druge morebitne nadomestke za nazizem in komunizem. Saj sta tudi nazizem in komunizem — življenje! Toda kakšno življenje? Razlagati ni treba, ker vsak sam ve. Še dosti dosti težje življenje kot krščanstvo! Toda ŽIVLJENJE sta eden in drugi, ne samo lep nauk, ne samo nekakšna muzika. Oba sta hotela takoj po svojem nastopu spraviti svoja načela v ŽIVLJENJE in sta jih tudi spravila. In ko si domišljata, da bosta še nadalje gospodarila na svetu, hočeta vsak zase še več ŽIVLJENJA, skušata spraviti svoje ŽIVLJENJE preko vsega sveta! In je prišlo tako daleč, da je takih Francov na svetu že jako dosti, ki trdijo, da je izbira samo med nazizmom in komunizmom ... Kaj ko bi veliki svet malo postal in pomislil, če ne bi rajši — vsaj resno poizkusil! — krščanstvo v ŽIVLJENJU, namesto da samo govori o reševanju "krščanske civilizacije"? Prav gotovo bi kmalu spoznal, da krščansko ŽIVLJENJE vendar ni tako strašno težko kot si to predstavlja, zlasti če ga primerja z življenjem nazizma in komunizma. Najprej preizkusite, potem govorite in povejte, če je "odpovedalo" krščanstvo ali če ste odpovedali vi! Preden pa pridemo do tega, da bo svet kot celota krščanstvo preizkusil, ga mora najprej resno preizkusiti SAM NA SEBI vsak tisti, ki bi rad priporočil krščanstvo drugim v preizkušnjo. Tu je za nas vse začetek, žal, za mnoge pa tudi — konec... * ■ kasno leta 1886, kar mi je do-l izkazali še veliko bolje kakor bro ostalo v Bpominu, ker je tisto leto na sredpostno sredo umrl moj če, — res bridki spomin zame. Če bi bil kdo ohranil koledar omenjenega leta, bi ga lahko rabil tudi letos. Enako je bi koledar leta 1931 uporabljiv za lansko leto 1942. Kar se dela tiče: Kdor je zmožen delati, ga ima vsak zadosti; slišati je že celo, da ga je preveč, ker nekateri še v nedeljo nimajo počitka. To je seveda radi vojnih razmer. Fantje fpa vedno pdhajajo v armado, in tudi nekaj mož brez otrok je bilo že vpoklicanih, Prihajajo na dopust, pa nič'kaj posebno veseli, ker slutijo, da bodo v kratkem premeščeni na bojišče. Iz naše male naselbine s približno 3000 prebivalci jih je že čez 600 v vojaški službi. Tudi tri žrtve so nam že naznanjene: da bi vsaj hotelo pri tem ostati .Moja želja je, da bi kmalu prišlo do tako zaželjenega miru. Kuge, lakote, vojske — reši nas, o Gospod! Andrew Maren. NEKDANJI SPOMINI IN DRUGO Mt. Olive, 111. "Nesrečna zima mrazi_me, Mrazi me, itd." Tako smo peli v naši šoli. Prišel je pa k nam šolski nadzornik z imenom Anton Zima. Njemu ta pesem ni ugalaja, in jo je takoj prepovedal; tako nam je naznanil nadučitelj Josip Mesner. Seveda smo se smejali, nadučitelj pa tudi. Ta novi nadzornik je bil strog in nič kaj priljubljen gospod; bali smo se ga kot miši mačke. Tudi korobač nam je pokazal za vsako malenkost. Mene je nekoč nahrulil: "Kdor je bližje cerkve, je bližje pekla!" Znano mu je bilo namreč, da sem bil cerkovnikov sin. Nadučitelj pa je bil blag in spoštovan mož. V šoli je ustavil omenjeno pesem, pri naravi pa ni imel uspeha, ker je bilo ravno ob tistem času prav občutno mrzlo* Tukaj v centralnem Illinoi-su se letos nimamo kaj pritoževati nad hudim mrazom. Štirikrat je res živo srebro padlo pod ničlo, pa se je brž zopet dvignilo. Tudi snega smo dobili večkrat, ni pa imel obstanka. Pregovor tudi pravi: Sv. Matija led razbila; koder ga ni, ga pa naredi. Cisto do pičice se je uresničilo. Ni ga našel, ali naredil ga je toliko, da ga zdaj že 15 dni razbija. Kakor zdaj izgleda, bo vse kasno z letošnjim vrtnim delom. Vlada nam že priporoča, naj kar največ mogoče pose-jemo in posadimo zelenjave in raznih sadežev po vrtovih. Prijatelj me je vprašal, kdaj je najboljši čas za repo sejati, pa mu pravim: "Mislim, da okrog sv. Ane, to je 26. julija, ako ni prevelika suša. Nase-jati pa moras le repno seme; ako boš repo sejal, jo bom šel takoj pobirat, ker se bo k nam valila". "Ta je pa dobra!" mi odvrne. Trdi se tudi: Dolg predpust, malo porok. Tudi to se je uresničilo, ker ni bilo nobene v naši cerkvi. Letos bo pozna Velika noč. Zadnjič je bila tako POROČNIK TONY STEFA-NICH PIŠE Lt. Anthony Stefanich je sin odlične slovenske pionirske družine Mr. in Mrs. Math Stefanich, Bradley, 111. Služi pri parašutni četi, in je — kakor bodo čitatelji sami sprevideli — vojak z dušo in telesom, pa tudi častnik, ki je ponosen na svoj oddelek in ima srce za svoje moštvo. Naslednji odlomki so prestavljeni iz pisma, ki ga je pred kratkim pisal svojemu bratu — tudi vojaku. — Urednik. i ' •« Jtlii Fort Bragg, North Carolina Dragi brat! Zadnji mesec je bil zares naporen za večino kar nas je tukaj, pričaluijettto t>a, d* bo za-naprej bolj udobno. Povedal bom, zakaj. i »I Se prej ko smo prišli v Bragg, so preizkusili 101. in 82. zračno divizijo, da bi videli, katera je boljša. Te preizkušnje so nadzorovali uradni zastopniki iz Washingtona. Prišlo je na dan, da je bila 82. divizija veliko boljša kakor 101. Ko smo mi prišli v Bragg, so nas pridelili k dva in osemdeseti. Prav malo mož v 82. je mislilo, da bi bili mi zares sposobni za to vse-ameriško divizijo. Pod 82. divizijo je že prej spadal 504. parašutni inf. regiment; ko so tudi naš 505. pridelili sem, je nastalo vprašanje, kateri izmed teh dveh parašutnih regimentov je boljši. Divizijsko poveljništvo je nato sestavilo načrt za celo vrsto vojaških vaj, da bi preizkusilo vsak posamezni odde lek divizije. Pri 504. regimentu so vsi mislili, da bodo prav gotovo dosegli najvišjo čast, ker so se te vaje imele vršiti v kraju, ki so ga dobro poznali; to je zelo ugodno za nje. Pa so se res izborno obnesli v teh manevrih. Pri eni teh vsaj sem bil postavljen za razsojevalca (umpire) in reči moram, da imajo zares izvrstno moštvo. Naš 505. polk je moral tudi delati iste manevre, in v presenečenje skoraj vseh smo se 504. polk. Včeraj smo dobili v roke izid teh manevrov. N,aš bataljon je bil ocenjen za najboljšega v diviziji, kar nikakor niso mačje solze. Zdaj pa bom povedal še posebno dobro novico: Na£a kompanija je bila ocenjena kot najboljša in najbolj odlična kompanija v teh vajah. To je gotovo izredno odlikovanje in je več, kakor si more kdorkoli želeti. Marsikateri častnik pri 504. in 502. polku, ki je opazoval ka ko se je obnašala naša kompanija, bi bil raje navaden vo jak pri 505. polku, kakor pa to kar je pri svojem sedanjem oddelku. Da, naš oddelek je prav na vrhu, in ni veliko fantov, ki bi bili tako srečni kakor smo mi! Sedaj, ko smo dokazali, da se ne ustrašimo večine drugih skupin, bomo dali moštvu malo veselja in oddiha. Fantom smo že začeli dajati dopuste. Ne vem pa, če bomo tudi častniki sami tako srečni, da bi lahko šli na dopust. Presneto mrzlo je tukaj. Mora biti kakih 10 stopinj nad ničlo. Včeraj je postalo mrzlo kakor le kaj in je tudi snežilo celo uro. Ta sneg je bil prvi, ki ga je mnogo naših mož iz juga videlo v svojem življenju. Včeraj sem se seznanil z ,nekim možakarjem, ki mu je ime David Hunter. Ta človek je prosta k (private) pri parašutni četi in večkratni milijonar. Mi zares ugaja; kar sem živ še nisem srečal osebe, ki bi bila tako uljudna in olikana. Je poročen in si je najel posebno stanovanje v Braggu, za katerega plačuje 310 zelencev na mesec. Toda, ko govoriš ž njim, ti nikoli ne bi moglo na misel priti, da je ta človek tako bogat; obnaša se kot bi ne bil nič drugega kakor katerikoli drugi vojak. Pozdravi zame mamo in ateta in vse! š * & * * Tony. -o- KAPETANOVO PISMO Chicago, III. Naš vrli rojak in prijatelj Michael Trinko Jr. mi je pokazal kopijo pisma, ki ga je prejel nekje v Pacifiškem o-krožju njegov brat John od svojega kapetana. Korporal John Trinko služi tam kot radio operator in radio strelec (gunner) pri armadnih letalcih. Pismo nosi datum 25. junija 1942 __ takrat je bil Johnny še prostak — in se glasi takole v prestavi: PREDMET: Priznanje. NASLOV: Pvt. John E. Trinko, letalska četa, nepride-Ijen. 1. Želim Vam izraziti svoje /priznanje za izvrstni način kako ste izpolnili svoje dolžnosti kot radio strelec tekom dobe od 5. do 7. junija 1942, na otoku Midway, v akciji nasproti japonskemu napadalnemu bro-dovju. 2. Ivrstni način kako ste izvršili svojo nalogo popolnoma opravičuje vežbanje, ki ste ga bili prejeli, izpričuje Vaše neuporekljivo zvestobo in uda-nost napram dolžnosti, dokazuje pa tudi — kar izrecno povdarjam — da se nisem zmotil v Vas. Mr. Popovich ▼ Chicagi V našem uredništvu se je oglasil Mr. Mike Popovich, ki ima zdaj svoj dom v Denver-ju, Colo., prej pa je bival v So. Chicagi. Mr. Popovich je glavni uradnik ZSZ. — Zahvaljujemo se mu za obisk. Hčerka _ Chicago, 111. — V četrtek 11. marca so rojenice prinesle malo hčerkico mlademu paru Mr. in Mrs. Frank Gradishar. Materino dekliško ime je bilo Frances Ahčan. Mati in dete se počutita dobro. — Castita- mo! Dve operaciji Pueblo, Colo. — Mrs. John Kerenc je že dolgo težko bolna. Je bila operirana in so ji vzeli eno oko. Da bi ji'vsaj eno ohranili, ker vid izgubiti je prav hudo. Že dve leti je prav težko zanjo. Mrs. Mary Koman je bila tudi operirana in se nahaja v težkem položaju. — Bog daj obema ljubo zdravje, kar jima vse prijateljice prav iz srca želimo! — J. M. Velika nesreča ▼ rovu Red Lodge, Montana. — Med 74 rudarji, ki so bili ubiti ali pa zadušeni od plina pri eksploziji v premogovniku v Bear Creeku dne 27. februarja, je bilo 17 Slovencev in Hrvatov. Slovenske žrtve so sledeče : John Kropivšek, Fred Bazboršek, Frank Starčevič, Ignac Marinčič, John Meden, Joe Maja, Louis Kuhar, Viljem Slaby, Frank Pajnič in John Hodnik. Hrvaške žrtve: Frank Ma&fiič, Jack Mavrič, John Su-dar, Martin Ratkovič, t Vid Zaputil, Andro Jordan in Sam jBorovič. Sinček Milwaukee, Wis. — Dne 27. februarja se je rodil sinček v družini Mr. in Mrs. Clarence Veselka. Mrs. Veselka je hči Mr. Johna Oblaka, 215 W. Walker St., Milwaukee, ki je tajnik društva sv. Janeza Ev., št. 65 KSKJ in tretji gl. porotnik v KSKJ. — Castitamo! — M. Floryan. Poročajte nam kratke novi' ce sproti, na dopisnici! -o- 3. Prepis tega pisma bo vložen v Vaš rekord. D. E. BIDDINGS, Captain, Air Corps, Commanding. Komu se ne bi zasvetile oči, ko bi prejel tako pohvalno pismo od svojega poveljnika! Ko pridejo naši fantje domov, bodo 'gotovo prinesli seboj vse polno podobnih pisem. To majhno pisemce je zelo značilno. ker se iz njega vidi, da naši fantje tudi v najbolj nevarnih spopadih ohranijo mirno kri in se -hrabro zadržijo, vidi se pa tudi, kako jim znajo njihovi poveljniki dajati korajžo še zanaprej. Poročevalec. • ---- TARZAN (664) REŠENI DA STRADAJO ae (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrough* SWIMMING MIGHTILY, tar2an reached THE SHALLOW WATERS AHEAD OP THE PURSUING SHARK. AS he came A-shore his companions cheered wildly, but the ape-man grim. NagTo plavajoč je Tarzan kmalu prišel v plitvo vodo pred zasledujo-C'im morskim volkom. Ko je stopil na obrežje, so ga tovariši veselo pozdravili. Tarzan je bil pa otožen. _ _____ he HAD been forced to drop the all-important stones he needed to beat cxareena's necklace into fishhooks • Prisiljen je bil v vodi odvreči tako pomembne "kamne, s katerima bi bil razbil Darenino verižico in napravil trnke J _ WHAT IRONY:' MUSED ONE OF THE MEN; "WE MODERNS HAVE BUILT A great civilization, yet h£w helple5s we are" starving FOR want of the SIMPLEST tools i * "Kakšna ironija" je menil neki moški; mi moderni smo zgradili civilizacijo, toda kako smo brez moči —» brez najnavadnejšega orožja!" _____, em Sreda, 17. marca 1943 W- wHTIHItqfr AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 FIZIKA STRELSKEGA 0r02ja Dandanes se vojskujemo puško, s topom, z bombo — zmeraj torej z izstrelkom, ki ga smodnik požene iz cevi in pri granatah in bombah z izstrelki, ki jih smodnik raznese in ki njih jekleni drobci prizadevajo smrt in uničenje. Učinek smodnika, bodi v topovski cevi bodi v granati, si prav lahko predstavljamo; prav dobro vemo, da je v prvem primeru potek sicer nagel, vendar še razmero ma počasen spričo granate, ko se nenadoma raztrešči granatni ovoj. Zatorej pravimo, da je smodnik pogonska snov, a v granati je razstrelivo. Zanimivo je vedeti, kakšen pritisk ali tlak je v topovski cevi takrat, ko šine izstrelek iz nje. Ta tlak so izmerili in so dobili 3000—4000 atmosfer. Če pomislimo, da meri normalni tlak, ki z njim tehnika dela, samo 10 do 20 atmosfer, in da u-po rabi j a jo samo v kemični industriji tlak nekaj sto atmosfer, vidimo, s kakšnimi pomembnimi veličinami imamo tu opraviti. Seveda ne smemo za-molčati, da traja ta pritisk le nekaj drobcev ene sekunde. To velja še bolj, za razstreliva, kjer traja tlak le tisočinke sekunde. Za dinamit so izračunali v hipu detonacije tlak 100.-000 atmosfer! Lahko si mislimo, da bi ta neznanski pritisk, čeprav bi trajal le prav majhen hipec, raztreščil tudi najmočnejši jekleni obod. Sicer je pa moči strel iz puške tudi preizkuševalno uporabiti, da se doseže izredno visok tlak vsaj za drobec časa. Tako je prof. Ramsauer v berlinskem preizkuševalnem zavodu opravil ta preizkus. Dve puški je na koncu cevi z vijaki pritrdil drugo na drugo, tako, da sta obe cevi tvorili celoto. Nato je iz ene cevi izstrelil cilindrični izstrelek. Izstrelek je prodrl v drugo cev, v njej je zgostil zrak v najhujši pritisk in s tem je izstrelek spet šinil v prvo cev. Tu se je isto izvršilo: krogla je šinila spet naazj. Tako je švigala krogla iz cevi v cev, dokler se zaradi izgub pri trenju ni umirila. Ves ta potek so filmsko sneli tako, da so v eno zali špranjico, ki je razsvetljena, aparat pa je delal posnetke. Z 62.000 posnetki v sekundi se je posrečilo pri špranji posnemati senco krogle, ki je švigala sem in tja. Se zanimivi so bili izsledki, ko so jih s tem dosegli. Pri strelni brzini 500 m na sekundo, kakršno je lahko doseči, je nastal v cevi, kamor krogla šinila, in ki je bila napolnjena z ogljikovim kisom, pritisk 100 milijonov atmosfer! (Ena atmosfera je pritisk 1 kg na 1 kv. centimeter.) Ogljikov kis se je segrel na 20.000 stopinj Celzija. Te številke seveda nimajo prav za prav resničnostnega pomena, ker računski postopki, ki so z njimi doseženi, niso v strogem smislu uporabljivi za takšne ekstremne razmere. Vendar je po tem moči spoznati, kakšni izredni odnosi so pri tem možni. To je uničujoče in ugonablja-joče orožje, a je tudi pošteno in odkrito, najprimernejše orožje za v roke vojaka. To orožje je bilo uporabljeno za fizikalni eksperiment, kar pomeni, da ima znanstvo povsod svojo besedo in je tudi orožje sad miselnosti; če je v rokah pravičnih borcev za domovino, je ta miselnost najlepše poplačana Za svoj trud. -o- Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki te dogode p vaši naselbini! — ______- anglija ima stroga določila proti odsotne" 2em New York, N. Y. — Množeče se izostajanje delavcev od dela v vojni industriji dela mnogim zadnje tedne prav resne skrbi. Dosedaj se je skušalo z lepo uljudno besedo prepričati take odsotneže od dela, da s tem prenehajo. Ker pa uljudna beseda ne zaleže, se zdi, da bo vlada posegla po drugih sredstvih da doseže svoj namen. V Angliji imajo za take slučaje prav ostre določbe in sicer, oblasti take, ki ostanejo brez zadostnega vzroka od dela, jih lahko kaznujejo s zaporom, če so pa v letih pod-vrženosti vojaški službi, jih izključijo od dela in utaknejo v vojaško službo. -o- spomlad je tu — predsednik si je dal ostrici lase Washington, D. C. V Washingtonu je postala že navada, da kadar se da v marcu predsednik ostriči, da pravijo: "Spomlad je tu!" Znanilci spomlad niso nič več pisani ptiči robini, ampak ostrižena predsednikova glava. Takega so našli poročevalci listov zadnji petek in takoj so vedeli kaj to pomeni, namreč, da pomlad je tukaj. Predsednik Roosevelt je bil dobro razpoložen in se je šalil s poročevalci, pravil razne dogodke in jih zabaval. Tak praktičen človek je naš predsednik. . ■ RDEČI. KRIŽ OTVARJA KAMPANJO t, Chicago, 111. — Rdeči križ otvarja v Chicagi ta teden veliko kampanjo za prostovoljne prispevke v pomoč pomožni in reševalni akciji, ki jo vodi Rdeči križ v sedanji vojni. V Chicagi* je določena kvota za prostovoljno zbirko $8,750,-000.00. Organizacija je postavila na delo okrog f>0 tisoč sodelavcev in sodelavk, ki bodo agitirali in širili propagando za ^biranje dobrovoljnih prispevkov za Rdeči križ. Ker Rdeči križ v resnici veliko pomaga v domači, kakor tudi v tujih deželah, je priporočati vsakemu, ki more da kaj prispeva za človekoljubno delo te organizacije. o BROOKLYN BI RAD POSTAL SAMOSTOJNO MESTO Brooklyn se je naveličal biti za peto kolo ali za rep mesta New York in je vprašal za dovoljenje, da bi smel postati samostojno mesto. Državna poslanska zbornica je že razpravljala o zakonskem predlogu, ki daje prebivalcem Brooklyna pravico, da glasur jejo glede te zadeve. Od leta KAKO JE NAVKRAŽLJANA Slike kaže kje blizu Dakarja. ki se je aavkrailjala za neko slavno*i. 1889 naprej je Brooklyn, ki leži na otoku Long Island, le veja Greater New York, Ker ima sam svojih prebivalcev kak poldrug milijon, se bo vršila kampanja za samostojno mesto na podlagi zagotovila, da bi se na ta način zelo povzdignila krajevna državljanska sam uvest, kar bi imelo za posledice boljši šolski sistem, več in boljše parke, nova kulturna središča, knjižnice, velik mestni simfonični orkester, bolj moderna gledališča, itd. o- KAKO SE JE 1ZVIL Ko se je Russel B. Smith, vodja Boy Scoutov, peljal v svojem avtomobilu skozi rezi-denčni del mesta Oklahoma, sta ga ustavila dva možakarja. "Pridi ven iz kare," je za-povedal eden izmed njiju.' Midva jo hočeva imeti/* Smith, ki je moral hitro misliti, je brž prižgal luč v svojem malem radio aparatu in zaklical v zvočnik, kakor navadno kliče policijska centrala: "Kličemo vse kare. Roparji na 37. Streetu in Classen." Oba avtomobilska tatova sta se spogledala, potem sta jo pa ucvrla kar so ju mogle nositi noge. Smith, ki je imel na glavi boyscoutski klobuk, je še slišal, da sta zamrmrala nekaj o "highway patrolmen' Falota se tudi nista domislila, da Smith sploh ni mogel odpo-slati klica po navadnem avtomobilskem radio aparatu. -o- STROJNICE POJEJO PESEM Sgt. John G. Ruth, ki je prišel na dopust domov v San Francisco iz bojev na otoku Guadalcanal, je povedal, da so naši oddelki na Guadalcanalu, ki streljajo s strojnicami, iznašli nov način, kako dajati znamenja drug drugemu, da so videli, kje so Japonci in kje so naši. Kadar eden naših strelcev v svojem "gnezdu" ni bil gotov, ali je v sosednjem gnezdu Amerikanec ali Japonec, je kratkomalo začel streljati fo ritmu začetnih taktov pesmi "From the Halls of Montezuma" in čakal na odgovor. Včasih je tak signal izzval odgovor naših strelcev na celi črti, in nobena stvar ni dala več navdušenja našim fantom, kakor ritem njihove bojne pesmi, ko se je razlegel vse naokrog po bojišču. -o- BISTRE PAPIGE Marty Ryan, ki služi pri marinih Z .D. na Salomonovih otokih, je pisal svojim domačim v Woodward, Okla, da skušajo tamkajšnje papige posnemati vse glasove, ki jih slišijo. Ko mine kakšen zračni napad, si papige prizadevajo žvižgati kakor padajoče bombe; še celo tuljenje aeroplan-skih siren skušajo posnemati, o V 50 HIŠAH V 42 LETIH Takoj ko sta se poročila, sta si Mr. in Mrs. Clarence Howard zgradila lastno hišico v Jeffersonviiie, Ind.; to je bilo še leta 1901. Pa je prišel k njima neki drugi par, ki mu je ta hišica ugajala, in Howar-dova dva sta si napravila novo, prejšnjo pa prodala. S tem sta pa začela podobno delo, kakor bi začela valiti kepo snega navzdol po hribu. Delala sta nove hiše kar naprej in se selila iz ene v drugo. Tekom 42 let sta stanovala v 50 različnih hišah. Vsega skupaj sta kupila, zgradila in imela 250 hiš, vse v Jeffersonviiie. ____ t g. anthony eden o slovencih London, 26. septembra. — G. Anthony Eden je v svojem govoru v Leamingtonu imenoma navedel Slovence: "... na Čehoslovaškem Nemci uničujejo kar cele vasi z vsem prebivalstvom in jih tako uče pokornosti nemškemu gospodarju. I "V Sloveniji pa uporabljajo italijanske oblasti slične meto-' slovanskih patriotov . de, dočim se v vsej Jugoslaviji zasedbene oblasti maščujejo nad nesrečnim prebivalstvom, ker jim ni uspelo zadušiti oboroženega odpora jugo- BUY 17. S. WAR BONDS! Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vaši naselbini I KAMPANJA ZMAGE •Med tem, ko se borimo za zmago orožja naše domovine, ne smemo pozabiti tudi naših narodnih ustanov. Ena najvažnejših naših narodnih ustanov za nas Slovence je naš SLOVENSKI TISK. Da se da močnejšo podlago našemu slovenskemu katoliškemu dnevniku "AMERIKANSKEMU SLOVENCU rftSZJS ;utem r*Z^a yeUk0 <