«t OBOJI IZVRSTNO Velenjski rokome-taši in rokometašice »se za zdaj zelo dobro držijo«. Fantje vodijo, dekleta pa so tik pod vrhom. STRAN 14 80 odstotkov prisotnih za nov velenjski izvršni svet Skupščina sprejela Bartolca iii njegovo ekipo Velenje je v petek, prejšnji teden, dobilo novo občinsko vlado, ki je zamenjala prejšnjo, staro slabih šest mesecev, ki se je po zapletih s sindikatom v zvezi s cenami stanarin in komunalnih storitev odločila za odstop. Z 80,7 odstotki prisotnih delegatov (57 delegatov, 46 ZA listo, 10 PROTI listi, 1 glasovnica ne veljavna) ali 56,8 odstotki vseh poslancev, je bila sprejeta lista, ki jo je predlagal mandatar za sestavo novega izvršnega sveta FRANJO BARTOLAC. V novi velenjski vladi, ki je po petkovem zasedanju tudi že podpisala svečano izjavo o opravljanju dolžnosti so: Franjo Bartolac, predsednik izvršnega sveta, Viktor Robnik, podpredsednik, ki bo v vladi zadolžen za gospodarsko področje in člani: Viktor Brglez zadolžen za področje ljudske obrambe, Slavko Hozjan za področje družbenih dejavnosti, Marko Jeraj za področje obče uprave, dr. Vladimir Korun za notranje zadeve, Igor Meh za finance in drobno gospodarstvo ter Emil Šterbenk za varstvo okolja in urejanje prostora. Franjo Bartolac je pred glasovanjem pojasnil, da je vlada širša, koalicijska, sre- dinsko usmerjena, ne skrajno leva in ne skrajno desna, tako glede načina dela kot glede programa. Ne bo jemala za tragedijo, če bo pred skupščino prišla s predlogom, pa bo ta skupščini nesprejemljiv. Mimogrede, glede >koa-licijske< oznake nove velenjske vlade je Srečko Meh iz Stranke demokratične prenove pojasnil, da so bili s strani mandatarja povabljeni k sodelovanju, ponujeno jim je bilo celo mesto podpredsednika vlade, vendar so v stranki ocenili, da zaradi koncep-cijskih razlik ne morejo pristati na sodelovanje. Največ razprave pa je bilo okoli očrta programskih usmeritev. Ivan Atelšek (družbenopolitični zbor, LDS) je menil, da je 3 mesece, kolikor bo nova vlada potrebovala, da razdela program, preveč. Martin Budna (družbenopolitični zbor, Socialistična stranka) pa je izrazil nezadovoljstvo s programskimi usmeritvami nove vlade in v svoji dolgi razpravi predlagal temeljitejšo predstavitev povsem novih ljudi z liste. To pa so kasneje poslanci z glasovanjem kot nepotrebno zavrnili. Miroslav Bukvič (zbor združenega dela) je izrazil prepričanje, da podrobnosti ta hip niso bistvene. Pomembno je, da poznamo cilje in globalno strategijo. Za vse drugo bo še čas. V Velenju smo tako dobili novo vlado. Na vprašanje enega od poslancev, kdaj bo začela delati, je Franjo Bartolac odgovoril, da takoj, razen člana za notranje zadeve, ki bo z novo službo >zamujal< za kakšnih 15 dni. Milena Krstič-Planinc Zu kakšno Slovenijo smo? Razprtije v Jugoslaviji so nas pripeljale tako daleč, da vsi razmišljamo kakšna naj bo naša nadaljnja pot, če želimo živeti mirno, pravno urejeno, ekonomsko bolj stabilno, kot je to bilo možno zadnja leta. Kakšna naj bi torej bila Slovenija smo povprašali sto naključno izbranih Velenjčanov in dobili takle vzorec, kot ga prikazuje tabela. Večina, čeprav neizrazita, se je odločila za samostojno Slovenijo, nekaj manj za konfederacijo, medtem ko federacija postaja bolj ali manj le še nostalgija. Dokaj velik je odstotek tistih, ki se še niso opredelili. Ti bi v tem primeru povečali ali pa preobrnili razmerje. Velika večina tistih, ki smo jih vprašali za mnenje, pa je dejala, da si želi predvsem mir in zadosten kos kruha zase, za sVoje otroke in vnuke, pa če je to v Jugoslaviji ali izven nje. I nama - . . v Telefonski nakup tf Namll 853-500 Plebiscit É SwoitoJnD Xn.r.d.r.c i Jo Fad.p.cljo Jugoslavija je zdrsnila čisto na rob evropskih dogajanj, postala je drugorazredna in moteča dežela na tem kontinentu. Naenkrat so se podrle še tiste perspektive, o katerih smo še do včeraj lahko sanjarili, zapravljen je bil kapital, ki ga je to »podjetje« kljub vsem zablodam prineslo v to desetletje. Trenutek za evropsko integriranje e zdrsnil mimo nas, preiteli so nas tisti, ki smo jim še do včeraj brali nasvete, se posmihali njihovemu uboštvu in njihovi nesposobnosti, da poiščejo zase ustreznejšo pot. Ob naši lastni pre-obsedenosti smo pozabili stopiti na voz, ki drsi v 21. stoletje. In kaj češ s človekom, ki se potika po peronu, razgraja, se napihuje in važnari, žuga za vlakom, ker bi ga menda moral čakati, dokler ne bi razčistil s svojimi dilemami? Slovenija se je v tem Balkanskem loncu znašla v nadvse neljubem položaju. Ni ji prav živeti ne zunaj ne znotraj Jugoslavije. Nobena raču-nica se povsem ne izide. In kaj je potem boljša opcija? Demos se je odločil za radikalnejši, morda že kar nekoliko pozen korak. Kot da bi čakal in upal, da se bodo dogodki doma sami postavili na pravo mesto. Ljudje so v svojih stiskah postali bolj godr-njavi, nič več jim ne zadošča odkrivanje starih t robov, popravljanje ne-danjih krivic, trg jim dnevno kaže zobe, brez- NAŠA TEMA poselnost postaja moreča, pogled v jutrišnji dan bolj negotov. Našim politikom je jasno, da je pridobljeno zaupanje možno kaj hitro izgubiti in ker so gospodarski in socialni problemi takšni, da obetajo popoln kolaps, nam s plebiscitom ponuja možno pot v tako željeni razviti svet. Za nekatere je ta stvar tako samoumevna, da je niti preračunavati ni treba, drugi pa bi le rajši kanček manj emocij, pa bolj trdne dokaze, da nam bo svet takšno dejanje sploh potrdil, saj so podobna nagnjenja kaj nalezljiva in lahko tudi marsikje drugje začno ogrožati navidezni mir. Pa vendarle bo bolj res, da pri takšni odločitvi o samostojnosti in neodvisnosti ne morejo biti v ospredju ekonomske posledice. Toda dejstvo je, da socialnega miru ne bomo mogli kupiti s plebiscitom, ampak bomo potrebovali nujno strokovne alternativne rešitve razvoja in denar za oživljanje gospodarstva. Doslej je bilo mnogo potov, stiskov rok in trkanja po ramenih, pa bolj malo vidnih učinkov, sedaj bo potrebno oboje. Boris Zakošek Novice ■ Emona ekspres Bo Šmartno ob Paki trg? Treba je delati v zadovoljstvo ljudi, v kraju se mora nenehno nekaj dogajati, so na nedavni seji modrovali člani sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Nenazadnje si kraj zaradi svoje značilne zgodovine, tako na kulturnem kot gospodarskem in še kakšnem področju, ter ob dejstvu, da je prerastel značilnosti vasi, zasluži kaj drugega. Enakega mnenja so bili tudi vsi, ki so se prejšnji ponedeljek mudili v dvorani šmar-škega kulturnega doma. Zasnova za preimenovanje vasi Šmartno ob Paki v trg menda so, tudi pogoji. Če bodo sedaj pobudo članov šmarške liberalno demokratske stranke potrdili še delegati občinskega parlamenta, potem bo jedro občine Velenje v bližnji prihodnosti ob dveh mestih (Velenje in Šoštanj) sestavljal še trg Šmartno ob Paki. Kot smo med drugim slišali, naj bi z omenjenim preimenovanjem »bilo dano« med drugim priznanje krajanom za njihove dosedanje dosežke na vseh ravneh življenja in dela v kraju. Borci o ustavi V sredo je bil v Celju posvet predstavnikov občinskih organizacij ZZB NOV celjske regije. Sklicali so ga na pobudo izvršnega odbora RO ZZB NOV Slovenije, osnovni poudarek pa so namenili osnutku nove slovenske ustave in aktualnim dogajanjem v Sloveniji in Jugoslaviji, ki nedvomno terjajo skupen in odločen nastop slovenske borčevske organizacije v širši javnosti. Še posebej zato, ker je borčevska organizacija številčno najmočnejša izvenstrankarska družbena organizacija, šteje namreč 84.000 članov. V zvezi z novo ustavo so borci sprejeli sklep, da naj nova ustava suverene Slovenije izhaja iz zgodovinske kontinuitete stoletnega narodnostnega in narodnoosvobodilnega boja, ki je to suverenost tudi utemeljil. Posebej so obravnavali in podprli »Izjavo« izvršnega odbora RO ZZB NOV Slovenije, ki naj poslej predstavlja osnovo za nastopanje borčevske organizacije v družbi. O ustavi tudi liberalci Prejšnji ponedeljek so člani liberalno demokratske stranke iz Šmartnega ob Paki v tamkajšnji dvorani kulturnega doma pripravili razpravo o osnutku nove slovenske ustave. Roman Lavtar, sekretar republiške liberalno demokratske stranke je udeležencem predstavil novosti, ki jih prinaša ta dokument, več pozornosti pa namenil pogledom, pripombam stranke nanj. Tako se na primer liberalci zavzemajo za dva zbora v slovenskem parlamentu (poleg državnega še za regionalni zbor) ter za državo brez vojske. Po njegovem mnenju je prav sprejemanje nove slovenske ustave zgodovinska priložnost za ukinitev armade. Med drugim pa je v svojem izvajanju opozoril na to, da osnutek dokaj dobro rešuje lastninska vprašanja, nekoliko slabše pa poglavje o zaščiti družbenih manjšin, izenačevanje zakonskih in izvenzakonskih skupnosti ter o človekovih pravicah. In kaj je najbolj »vznemirilo« razpravljalce? Poleg tega, da je osnutek preobširen in preveč zapleten, se je razvila prava polemika okrog vprašanja Slovenija brez ali z vojsko. Ob tem pa je njihovo pozornost pritegnila še regionalizacija. (Fp) Skupina za psihično rekreacijo Skupina za psihično rekreacijo Velenja je prejšnji teden pripravila v zdravilišču Mladika v Topolšici trodnevni seminar o bioenergiji i'n'skupinski terapiji. Tudi v prihodnje namerava organizirati več-seminarjev oziroma delavnic o alternativnih metodah zdravljenja kot je zdravljenje s kristali, s pomočjo astrologije oziroma o temah, ki sodijo na področje duhovne kulture. Sicer pa naj ob tej priložnosti zapišemo, da se člani te skupine srečujejo vsak prvi in tretji četrtek ob 18. uri v prostorih Stiskarne. V slednjih naj bi med drugim 20. decembra pripravili zanimivo predavanje »Tantra-duhovnost«. Popravek ZSMS — liberalna stranka seje na kongresu v Zagorju ni preimenovala v Liberalno demokratično stranko, kot je bilo v naslovu članka napak zapisano v prejšnji številki Našega časa, ampak se je preimenovala v Liberalno demokratsko stranko. Za napako se opravičujemo. Uporabnikom KRS Velenje . Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Smetarjenje Gospod minister Izidor Rejc je najnovejšemu direktorju mariborske Metalne zagrozil, da bo letel, če do novega leta ne bo nič postoril za razsuto fa-briko. Temu bi lahko rekli tudi nov veter v jadrih naše vlade, ki ji nekateri že od ustoličenja prerokuje-' jo, da bo nasedla na čer, ki se ji literarno lahko reče »plesali so eno samo poletje«. Prejšnji režim je nastavljal direktorja in potem so ostali na čelu tovarne do penzije, če jih prej niso pobrali infarkt, rana na želodcu, ali slabi živci. Ta kadrovska politika je imela (poleg nekaterih manjših pomanjkljivosti, kot ja naprimer dejstvo, daje bilo odločujoče veselje do direktorovanja, ne pa stroka in izobrazba) velike prednosti, ki pa se jih ta hip ne spomnim. Razen, če ne upoštevam še dandanašnjih rezultatov v našem gospodarstvu. Ti so pa zanimivi, je rekel pred dnevi podpredsednik vlade Mencinger, s čimer je verjetno mislil, da so nekaj podobnega, kot če kemikom v laboratoriju poskus uspe, labo- ratorij pa vendarle raznese. Ko je prišla demokracija, so prišli novi časi, suverenost in zdaj še plebiscit. Če bomo vse to preživeli, bomo tudi za gospd-arske težave našli kaj časa. Za svobodo pa bomo žrtvovali vse, tudi če bi morali travo jesti, je omenil eden od novih oblastnikov. Kar naj bi bil nekakšen slovenski »new deal«, ki je Ameriko po krizi spravil na noge in ni bojazni, da ne bi tudi nas. Nekaj delavcev se namreč že sprehaja po tovarniških dvoriščih, kjer veselo štrajkajo, namesto da bi izgrajevali domovino. Čemur se reče nož v hrbet mladi demokraciji. Prole-tarci sicer nekaj kričijo, da ni ravno bleščeča gospodarska politika, kjer ljudje jedo travo, ampak tista, kjer to ni potrebno počenjati. Kar je laho res do tistega hipa, ko tudi trave in lubja zmanjka, s čimer so se nekoč bili prisiljeni prehranjevati že naši prejšnji osvoboditelji, za kazen pa so dočakali padec komunizma in demokracijo. Pa stranke, bog nam pomagaj. Ce hočemo, da nam bo bolje šlo, je treba zamenjati direktorje. Herman Rigelnik iz našega Gore- nja (še) ni na spisku, ker se je znašel in je začel delati orožje, ki ga rabimo za obrambo domovine. V Muri se je zamenjava ponesrečila, ker direktorju (še) niso našli pravih grehov, a ni vrag, da ne bi česa pogruntali. Če bi bil pameten, bi začel krojiti uniforme, ali pa bi našo oblast zastonj oblačil, ker se nekateri že javno pritožujejo in je v parlamentu tudi že padlo delegatsko vprašanje, ali ne bi bilo pravilno in sploh, če bi bili naši poslanci lepše oblečeni. Še zlasti, ker so zdaj gospodje in ne več tovariši. Minister Rejc je sicer zamenjal nekaj direktorjev. V Elanu dva v dveh mesecih, v Litostroju tudi dva v štirinajstih dnevih, zdaj pa še v Metalni enega v štiriindvajsetih urah. Kar je absolutni rekord, ki ga bo kmalu potolkel. ko bo na uro zamenjal enega slovenskega mana-gerja. Zanimivo je, da se direktorji menjajo, ker vlada tovarnam obljublja denar, ko se pa zamenjajo, denarja vseeno ni. Ker ga finančni minister Kranjc ne da od sebe. Ljubosumno ga varuje doma v nogavici, ker niti lastni banki ne zaupa. Jaz ji tudi ne, ker ji nimam kaj zaupati. Kranjc tudi ne. Nogavico ima zaradi vtisa na javnost. Po Ljubljani občani vse glasneje govorijo, da nekaj smrdi in so tako grdo napadli našo demokratično izvoljeno oblast. Kontejnerji so namreč še kar polni smeti, podgane imajo hausbale, mestna vlada se je zabarikadirala v županstvo in se oborožila z »argumenti«, ki pravijo, da smrad in podgane niso njeno delo. Kazalo bi zamenjati podgane... Delavska enotnost O jugoslovanskih tegobah skupnega življenja in o osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije govori tokrat v Delavski enotnosti Milan Kučan. O razmerah v nekaterih slovenskih podjetjih in pritiskih na predsednike stavkovnih odborov, pa sami predsedniki. Direktorji Belinke, IMV, Likoprisa in Julana kritično ocenjujejo razmere. Tokrat je častnik Delavska enotnost v dvojnem obsegu. Dobite jo pri vašem prodajalcu časopisov. : - . . ■ : • Aktivna RmBHHHHH^HhHBHkHHB ' i > i • i * ■ r J ZNAČILNOSTI USPOSABLJANJA IN ZAPOSLOVANJA INVALIDNIH OSEB V SVETU S POSEBNIM POUDARKOM NA MODELIH V EVROPSKIH DRŽAVAH Najpomembnejše mesto v svetovnem merilu glede urejanja usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ima gotovo Organizacija združenih narodov (OZN), katera je od svoje ustanovitve dalje, v okviru svojih organov, obravnavala probleme s področja invalidov, izdelala razne študije ter sprejela vrsto deklaracij, resolucij ter priporočil, ki se povsem nanašajo na profesionalno rehabilitacijo ter zaposlovanja invalidov. Priporočilo Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 99/1955 je imelo velik pomen za razvoj poklicne rehabilitacije in zaposlovanja v svetu, saj so na njegovi osnovi številne države sprejele zakonske predpise in sistemsko začele urejati te probleme. To priporočilo vsebuje principe, metode, organizacijo, financiranje, zaposlovanje pod splošnimi in posebnimi pogoji ter druga vprašanja poklicnega usposabljanja in zaposlovanja, ki so še danes aktualna. Kasneje so bila sprejeta še druga priporočila o profesionalni vzgoji in izobraževanju (ILO št. 87) ter o poklicnem usmerjanju (ILO št. 117). Pomembno mesto pri razvoju rehabilitacije ima tudi Evropski svet s sedežem v Strasbourgs v okviru katerega deluje poseben komite za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, kateri je izdal pomembno priporočilo in konvencije, ki so prispevale k razvoju rehabilitacije v evropskih državah. Sistemi politike usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb v posameznih državah v Evropi in svetu so odvisni od več faktorjev: gospodarske in družbene razvitosti, tradicij, gibanj na trgu delovne sile (nezaposlenosti), značilnosti in razvojne stopnje tehnologij, političnih sistemov idr. Na osnovi vseh teh faktorjev posamezne države preko zakonov ter ostalih mehanizmov reguliranja sprejemajo tudi ukrepe, s katerimi poskrbijo bolj ali manj uspešno tudi za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb. Po značaju so ti ukrepi lahko represivni ali stimulativni kot dve izm.eci skrajnih oblik ter cela vrsta vmesnih (kombiniranih). Najbolj znana izmed represivnih je kvotni sistem, ker je lahko brez ekonomske sankcije (V. Britanija) s sankcijo (Belgija) ali pa kvotni sistem s stimulacij (ZRN, Avstrija), ali brez (Danska, Jugoslavija). Stimulativni sistemi so torej tisti, ki stimulirajo (ekonomsko, organizacijsko . . .) delodajalca. da zaposli invalidno populacijo. Oblike stimulacij so lahko različne: kritje stroškov prilagajanja na delo, usposabljanje, uvajanje delovnega mesta in naprav, kritje stroškov poklicnega treninga, subvencioniranje izpada dohodka, subvencije za odpiranje delovnih mest, oprostitve prispevkov, davkov ipd. Večina držav se najprej odloča za kombinirane rešitve spodbujanja zaposlovanja invalidov. V ZR Nemčiji zakon ureja kvotni sistem za zasebne in javne delodajalce, katerim morajo, kadar imajo več kot 16 zaposlenih, 6"i> delovnih mest nameniti za zaposlitev prizadetim osebam. Če tega ne izpolnijo, morajo plačati takso v fond za rehabilitacijo, iz katerega potem zagotavljajo seveda ob dodatni državni pomoči ostale rehabilitacijske programe. Tudi v Franciji so uvedli kvotni sistem, ki zavezuje delodajalca, da mora biti od vseh tistih, ki jih zaposlijo, vsaj 10 % invalidov. Ta obligacija pa ne velja za zaščitne delavnice, ki imajo nenor-mirano delo, distribucijske centre za delo na domu ter druge asociacije za zaposlitev prizadetih oseb. Imajo tudi sistem zaščitnih delovnih mest v okviru invalidskih delavnic in distribucijskih centrov za delo na domu. Zaščitne delavnice so subvencionirane in jih ima lahko tudi privatni sektor. V Italiji je skupna kvota določena odvisno od panoge in strukture zaposlenih invalidov po vrsti in pravnem statusu invalidnosti. Neizpolnjevanje kvote ima za posledico plačilo posebne kazni v poseben sklad, iz katerega se financirajo programi rehabilitacije in zaposlitev drugih invalidov. Na Danskem imajo izredno dobro razvit sistem strokovnih postopkov in institucij ter iste pravice, ki invalidom omogočajo lažje pridobivanje zaposlitve, za- sebni delodajalci pa niso obvezni sprejeti določenega števila invalidov na delo, invalidi pa imajo prednost pri zaposlitvi. Imajo tudi zaščitne delavnice, ki pridobivajo od države izdatno denarno pomoč in tudi polovico izkazanih obratnih sredstev. Država pokriva tudi do 80 % izkazanih sredstev v rehabilitacijskih ustanovah. Avstrija. Z zveznim zakonom je pri zaposlovanju invalidov določen kvotni sistem, ki obvezuje delodajalce, da na 25 delovnih mest zagotovijo vsaj eno mesto za invalide. V nasprotnem primeru plačajo poseben mesečni prispevek v poseben sklad, iz katerega se financirajo centri za rehabilitacijo invalidov, invalidske delavnice ter druge potrebe za izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlovanja invalidov. Če pa nudijo za invalide več mest kot določa kvotni sistem, pa delodajalci dobijo podobno kot v ZR Nemčiji posebno finančno premijo, ki jo da država. Imajo zaščitne delavnice za zaposlovanje fizično in duševno prizadetih, ki se pod splošnimi pogoji ne morejo zaposliti. Belgija. Težje prizadete osebe ne zaposlujejo pod posebnimi pogoji v invalidskih delavnicah, ki jih finančno podpira nacionalni sklad. Te delavnice delajo predvsem nenormirano delo. Sicer pa je uzakonjen kvotni sistem, kjer je kvota proporcionalno določena glede na gospodarsko področje. Odločitev štirih zaposlenih invalidov v vsakem podjetju posebej sprejemajo arbitražni komiteji, v katerih so predstavniki sindikata, države in delodajalcev. Nacionalni sklad, ki se formira iz državnih sredstev in iz taks, ki jih plačujejo delodajalci, ki ne izpolnjujejo kvotnih obveznosti, se služi za financiranje poklicne rehabilitacije in za- . poslovanje pod posebnimi pogoji ter za stimuliranje tistih podjetij, ki izpolnjujejo obveznosti pod določeno kvoto. V ZDA, kjer je visok nivo služb za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, pa nimajo niti kvotnega niti ne sub-vencijskega sistema za zaposlovanje invalidov, dobre rezultate pa dosegajo tudi ob možnem delovanju dobrodelnih in drugih volonterskih služb. 80 % invalidov se zaposluje pod splošnimi pogoji in to največ v industrijskih dejavnostih, ostalih 20 % pa pod posebnimi pogoji, t. j. v invalidskih delavnicah ali na domu. Pomembno vlogo pri izvajanju vladnega rehabilitacijskega programa imajo poleg državnih regionalnih in lokalnih oblasti še zasebne agencije, zaščitne delavnice in rehabilitacijski zavodi, ki delujejo ob dobrodelni pomoči (in izdatni zvezni vladni pomo-či). Nekatere oblike kvotnih rešitev imajo tudi v Bolgariji, Češkoslovaški (30%), Cipru, Irski. Veliki Britaniji ipd. Za Poljsko pa so najbolj značilne invalidske kooperative, ki so močno in pomembno gibanje, saj vsebuje 436 enot z določeno avtonomijo, vključujoč delo na domu s preko 200.000 zaposlenimi invalidnimi osebami. Delež zdravih v teh delavnicah je približno 30°«. Večina držav, ki ima kvotni sistem, ugotavlja, da to ni najbolj idealna rešitev, sploh pa se pokažejo velike težave v obdobju recesije. Čeprav dober poklicni trening igra važno vlogo pri premagovanju težav brezposelnosti invalidnih oseb še posebno pa ustrezni programi, to še ne pomeni garancije, da te osebe dobijo možnost dobiti ustrezen zaslužek, kajti brezposelnost je tudi med zdravimi velika. Sama stopnja brezposelnih prizadetih oseb kaže na to, daje nujno potrebno pospešiti uvajanje materialnih vzpodbud za delodajalce, ki zaposlujejo invalide neglede na različno vrsto sistemov v posameznih državah. Rehabilitacija mora celotno invalidovo osebnost usposobiti za uspešno integracijo ali reinte-gracijo in sicer za delo, poklic in življenje. Nekatere invalide pa zaradi hendikepiranosti ni mogoče zaposliti pod rednimi pogoji, zato je potrebno urediti zadostno število ustanov za zaposlovanje pod posebnimi pogoji, kot so npr. invalidske delavnice ter delavnice pod posebnimi pogoji in domove. Pripravila Tanja Zapušek Stranke o plebiscitu in samostojni Sloveniji O tem kakšno je mnenje Velenjčanov o obliki samostojne Slovenije, smo skušali dognati s posebno javnomnenjsko anketo med telefonskimi naročniki. Kako pa o plebiscitu in samostojni Sloveniji razmišljajo člani posameznih političnih strank Velenja? • DRAGAN MAR-TINŠEK iz Liberalno demokratske stranke pravi: »Za nas, ki se deklariramo za liberalno stranko je plebiscit oziroma referendum o kateremkoli vprašanju najčistejša in najbolj neposredna oblika človekovih pravic in političnega odločanja. Zavzemamo se za, toda takrat, ko bodo izčrpane vse možnosti pogajanj z demokratično izvoljeno oblastjo v Jugoslaviji, in ko bo znan vsaj proces in ekonomski račun samostojne Slovenije. Torej nekje februarja. Glede na to, da se Evropa združuje in postaja Evropa regij, za nas ni temeljno vprašanje konfederacija ali kaka druga oblika tretje Jugoslavije. Nas predvsem zanimajo zmožnosti, s katerimi bomo postali sestavni del združene Evrope. Samo demokratična in ekonomsko razvita Slovenija lahko postane evropski subjekt, za k ar pa ni dovolj le deklaracija, narodna enotnost in pokončnost, ampak sposobnost prilagajanja in odprtost navzven.« • TONE LOVREC, Slovenski krščanski demokrati : »Plebiscit je potreben, da se slovenski narod zave in odloči ali bo živel samostojno, vendar ne v smislu kot je bil plebiscit na Koroškem. Predvidevam, da je slovenski narod toliko zrel, da bo sam odločil kje in kako hoče živeti. Demokracija je končno dosegla takšne oblike, da poti nazaj več ni. Smo za odcepljeno Slovenijo z >možnimi< oblikami federalne pogodbe z nekaterimi drugimi republikami. Katerimi? Pri tem mislim na Hrvatsko in Bosno in Hercegovino, čeprav bi po moje lahko sem sodila tudi Makedonija.« • MARTIN BUDNA, Socialistična stranka: »Socialistična stranka je že 4. oktobra pisno predlagala skupščini plebiscit, rok pa postavila v novembru. Takrat je Demos to zavrnil in danes zamujamo za poln mesec. Pisno smo zahtevali tudi od izvršnega sveta, da izdela strokovne podlage takšne odločitve, z vseh zornih kotov. To ni bilo narejeno, ker pobuda ni bila sprejeta. Mednarodna javnost plebiscit, sploh po mirni poti, sprejema kot najbolj avtentičnega, - vendar nam zdaj ta situacija, postaja vse manj ugodna. Tudi gospodarstvo — enotnega trga ni več, če pa je, pa ne deluje in gospodarstvo že lep čas išče nove kanale. Kaj potem? Izdelati je treba rokovnik, kako bodo potekale posamezne faze osamosvojitve. Smo za evolucijo, ne revolucijo. Raču- namo, da bi najkasneje v roku enega leta lahko izpeljali osamosvojitev, v tem času pa bi se tudi v Jugoslaviji pokazala nova podoba, do katere bomo lahko že nastopali s pozicije samostojne države in se pogovarjali kako naprej. Se to: mi celo mislimo, daje JLA lahko skupna, ne pa takšna kot je zdaj. Primer za to je NATO, kjer so države absolutno samostojne, imajo pa svojo vojsko.« • DRAGO BLAGUS, Stranka demokratične prenove: »Plebiscitu, ki naj bi bil nekje med 15. decembrom in 15. januarjem, ne nasprotujemo. Vendar je treba prej razčistiti nekatere pomisleke. Recimo: kaj samostojnost Sloveniji prinaša na ekonomskem področju, če se recimo odcepimo in živimo v samostojni državi. Ljudi tudi bega izjava Cirila Zlobca, da bi imeli po odcepitvi dvakrat večjo brezposelnost in vsaj pet let živeli slabše kot zdaj. Torej — najprej bo treba položiti na mizo račune in jasno in glasno povedati, brez slepomišenja. Na osnovi tega se bodo ljudje odločali. Vsekakor pa pri tem vprašanju ne bi smela biti v. ospredju nacionalna evforija, strankarski interesi, ampak dejstva in argumenti. • FRANJO BARTOLAC — Slovenska demokratična zveza: »Plebiscit za samostojno Slovenijo v Slovenski demokratični zvezi podpiramo ves čas, čisto konkretna oblika samostojne Slovenije pa je stvar dogovora, na katerega bo imelo svoj vpliv marsikaj. Tudi mednarodni vpliv. Sicer pa so za nas vse opcije samostojne Slovenije še odprte, pomembno je, da bo ta takšna, da bo omogočala samostojen razvoj in samostojno določanje o vseh vprašanjih, ki so za nas pomembni.« • PETER REZMAN, Zeleni Velenja: »Zeleni Velenja podpiramo vseh sedem točk, ki so jih o plebiscitu objavili Zeleni Slovenije. Podpiramo stališče, da ni več kaj čakati. Katastrofalen ekonomski položaj Slovenije je v največji meri posledica politike, ki se ji z drugo besedo reče izkoriščanje >razvitih< delov Jugoslavije. Znan pa je še drug izraz, bolj uglajen, ki ga kot rešilno bilko za Jugoslavijo ponuja Mar- kovič. Reče se mu prelivanje sredstev. Tak način pelje Slovenijo v položaj, ko bi počasi morala sama dobivati sredstva za nerazvite. Vsa ta naša revščina se odraža tudi v degradaciji okolja, na zdravju in življenju ljudi. Sam si ne želim toliko opevanega pravljičnega vstopa v Evropo, rad bi v miru živel v Sloveniji, pošteno nagrajen za pošteno delo, brez balkansko-cen-tralističnih zakonov. Okrog zahtev po pikolovski dode-lanosti projekta, ki se skriva v vprašanju, kaj bo po plebiscitu, pa bi parafrazi-ral Rajka Pirnata: »Smo na potapljajoči ladji in treba bo skočiti z nje in splavati. Predolgo razmišljanje kako mrzla je voda in kako daleč je do kopnega nas lahko zavede. Na dno pa nas bo za sabo potegnila ta razvalina Jugoslavije.« In pozni smo. Pozni! Za našo generacijo velja — Zdaj ali nikoli.« • ANGELA VUTKO-VIČ, Socialdemokratska stranka Slovenije: »Jasno mi je, da za nas Slovence ni življenja v sedanji obliki Jugoslavije in težko pričakujem možnost, da bomo lahko izglasovali svojo samostojnost. Potem bomo videli, ali bo možna konfederacija. Če ne bo, nam ostane le odcepitev. Samo nečesa se mora zavedati vsak Slovenec, mlad ali star, da je naše gospodarstvo tako obubožano, da je rešitev edino v tem, da vsi razmislimo in pošteno razsodimo, da smo vsa leta preveč trošili in premalo delali. Veliko je bilo nepotrebnega razsipanja v družinah in v širši družbi. Nihče nam ne bo nič daroval, da bi lahko takšno življenje vodili naprej. Ne pričakujmo obsojanja, kdo je tega kriv, priznajmo raje, da smo bili vsi do zadnjega v zahtevah do družbe preveliki, premalo smo delali. Največji greh pa je v tem, da smo naši mladini dopustili misel, da imajo pravico samo terjati, in sedaj obsojati, da ostajajo brez delovnih mest in brez udobja kakršnega so bili navajeni.« • IVO DREV, Šaleška kmečka zveza: »Šaleška kmečka zveza podpira izvedbo dobro pripravljenega in izvedenega plebiscita, to pomeni, da naj poteka brez prisile, podkupovanja, še posebno pa brez prisotnosti oboroženih sil. Slovenija v takšni ureditvi kot je sedaj, nima prihodnosti in čaka nas samo nadaljnje ekonomsko hiranje in nenazadnje nacionalna smrt. Slovenci in še posebej kmetski stan čutimo dolgoletno nepravilno politiko v naši deželi in izjavljanje na plebiscitu bo privedlo do samoodločbe. Sama suverenost pa nam mora v prihodnje omogočiti hitrejši razvoj in boljše življenje. Za to pa smo zadolženi vsi, še posebej pa ljudje na političnih, gospodarskih in ostalih vrhovih, ki morajo imeti čvrsto hrbtenico. Za mnenje vprašala : Milena Krstič-Planinc Arhitektura Velenja (2) ZASNOVA UREDITVE MESTNEGA JEDRA V VELENJU Uvod Vidik arhitekture mesta je v elaboratu uporabljen kot spoznavna in projektna metoda. Pojem arhitekture mesta izhaja in se utemeljuje na mestnem oblikovanju, ki nam pomeni tisto spoznavno metodo, s katero si lahko dovolj celovito razlagamo razvojne procese mesta. Kvalitetna mestna oblika je eden glavnih pokazateljev uspešnosti vsakega plana. Mesto sva torej razumela kot arhitekturo, ki ima za cilj ustvariti čitljiv, homogen in racionalno oblikovan prostor. Koncept prostorske ureditve Metoda mentalne podobe mesta nam omogoči, da razpoznamo vse prostorske značilnosti danega prostora; kot so naravne meje, dominante, prostorska geometrija, skratka identiteto prostora, ki ga obravnavamo. Vse ugotovitve iz mentalne slike sva direktno uporabila pri zasnovi, v smislu kontinuitete kvalitetnih nastavkov. Vzorno se nam pokaže koncept Trenzovega plana iz leta 1957 in še prej Str-meckijev načrt iz leta 1952. Obe prostorski geometriji sta se naslonili na glavno mestno dominanto (grad) v obliki Jenkove in Šaleške ulice. Zelo pomembno povezovalno vlogo ima Tomšičeva cesta, ki s svojo samostojno geometrijo povezuje dva prostorska koncepta v celoto. Kasnejši posegi ne sledijo temeljem, ki jih je arhitekt Trenz vzpostavil z mestnim središčem. To velja posebej za zahodni del območja, kjer se srečuje več morfoloških vzorcev. Zasnova prostorske ureditve se torej izkazuje v dveh konceptih, ki sta hkrati tudi dve razvojni fazi Velenja. Kidričeva ulica s pravokotno Jenkovo, ki je usmerjena na Velenjski grad tvori prvega. Drugi se nasloni na zgodovinsko os Šaleške ceste, na katero se pripno s tremi objekti zakoličene pravokotne ulice. Skozi racionalno prostorsko geometrijo se v blagi krivulji popolnoma neodvisno prebije reka Paka. Obstoječemu arhitekturnemu sistemu mesta, v najini zasnovi ureditve priznavava merodajno, oblikovno vrednost. OPIS ZASNOVE UREDITVE Morfološki principi, ki so neposredno vezani na mentalno sliko so naslednji: — dograditi, dokončati mestno središče po Trenzo-vem konceptu in zaščititi vse objekte, ki so zgrajeni v tem konceptu in predstavljajo identiteto novega Velenja, — ohraniti Tomšičevo ulico v celoti in ji omogočiti, da ostane stanovanjska ulica, morfološko neodvisna od ostalih stavb, — dopolniti prostor severno in južno od Kidričeve tako, da se ohrani Str-meckijev koncept mesta v parku, — definirati zahodni rob mesta z regulacijo ceste Talcev in novimi stavbnimi tipi (stolpnica, vila, blok), — z novimi samostojno stoječimi objekti preprečiti sporne nadzidave in prezidave, — z aktiviranjem južnega roba Šaleške ceste jo preoblikovati v mestno ulico in vzpostaviti močnejši dialog med mestom in zgodovinsko osjo med obema gradovoma (Velenjski in Šaleški). Nande KORPNIK d. i. a. Edi VUČINA d. i. a. Urejanje delovnega razmerja (nadaljevanje) 5. Splošna kolektivna pogodba (SKP) dovolj podrobno ureja postopek ugotavljanja znanj in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje pričakovanih rezultatov dela. Ne določa pa kateri organ sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja, kakor tudi ne kateri organ odloča o ugovoru delavca zoper sklep o razporeditvi na drugo delovno mesto, oziroma o prenehanju delovnega razmerja. Tako bo nujno, da organizacija v svojem splošnem aktu pove kateri je ta »pristojni organ«, 6. zvezni zakon nalaga, da se naj v splošnem aktu določijo pogoji, ob katerih je delavec lahko razporejen iz ene v drugo organizacijo v okviru sestavljenih oblik, kakor tudi primeri in pogoji pod katerimi je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo. Teh vprašanj SKP ne ureja, zato jih je potrebno urediti v splošnih aktih. Le-ti morajo določiti tudi tiste pravice delavcev, ki med začasno razporeditvijo ne mirujejo, kot je to določeno v 24. členu rep. zakona. Tu gre za pravice, ki so vezane na nadomestila, jubilejne nagrade, pravice iz sklada skupne porabe itd. 7. glede delovnega časa SKP določa, da se skrajšanje delov- nega časa lahko določi v skladu s kriteriji in merili iz pano-žne in podjetniške pogodbe. Tako vidimo, da bomo morali imeti ob SKP in panožnih pogodbah še tkzv. podjetniške pogodbe. Če v teh ne bodo določeni kriteriji za skrajšanje delovnega časa bo to potrebno urediti v splošnih aktih! Prav tako je z osnovami ter merili za določitev dolžine letnega dopusta, ko vendar niti SKP niti zakon o delovnih razmerjih nimata o tem nič zapisanega in zakon določa le dolžino letnega dopusta v minimalnem trajanju, 8. tudi o pravici do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila bo treba kaj več zapisati v splošnih aktih. SKP namreč našteva le primere, ko ima delavec pravico biti odsoten z dela brez pravice do nadomestila OD. Podjetja in delodajalci bodo morali opredeliti vse primere odsotnosti in pa seveda koliko dni se delavcu lahko odobri za vsak primer odsotnosti, 9. oba zakona sta zapisala marsikaj o tkzv. tehnološkem in tudi ekonomskem presežku delavcev. Tudi SKP je dokaj podrobno določila postopek in merila ugotavljanja presežkov delavcev. Vendar bodo splošni akti morali podati vsaj naslednje rešitve: kdo odloča o začasnih presežkih: na podlagi kakš- nih kriterijev se izbira začasne presežne delavce (ki so doma in čakajo na delo kar je danes vedno pogostejši pojav) in kdo odloča o njihovih pravicah. Pri kriterijih za določanje trajnih presežkov bo potrebno v splošnih aktih zlasti razdelati kriterij: socialno stanje delavca, 10. marsikaj bo v splošnih aktih potrebno doreči o osebnih dohodkih in povračilih v zvezi z delom. Tu gre predvsem za merila za ugotavljanje delovne uspešnosti in zlasti za merila, ki naj bi spodbujala inova-tivno delo. V marsikateri organizaciji se sploh sprašujejo ali in v kakšni višini se sploh naj delavcem izplačujejo stroški prevoza na delo in z dela, 11. in končno sedanja ureditev tudi zahteva, da v splošnih aktih opredelimo odgovornost za delovne obveznosti, da oblikujemo disciplinske komisije in dodelamo pravila disciplinskega postopka na kar napotu-je zvezni zakon v čl. 60. Prav tako bo nujno v splošnem aktu opredeliti primere začasne odstranitve delavca skladno z določbo čl. 95 rep. zakona. Vse navedeno tako pač kaže, da je ostalo še mnogo nedodelanega in pravnike še čaka mukotrpno delo, da prepričajo vodilne, da vse to mora biti urejeno! - trii * SKOZI TEDEN § SKOZI Naredili za pet odstotkov več Kljub težavam s katerimi se ta čas ubadajo v vseh delovnih okoljih, industrijska proizvodnja v občini Velenje precej narašča. V letošnjih devetih mesecih smo naredili pet odstotkov več kot lani v enakem času. Ta podatek je še toliko bolj spodbuden, če ga primerjamo z gibanjem proizvodnje v republiki, kjer je ta povprečno upadla za skoraj 9 odstotkov. Se zlasti močno se je proizvodnja povečala v septembru, kar za 18,4 odstotke v primerjavi z avgustom. Najbolj so proizvodnjo v letošnjih devetih mesecih povečali v predelavi plastičnih mas, malenkost v elektrogospodarstvu, proizvodnji električnih strojev in naprav, predelavi kovin, tekstilni industriji ter proizvodnji usnja in krzna. Najbolj pod lansko višino so v grafični dejavnosti, strojegradnji, nižja pa je bila tudi proizvodnja premoga in gradbenega materiala, (mz) Veliko izvažamo V devetih mesecih letošnjega leta je izvozilo velenjsko gospodarstvo za dobrih 162 milijonov dolarjev izdelkov in storitev, kar je skoraj 25 odstotkov več kot lani v enakem času. Ob tem je naše gospodarstvo povečalo uvoz Ie za 8 odstotkov in izkazuje tako izjemno ugodno pokritost uvoza z izvozom in sicer je uvoz pokrit kar 119,8 odstotno. (mz) Krediti za poplavljence Od ponedeljka dalje odobravajo na Ljubljanski banki Splošni banki v Velenju kredite za stanovanjsko gradnjo za vse tiste občane, ki jih je prizadela zadnja poplava. V ta namen so rezervirali 3 milijone dinarjev, kredite pa odobravajo po 30 odstotni obrestni meri na 15 — letno odplačilno dobo. Mnogim občanom je vodna ujma odnesla tudi ozimnico. Zato na banki odobravajo tudi kredite v te namene. Na voljo imajo 2 milijona dinarjev. Tako stanovanjske kredite kot kredite za ozimnico odobravajo brez pologa, občani pa morajo predložiti potrdilo, da jih je poplava res prizadela, (mz) Za oskrbnino vsaj 117 din V domu za varstvo odraslih v Velenju je našlo trenutno svoje zavetje 186 starejših občanov. 79 med njimi je ne-pokretnih, 56 jih je polpokretnih, le 48 pa se jih lahko vključuje v vse dejavnosti doma. Za bivanje, prehrano in ostale njim potrebne storitve so morali letos plačati že 58,9 odstotkov več kot ob koncu lanskega leta. Bivanje v dvo in več posteljnih sobah danes stane 117 din na dan, v enoposteljnih brez balkona 123 din, oskrbovanci, ki pa žive v enoposteljnih sobah z balkonom, pa morajo odšteti 140 din na dan. Za tiste, ki so potrebni še dodatne nege in pomoči, pa je cena oskrbnega dne višja še za 45 oziroma 46 din. V domu je varstvo odraslih Velenje upajo, da je bil oktobrski dvig cen zadnji v tem letu. (tp) Gostov pa ni in ni Podatki veljajo za devetmesečje, pa vendar se lahko do konca leta izboljšajo bolj malo. Gre namreč za število nočitev v tem obdobju v Zgornji Savinjski dolini. V tem času so našteli le 19.045 nočitev, kar predstavlja le 66,7 odstotkov glede na enako lansko obdobje in le dobro polovico nočitev v devetmesečju leta 1988. Spodbuden je pogled na »sosednjo« stran, saj se je kmetijska proizvodnja po nekajletnem zmanjševanju v letošnjih prvih devetih mesecih vendarle pričela dvigovati. Mlečna proizvodnja in pitanci je bila v tem času višja za 0,8 odstotka, proizvodnja jajc za 9 in brojlerjev za 2,5 odstotkov. Surovine ni, delavci doma Posledice zakona o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih so najbolj kruto prizadele Zgornjo Savinjsko dolino. O njih smo že pisali in govorili, na-zarskega Gozdnega gospodarstva zaenkrat ni več, to pa v veliki meri vpliva tudi na delo in poslovanje nazarske lesne industrije. Dodatno jih je namreč prizadela tudi povodenj, ki jim je odnesla veliko uvoženega lesa. Tako je s prejšnjim ponedeljkom začasno že ostalo doma 300 delavcev. V Nazarjah upajo in predvsem želijo, da bi se jih vsaj nekaj v bližnji prihodnosti vrnilo na delo, na vso nesrečo pa to ni odvisno samo od njihovih prizadevanj. (jp) Kako do sodobnih managerjev V četrtek, 15. novembra, je Ekonomsko poslovna fakulteta Univerze iz Maribora v Gorenju predstavila možnosti, kako priti do sodobnih managerjev in program MBA (Master of Business Administration) postdiplomske šole funkcijskega managementa na Ekonomsko — poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Študij, ki bo v prostorih Ekonomsko — poslovne fakultete Univerze v Mariboru, se bo začel predvidoma marca 1991. (an) Gorenje MGA in Gorenje GLIN Znova potrjenega zaupanja ne smejo izgubiti Že prve ocene posledic katastrofalnih poplav v Zgornji Savinjski dolini so pokazale, da bosta nazarski Go-renjevi podjetji Mali gospodinjski aparati in Lesna industrija Glin med najbolj prizadetimi v Sloveniji. Podrobnejši izračuni iz dneva v dan to le še potrjujejo, saj pri zagonih posameznih linij ugotavljajo nove in nove okvare. V Koncernu Gorenje sta posredno zaradi izpada proizvodnje prizadeti tudi velenjski podjetji Gospodinjski aparati in Procesna oprema. Skupna škoda za Gorenje je po teh ocenah vsaj 50 milijonov DEM, številka pa žal ni dokončna. V nazarskih Malih gospodinjskih aparatih jih bo odpravljanje posledic poplav veljalo najmanj 212 milijonov dinarjev (30 mio DEM), kar je vrednost njihove polletne proizvodnje, ali vrednost družbenega proizvoda za poldrugo leto. Ocena teh stroškov za Glin Nazarje je 175 milijonov dinarjev. Vsem tem stroškom je seveda treba prišteti stroške, ki se pojavljajo pri ponovnem usposabljanju redne proizvodnje in izpad proizvodnje. PRIZNANJE DELAVCEM: »Naši delavci so pri neposrednem odpravljanju posledic naredili ogromno in s tem potrdili pripadnost svojemu kolektivu. Zares veliko smo postorili z neprekinjenim delom, bolj zapletena opravila pa so še pred nami, saj jih v zelo kratkem času ni možno opraviti. Pred dvema letoma je dvajset različnih izdelovalcev v naše obrate namestilo za 25 milijonov DEM nove opreme in vsi ti nam sedaj pomagajo. Naš letošnji načrt je bil, da bi proizvodnjo povečali za polovico in je za 85 odstotkov izvozili. Načrtovani izvoz bomo skušali doseči v novembru in decembru z de- lovnimi sobotami in nekaj nedeljami in prazniki. Ne glede na vse napore in prizadevnost bomo priča enomesečnemu izpadu proizvodnje, kar pomeni 8 milijonov DEM. Pri vseh teh naporih nam je pomagalo 150 vzdrževalcev iz Gorenja, ki so skupaj z nami delo opravili zelo strokovno, sicer bi bila škoda še večja. V vsakem primeru moramo najprej zagotoviti redno proizvodnjo. Ne smemo izrabiti zaupanja domačih in tujih poslovnih partnerjev in s tem izgubiti naročila, tistega kar smo gradili 20 let. Res pa seveda je, da je neposredno in posredno zelo prizadeta vsa dolina. Redna proizvodnja naj bi stekla sredi tedna,« je na tiskovni konferenci prejšnji ponedeljek povedal direktor Malih gospodinjskih aparatov Jože Kuder. MORATORIJ: Nič boljše ni stanje v lesni industriji, kjer so k odpravljanju posledic prav tako prispevali velik delež zaposleni. »Podivjana voda je poplavila obrat žagarstva in surovih ivernih plošč. Zelo velika je škoda na tehnologiji, na reprodukcijskem materialu in ivernih ploščah, odplavilo pa je tudi veliko uvožene hlodovine, ki smo je uspeli poloviti le manjši del. V Iverni smo pričeli s proizvodnjo po 14 dneh, vendar se po zagonu pojavlja še precej okvar in težav, prav tako pri delnih zagonih proizvodnje v ostalih obratih. Dodatno nam seveda položaj otežuje oskrba z lesom, tudi zaradi zloglasnega moratorija, ki še danes ni odpravljen. Popolnoma nesmiseln je obstoj Glina, ki leži sredi gozdov, če bi si moral vso lesno surovino zagotavljati iz uvoza. Če drugega ne, nimamo niti infrastrukture, železnice recimo, o vsem ostalem ni treba razpredati. Še eno vprašanje se pojavlja. Gozdnega gospodarstva kmalu v sedanji obliki ne bo več, gozdne ceste, ki jih je zgradil, niso in ne bodo vzdrževane, na njih je svoje storila voda, in lesa v določenem obdobju, četudi bi bil, iz gozdov ne moremo spraviti do Nazarij. Republika se vsekakor ne zaveda tega problema, odprava moratorija je pogoj tudi za obstoj Glina, s tem pa praktično razvoja vse doline. Povrh vsega so nas vse te težave doletele prav pred podpisom treh večjih in pomembnih pogodb s tujimi partnerji,« je povedal pomočnik direktorja Glina Darko Bele. DENAR: Tudi v Koncernu Gorenje so obema podjetjema veliko pomagali, prav tako so zelo zadovoljni z izredno prizadevnostjo delavcev pri odpravljanju posledic in postopnem usposabljanju proizvodnje. Nastaja pa sedaj še hujši problem. »Najbolj kritično obdobje je pred nami. Gre za zagotavljanje denarja za normalno proizvodnjo. Vsi poslovni partnerji doma in v tujini so pripravljeni pomagati. V vsakem primeru moramo zagotoviti izvozno proizvodnjo in s tem tržišče. Partnerji nam sedaj še zaupajo, z vsemi napori po tej nesrčei smo si zaupanje celo utrdili, ne sme pa se zgoditi, da z zapleti glede zagotavljanja sredstev vse to izgubimo. Trg je neizprosen, zato upravičeno pričakujemo pomoč bank, solidarnost in pomoč republike«, je povedal podpredsednik Koncema Gorenje Mitja Jenko. Martin Marolt, prav tako podpredsednik, ga je dopolnil: »Neponovljivo je, kar so naši delavci storili v dneh po nesreči, čeprav so bili mnogi poplavljeni tudi doma. Vendar nam vse to ne bo pomagalo, če ne bomo deležni takojšnje družbene pomoči. Če te ne bo, bodo prav delavci vse plačali še enkrat. Ta nesreča je huda preizkušnja naših sposobnosti. Tuji partnerji sami niso mogli verjeti, kaj vse smo storili v tako kratkem času, in tega dodatnega zaupanja ne smemo izgubiti in s tem vsega, kar smo leta gradili. Partnerji v nedogled ne bodo čakali, trg je neizprosen, zato širšo pomoč pričakujemo in zahtevamo.« 1. Ljubljanski pohištveni sejem Gorenje spet presenetilo Na 1. Ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki je bil prejšnji teden na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sta sodelovali tudi Gorenjevi podjetji Notranja oprema iz Velenja in Glin iz Nazarij. Obe sta predstavili vrsto novosti, s katerimi se želita v prihodnje še bolj uveljaviti na najzahtevnejših tujih trgih. Sekretariat za občo upravo občine Velenje vrednost porast v % mesec 1990 obdobje 1990 ob glede na dob. lan. glede na predh. mes. glede na mes. lani ■■■■[osebni dohodki v združenem delu zajamčeni od (v din), 1. september 2,830 mm povprečni Cisti od, izplačila v sept. v gospodarstvu (v din) v negospodarstvu (v din) realni od avgust 6,415 6,382 6,624 I-VIII. 5,591 5,549 5,942 1087 1075 1102 -30.0 6.7 7.0 2.9 8.0 492 494 472 — 29.5 mhh zaposlenost ■■■delavci v družbenem sektorju KAJv gospodarstvu V T ^v gospodarstvu avgust 23,419 21,010 2,409 I-VIII. 23,560 20,962 2,598 -3.4 -3.5 -10.0 -0.3 -0.3 -0.7 -3,4 -2,6 -9.5 brezposelni september 1249 6.2 HPK CENE V SLOVENIJI ■7^1 september. I —IX. ^■fel Pn Pr°izva.ialcih HLMI na arobno življenjskih potrebščin 862.0 1233.6 1275,4 3.0 6.0 7.7 321.8 484.7 498.8 X INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA L september, 1 —IX, Ui J ZALOGE IZDELKOV ■l'I september, 1 — IX. 5.0 -14.9 18.4 3.5 11.5 9.3 ZUNANJA TRGOVINA'(tečaju ZlS-a I izvoz, v tisoč USD, P^USD^ 11,8160 din ^BBg^ uvoz, v tisoč USD pokritost v % september 11,948 11,447 84.8 I-IX. 162,371 125,341 130 24.9 8.0 -1.7 33.0 8.5 12.5 NALOŽBE v tisoč din v gospodarstvo v negospodarstvo avgust 30,790 29,588 1,202 I-VIII. 223,550 192,901 30,643 535.7 497.3 966.3 9.4 28.5 -76.5 340.4 395.5 17.7 PREBIVALCI na dan 30. 4. 1990 43,331 0.1 -0.3 VIR PODATKOV: Rep. zavod za statistiko, Narodna banka Slovenije, SDK Velenje, Zavod za zaposlovanje Velenje Razstavljene novosti Gorenja, posebej še kuhinje in kopalnice, so bile deležne številnih pohval strokovnjakov, trgovcev in občanov. Gorenje Notranja oprema je v Ljubljani predstavila nov asortiman kuhinj (12 dizajnov, 29 ličnic in nove barve ličnic), nove kuhinjske elemente in novo programsko skupino kopalniških elementov »Dolopol exclusive«. Nove kuhinje Gorenja Notranja oprema odlikujejo številne značilnosti sodobne evropske bivalne kuhinje. Izdelane so za ljudi z življenjskim stilom in sebi lastno dinamiko, skratka za samosvoje ljudi, poudarjajo v Gorenju Notranja oprema. Z novim programom so močno razširili ponudbo kuhinj in elementov, s čimer želijo doseči, da bo sleherni kupec našel v Gorenjevi ponudbi tudi nekaj zase. Prednost je še posebej dodatni izbor elementov po želji kupcev in njihova barvitost. Novosti Gorenja Glin na 1. Ljubljanskem pohištvenem sejmu pa so bile kosovno pohištvo iz lepljenih plošč, novi modeli Kosovnega pohištvenega programa Vario 2000 nove barve programa kosovnega pohištva Vario 2000. Omeniti velja še, da tako Gorenje notranja oprema in Gorenje Glin širita sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji in iščeta strateške zaveznike, da bi si zagotovili dolgoročni razvoj. Gorenje Notranja oprema tako že sodeluje s švedsko IKEO in nemškim K Q M, Gorenje Glin pa je pred podpisom novih pogodb o sodelovanju, in sicer v proizvodnji pohištva s sistemom IKEA in nemškim IM K, pri proizvodnji oken pa z največjim proizvajalcem oken. (vš) Letuška gmajna Na vse slabo radi ljudje kaj' hitro pozabimo. Tudi prvonovembrske poplave, ki so pustošile po krajih Šaleške, predvsem pa Zgornje Savinjske doline, so mnogi že potisnili v pozabo. Povsem drugače pa je, tam, kje so ljudje ostali brez strehe nad glavo, premoženja, . . . Življenjske stiske prizadetih družin so seveda velike. Kljub pomoči jo bodo najpri-zadetejši le omilili, kaj težko pa odpravili. Marinka Štaleker iz Tomšičeve v Velenju sicer ne živi v krajih Gornje Savinjske doline, ampak si gradi svoj dom v Letuški gmajni. Toda, njena bolečina ob pogledu na opustošeno vikend-stano-vanjsko naselje, na to, kar si je ustvarila doslej, je kljub vsemu velika. Vodna ujma, ki tudi tem delu kraja ob Savinji ni prizanesla, je povzročila ogromno škode. Takole pravi v pismu, naslovljenem na naše uredništvo: »Do ne- Iz pravljice puščava davnega še zelo lepa in urejena vas je postala prava pustolovščina, odlagališče vsega, kar je Savinja prinesla od drugod, od nas pa odnesla marsikaj. Najbolj me boli to, da do danes ni še nihče nič ukrepal, nihče ponudil kakršnekoli pomoči. V svoji prizadetosti ostajamo osamljeni. Vsaj vi nas ne pustite v nesreči same, obiščite nas in ovekovečite to, kar boste videli.« Skromni želji naše bralke Milene Štaleker in krajanov Letuške gmajne smo ustregli. O tem, da je nekoč pravljično naselje spremenilo svojo podobo v puščavo, pa dovolj zgovorno pričajo spodnji posnetki. Zgornja Savinjska dolina Solidarnostna pomoč od vsepovsod Gotovo ne bo nikoli možno na enem mestu zbrati podatkov o vseh oblikah pomoči, ki prihaja v Zgornjo Savinjsko dolino. Znani so podatki o pomoči in darovalcih, ki so prispevali preko Rdečega križa, znane so posamezne akcije, ki jih vodijo v občini sami, v sosednjih občinah, v republiškem in tudi širšem merilu, zelo težko pa bo ovrednotiti tisto neposredno pomoč, ki so jo posamezniki in organizacije prispevale (in jo še) prizadetim neposredno. Občinski odbor Rdečega križa Mozirje je takoj 1. novembra organiziral dežurno službo v sklopu civilne zaščite in TO, oziroma kriznega štaba. Že naslednji dan so na najbolj prizadeta območja poslali prvo pomoč v hrani, zdravilih in sanitetnem materialu. V štabih v posameznih krajih so delovali tudi aktivisti RK., ki so pomagali pri delitvi pomoči. Na občinskem štabu so prve dni nenehno sprejemali potrebe po hrani, oblačilih, posteljnini in drugem in na tej podlagi pošiljali pomoč po dolini na Ljubno, v Luče pa preko Črne na Koroškem. Seveda velja poudariti, da se je solidarnost ponovno potrdila (o zlorabah ne bi pisal na tem mestu). Že 2. novembra zjutraj so krajani prinašali oblačila in posteljino, pomoč v hrani in drugih potrebnih stvareh je takoj prišla iz vseh sosednjih občin in od drugod, vse skupaj pa so sproti pošiljali na teren. Izkazal se je tudi RK Slovenije, ki je takoj, ko so zaprosili za pomoč, poslal želene količine vzmetnic, posteljnine in odej. Pomoč je na RK prihajala iz sosednjih ob- čin in regije, z Gorenjske in Ljubljane, celo iz Zagreba in Novega Sada.-Pri raztovarja-nju, razdeljevanju, tudi z raz-važanjem do ogroženih, so bili izredno požrtvovalni aktivisti Rdečega križa, delavci upravnih organov in nezaposleni, ob vsej drugi pomoči pa so na žiro računu do prejšnjega ponedeljka zbrali skoraj 600.000 dinarjev, ki so jih trenutno zadržali in jih bodo porabili v povsem določene namene. Enkrat je že zapisano, da vseh oblik pomoči posameznikov in številnih organizacij od vsepovsod ni moč niti zbrati niti vseh objaviti. Zato ne smejo biti užaljeni tisti, ki v tem trenutku (nenamerno) ne bodo omenjeni; priložnost bo kdaj drugič. Veliko več je namreč vredno potrditev splošne solidarnosti, še največ nemara sreča in veselje vseh prizadetih ob spoznanju, da so kljub vsem razprtijam in razmeram kakršnekoli že so, povsod okrog še dobri ljudje, da človeška dobrota vendarle (skoraj) ne pozna meja. Ob vsem tem in še čem moramo omeniti akcijo televizije Slovenije in treh naj- Pomoč velenjskih rudarjev Za velenjske rudarje in \ e- skega lenjčane že od nekdaj velja, Laško da so ob najrazličnejših ne- Breza i srečah po Sloveniji in drugod števali. med prvimi priskočili na po- ni ujm moč, z denarjem in delom, dolini Spomnimo se samo Kozjan- zatajile in Zibike, pa občine in krajevne skupnosti n še in še bi lahko na-Tudi ob nedavni vod-ii v Zgornji Savinjski njihova solidarost ni . Tokrat pomagajo št i - I Opustošenje potoka Ljubije j Je kriva narava, i je kriv človek? So bila ogromna sredstva za izgradnjo vodnega zajetja in cevovoda za dotok pitne vode v Velenje porabljena zaman ? Morda bi si morati zastaviti drugačno vprašanje: ali niso izvajalci del v naglici (vezani na dogovorjene roke izgradnje) pozabili, da so s posegom v naravo razrahljali strukturo cestišča na relaciji med Laznikom v Lepi njivi in izvirom in zajetjem Ljubije, ki je bilo prej utrjeno in tlakovano'.' Če bi ga po vseh gradbenih predpisih s primernimi posegi ustrezno zavarovali (oporni zidovi, odvodnjavanje površinskih talnih voda, propusti in drugo), bi morda ujma ne povzročila tako ogromne škode na cestišču in cevovodu. Vedeti je treba, da napak, ki jih je povzročit človek s posegom v naravo, sama narava ne popravlja, jih le izkoristi in kaznuje. Rezultat takšnih posegov so mnogi že videli, vsem strokovnjakom in laikom pa je še vedno na ogled. Kar se tiče strokovnih služb, ki so odgovorne za urejanje, reguliranje voda in graditev jezov, pa tole: že domačini sami smo opozarjali Nivo, da bo treba zgraditi kakšen nov jez, popraviti dotrajanega, posebej pa smo jili opozorili, da bodo posledice neopravljenih del vidne šele potem, ko bo voda sama vse skupaj odstranila. Dobili smo odgovor, da so jezove postavili lastniki nekdanjih žag, da ni takoimenovanega vodnega dinarja, četudi bi _ s sredstvi pomagali sedanji lastniki. Po ujmi I je ostal le še jez pri Kovaču. Tako ima voda v ■ primeru morebitnih prihodnjih poplav odprto ■ nnt -a povzročanje še hujših poplav kjer jih m P<» I sploh ne bi smelo biti Vodotok, ki ga ne bo- mo pravočasno umirili in upočasnili z ustreznimi pregradami, bo namreč vnaprej še povečal rušilno silo. Glede GG Nazarje, ki je upravitelj ceste od Laznika do zajetja in naprej ter ostalih občinskih služb pa me zanima zakaj niso postavile pogojev za zavarovanje cestišča po izvedenem posegu, če so ga na svojem teritoriju že dovolile? Ko sem članek pripravljal, sem med poizvedovanjem kdaj se pričela obnova poklical tudi odgovorne uprvitelje vodnega zajetja izvira Ljubije in vprašal o morebitnih načrtih popravita cestišča in cevovoda. Dobit sem odgovor, da naj se obrnem na GG Nazarje, ker upravlja s cestiščem. Vem seveda, da je GG Nazarjev velikih težavah in da ga v trenutku, ko prispevek berete, verjetno v prvotni obliki že ni več. Ne bom dolgovezen, mislim pa, da je treba poiskati skupno rešitev in se usklajeno lotiti strokovne obnove opustošene soteske Ljubije. Vsi imamo svoje interese. Tisti, ki smo jo uporabljali za prevoze, velenjska občina za dotok pitne vode. ki je ob vsej onesnaženosti drugod skoraj ni več, pa tudi upravitelji obeh malih elektrarn, saj ob mirovanju ne bodo opravičevale naložbe. Upam. da nisem bil neobjektiven, tudi prizadeti nisem nameraval nikogar. Vem pa, da ne smemo čakati, saj je škoda velika. Naloga vseh je z odpravljanjem posledic pričeti čimprej — takoj. Kdaj torej obnovitev? Zlatko Šmarčan I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I večjih slovenskih dnevnikov, ki je s televizijsko oddajo ogromno pomagala. Tudi tu darovalcev ni moč našteti, skupaj so zbrali skoraj 2 milijona in 300.000 dinarjev, pomoč pa še prihaja. Akcija »Dober sosed ti varuje dom je torej uspela, načrtujejo še nove. Omeniti velja še akcijo »Most solidarnosti«, za katero so e odločili na uredništvu »Dela« in želijo z njo in s pomočjo bralcev zgraditi most na Ljubnem ob Savinji, ki je za prebivalce v zgornjem delu doline in za odpravljanje posledic ključnega pomena, zgrajen pa naj bi bil do pomladi. Izkazali so se in se še bodo slovenski vrtnarji z delom v opusto-šenem Savinjskem gaju, sicer pa res je nemogoče vse našteti, vsem je ta hip moč reči le HVALA! Pomoč in solidarnost Gorenja O velikanski škodi, ki so jo utrpela podjetja Gorenja v Nazarjah in posredno v Velenju, poročamo na drugem mestu, na tem pa velja poudariti nekaj drugega. Ob poplavah je bilo namreč hudo prizadetih 250 delavcev Gorenja iz Velenja in Nazarij. Za vse so že in še bodo opravili posebne akcije zbiranja pomoči in kopico udarniških del za svoje delavce na najbolj ogroženih območjih, za prizadete na območju Luč pa nameravajo zbrati še 300.000 dinarjev, s katerimi bi enemu izmed najbolj prizadetih delavcev postavili streho nad glavo. Velenjski teritorialci za poplavljence Velenjska teritorialna obramba, ena najbolj organiziranih v Sloveniji, seje odločila prizadetim prebivalcem ob tokratnih poplavah pomagati tako, da bo 118.000 dinarjev, kolikor znaša ena od načrtovanih vaj pripadnikov TO, namenila za odpravljanje posledic vodne ujme. Stalna sestava občinskega štaba TO si bo poleg tega skupaj z oficirskim kadrom in pripadniki še naprej prizadevala in občanom pomagala ob takšnih in podobnih težavah in stiskah, denar za usposabljanje pripadnikov TO pa bo tudi v bodoče trošila racionalno in koristno. b.m. Občina Velenje Solidarnost od vsepovsod Že v prejšnjih številkah našega tednika smo pisali o škodi, ki jo je povzročila vodna ujma v naši občini, pa tudi o pomoči, ki priteka z vseh koncev in krajev. Dela pri gradbeni jami ričlanski družini Marjana Rakuna, ki mu je narasla Ljubnica odnesla novo stanovanjsko hišo in porušila staro. Prvo pomoč so mu izročili kmalu po nesreči, obenem pa objubili, da mu bodo pomagali zgraditi novo hišo. Rečeno storjeno in z gradnjo so že pričeli. Krajevna skupnost je uredila vse v zvezi z zemljiščem, za dokumentacijo je poskrbel velenjski Zavod za urbanizem, brezplačno seveda, svoje je prispevala mozirska občina, ki je dokumentacijo potrdila in oškodovanca oprostila vseh dajatev. Dela so že stekla. Delavci zunanje gradbene dejavnosti, so do konca tedna že vlili prvo ploščo, želijo pa, da bi vsa dela dokončali do pričetka poletja; hiša bo zgrajena na ključ. L. O. Do petka prejšnjega tedna se je na žiro računu občinske organizacije Rdečega križa Velenje nateklo »312 tisoč dinarjev, od tega je 130 tisočakov prispevala republiška človekoljubna organizacija, preostalih 182 tisoč pa so zbrali krajani po krajevnih skupnostih naše občine. Od tega zneska je občinska organizacija Rdečega križa Velenje doslej porabila 56 tisoč dinarjev le za takojšnjo pomoč, in sicer za nakup potrebnega blaga najprizadetej-šim družinam v občini. To pa zanj ni bila prva pomoč, ampak se je v reševanje življenjskih stisk takoj vključil namreč še Center za socialno delo Velenje, ki je 14 družinam dodelil še po 4600 din denarne pomoči. Neprecenljiva je gotovo tudi pomoč poplavljencem naše občine v materialu. Tako so na primer samo aktivisti človekoljubne krajevne organizacije Ravne poleg denarja zbrali okrog 300 kg krompirja, 100 kg jabolk, 10 kg fižola in 10 kg več masti. Občinski odbor Rdečega križa Dravograd je za naše poplavljence namenil 12.500 kg krompirja, 600 kg pšenice, 50 kg jabolk, Kolinska 90 paketov s svojimi prehrambenimi izdelki, v pomoč v obliki materiala pa so poslale tudi Kranjske mlekarne (190 kg sira). Od Bresta Cerknica je republiška človekoljubna organizacija po ugodni ceni odkupila 12 kompletov miz s stoli. Tudi te bodo dobili tisti poplavljenci v naši občini, ki to potrebujejo. Omenimo pa naj še paket posteljnine, jogijev, pa to, da so občani naše občine v dveh zbiralnih akcijah darovali pohištvo, gospodinjske aparate, s katerimi bo občinska organizacija RK ko-likortoliko pokrila potrebe po tovrstnem blagu. Za tiste, ki jim je voda odnesla kurjavo, je poskrbel Rudnik lignita Velenje s 500 tonami premoga. Razdelil jih je med pet občin celjske regije. V naši občini je bilo takih družin 18, dobile pa so po tri tone premoga. Pri naštevanju količine in oblik pomoči pa gotovo ne smemo obiti Juteksa iz Žalca, ki je preko občinske organizacije Rdečega križa Velenje ponudil vsem oškodovancem po poplavah nakup talnih oblog po resnično ugodnih cenah. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki in tamkajšnja človekoljubna organizacija se v prej zapisane oblike pomoči nista vključila. Seznam tistih svojih kraja- nov, ki jim je vodna ujma povzročila ogromno škode, je bil namreč preobsežen. Zanje je tako poskrbela sama. Med ogrožence sta doslej razdelila že več kot 30 tisoč dinarjev, ki so jih ža te namene darovali krajani pri nabiru v cerkvi, za družine s šolarji je šmarska šola namenila 11 tisočakov, krajevna skupnost je poleg tega, da prizadetim krajanom ni treba plačati 5 tisoč dinarjev prispevka za modernizacijo ceste, dala še naročilnice v enaki višini, in sicer za nakup potrebne opreme. Zbrano pomoč so torej nekateri prizadeti posamezniki in družine že dobili, drugo, zlasti ozimnico in nekaj denarja, pa bodo v naslednjih dneh. Ta teden oziroma v začetku prihodnjega tedna se bo namreč na sejo sešla posebna komisija, ki bo še zbrane prispevke porazdelila — v dogovoru s predstavniki krajevnih skupnosti, tamkajšnjih aktivistov Rdečega križa ter delavkami Centra za socialno delo Velenje — v skladu z nastalo škodo. Kaj ob koncu zapisati? Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organiziranju in zbiranju pomoči kot tudi tistim, ki niso ostali slepi in gluhi ob stiski svojih sosedov, prijateljev, znancem in nenazadnje tudi so-krajanov. (tp) Republiški zavod za zaposlovanje — Območna enota Velenje Razpoložljivi iskalci zaposlitve Poklicne skupine OBČINE SI. SMERI po st. zaht. Velenje Mflzirje Dravograd Radlje Ravne Gradec SKUPAJ Delavec brez poki. 210 11 17 43 81 42 352 Pomožni delavec 295 64 31 179 164 107 732 Kmetijci 0 5 0 10 0 0 17 Gozdarji 1 3 0 1 0 0 4 Lesarji 2 1 0 0 0 0 3 Rudarji 5 0 0 1 1 0 7 Kovinarji in stroj. 2 1 0 1 0 0 4 Elektrikarji 18 0 0 0 0 0 20 Tekstilci 1 1 0 0 0 0 2 Gradbinci T L 0 0 0 0 0 2 Transp. delavci i 0 0 0 0 1 2 Gostinci 6 0 0 0 1 0 6 SKUPAJ I. STOPNJA 543 86 48 235 247 150 1151 Kmetijci 1 2 1 2 2 0 8 Predelovalci hrane 0 0 1 1 1 1 4 Lesarji 0 1 0 0 0 0 1 Metalurgi in rudarji 2 0 1 0 4 1 8 Kovinarji in strojniki 32 2 6 2 18 14 74 Elektrikarji 12 0 1 0 1 0 14 Tekstilci 4 0 0 1 1 0 6 Gradbinci 9 1 0 0 0 0 10 Vozniki 12 1 0 8 2 0 23 Ostalo 6 2 0 1 0 0 9 SKUPAJ STOPNJA II. 78 9 10 15 29 16 . 157 Gozdarji in lesarji Rudarji in metalurgi Kovinarji in strojniki Tekstilci, usnjarji Trgovci Administratorji Ostalo 1 0 4 15 1 21 0 2 0 1 20 0 3 0 15 2 8 0 7 1 9 15 7 38 1 SKUPAJ ST. III. 42 4 5 26 34 8 . 119 Kmetijci 8 4 1 4 2 1 20 Gozdarji in lesarji 2 4 2 8 1 7 24 Rudarji in metalurgi 23 0 0 3 3 0 29 Kovinarji in strojniki 113 26 21 44 101 34 339 Elektrikarji 21 2 2 3 8 12 48 Tekstilci in usnjarji 14 6 7 21 8 4 60 Storitveni poklici 19 0 1 8 4 5 37 Gradbeniki 6 1 0 4 1 1 13 Trgovci 42 6 2 8 17 22 97 Gostinci 21 7 4 8 15 13 68 Administratorji 7 4 0 1 1 0 13 Ostali 16 3 3 4 2 1 29 SKUPAJ IV. STOPNJA 292 63 43 116 163 100 777 Kmetijci 10 4 1 7 5 2 29 Gozdarji in lesarji 2 5 0 4 2 1 2 14 Rudarji in metalurgi 13 0 6 1 11 33 Kovinarji in strojniki 43 1 5 4 25 14 92 Elektrikarji 34 6 0 10 4 6 60 Kemiki 7 2 1 3 2 0 15 Tekstilci in usnjarji 1 1 1 6 3 2 14 Gradbinci 12 1 0 3 3 0 19 Ekonomisti 58 24 17 20 32 25 176 Pedagogi 32 1 0 2 19 0 54 Gimnazijci 17 7 6 17 26 13 86 Medicinci 24 1 5 13 23 3 69 Ostali 26 11 2 25 10 12 86 SKUPAJ STOPNJA V. 279 64 44 115 165 80 747 Kmetijci 0 2 0 1 0 0 3 Strojniki 3 2 0 1 0 1 0 7 Elektroniki 4 1 0 0 0 5 Ekonomisti in organiz. 4 1 0 1 5 6 17 Pravniki 5 2 0 2 2 1 12 Pedagogi 7 2 0 6 7 1 2 23 Zdravstvo, sociala 6 1 0 1 4 14 Ostalo 4 2 2 1 1 2 12 SKUPAJ STOPNJA VI. 33 13 2 13 19 13 93 Kmetijci 2 1 0 0 0 2 5 Rudarji in metalurgi 1 0 0 0 0 0 1 Gozdarji in lesarji 0 0 1 2 0 3 6 Strojniki 1 0 0 0 0 0 1 Elektroniki 4 0 0 0 1 1 6 Ekonomisti in organiz. 5 0 1 1 1 1 9 Pravniki 1 0 1 0 0 0 2 Pedagogi 1 0 0 1 1 3 2 5 Medicinci 0 0 0 1 0 4 Ostali 2 2 0 0 3 3 10 SKUPAJ STOPNJA VII 17 3 3 5 9 12 49 SKUPAJ OBČINA 1284 242 155 525 666 379 3093 tlilfgl^ggg^gggl Mladi raziskovalci za razvoj občine «9 Gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« je v našem okolju preseglo vsa pričakovanja. Mnoge raziskovalne naloge so presenetile celo strokovnjake, mnoge je bilo mogoče s pridom v praksi uporabiti. Center srednjih šol želi v sodelovanju z občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti raziskovalno dejavnost med mladimi še poglobiti. Tudi letos vabijo mlade, ki se želijo preizkusititi na področju raziskovalnega dela k sodelovanju. Razpisali so 10 tematskih področij, ki naj bi jih obdelali mladi (tehnološke izboljšave in inovacije; regulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pnevmatiko; računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju; racionalizaci- O delovanju kabelsko razdelilnega sistema ja v rabi energije, urejanje okolja, varstvo okolja, človek in družbeno okolje, kulturna dediščina, zgodovina Šaleške doline ...) Obenem lahko v času razpisa, ki traja do 12. decembra (prijave zbirajo na Centru srednjih šol), podjetja in druge institucije predlagajo naloge, ki naj bi jih obdelali mladi. • ■• ■• . ... •- ('»/) ■ ■ v-".,---;' Podjetje GORENJE SERVIS je na osnovi sklepov svetov KS s 1. 6. 1990 prevzelo začasno upravljanje s kabelsko razdelilnim sistemom zgrajenim v enajstih krajevnih skupnostih mesta Velenje. S sklepi o prenosu v začasno upravljanje so sveti krajevnih skupnosti določili tudi višino mesečne naročnine na priključek in namene za katere se lahko naročnina uporablja. Osnova za določitev naročnine in njena višina je bila podana >z ovrednotenjem celotnega novozgrajenega omrežja v Elaboratu obračuna KRS Velenje na dan 1. 3. 1990 z ustrezno tehnično, ekonomsko in organizacijsko finančno dokumentacijo. Tako je vrednost celotnega omrežja 22.856.336,00 din. Stroški upravljanja in vzdrževanja in razvoja sistema pa znašajo mesečno 416.896,00 din. Gorenje Servis se je s prevzemom KRS v upravljanje obvezal, da bo zagotovil redno vzdrževanje sistema, kvalitetno distribucijo signalov in pravočasno izvedel vse postopke za formiranje podjetja, ki bo prevzelo po 31. 12. 1990 dalje upravljanje s celotnim sistemom KRS Velenje. Po prvih petih mesecih začasnega upravljanja s KRS Velenje je stanje naslednje: Naročniška razmerja Na KRS Velenje je na dan 29. 10. 1990 priključeno 7053 naročnikov; od tega 5347 v stanovanjskih blokih in 1706 v individualnih hišah. Med naročniki v stanovanjskih blokih je 8 % občanov, ki niso plačali osnovnega naročniškega prispevka (400). Na KRS Velenje je priključenih 83,5 % vseh možnih enot (8478). Največ nepriključenih je v KS Desni breg kjer pa je sistem grajen do vsakega individualnega naročnika. Največ neplačnikov pa je v KS Levi breg in KS Edvard Kardelj kjer je večina sistema grajena po starih kabelskih napeljavah. Število naročnikov se dnevno spreminja zaradi čiščenja dokaj pomanjkljivih seznamov naročnikov dobljenih od KS in ugotavljanje dejanskega stanja. Število plačnikov iz individualnih hiš je manjše za 29 ker so hiše še v gradnji in priključki niso aktivni. Tako je vseh obveznikov za plačilo naročnine 7024. Programski paket Programski paket za posredovanje radijskih in satelitskih programov se od 1. 6. 1990 ne spreminja (razen manjše dvodnevne spremembe 30. 9. do 2. 10.). Programski paket sestavljajo trije (3) radijski in trinajst (13) televizijskih programov. Programski paket itna sedem (7) tv programov več kot je bila pogodbena obveza Gorenja Servis za izgradnjo I. faze KRS Velenje. Dopolnitev programov z dodatnimi satelitskimi programi in zemeljskimi programi (Avstrija) je bila oz. je predvidena v naslednji fazi — po odločitvah občinskega gradbenega odbora in zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev. Naročnina Naročnina za KRS je bila določena s sklepi svetov KS v mesecu maju 1990 na podlagi izračuna stroškov iz ekonomskega elaborata. Višina naročnine je 40,00 din (po elaboratu bi morala biti 60,60 din). Naročnino za naročnike v stanovanjskih blokih pobira Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti SO Velenje (ob stanarini) mesečno, za individualne hiše pa naročnino pobira Gorenje Servis dvomesečno. Stroški Do 29. 10. 1990 je bilo zbrane samo 65 % obračunane naročnine. Glavni vzrok za nižji inkaso so znani zapleti glede plačevanja povišanih cen stanarin in komunalnih storitev v mesecih junij — julij — avgust in neurejena razmerja med plačniki in neplačniki prispevkov za priključitev na kabelski sistem. Iz zbranih sredstev so se stroški delovanja in upravljanja s sistemom krili le delno. Vseh stroškov (materialni stroški, vzdrževanje, neprekinjeno 24 urno dežurstvo, stroški električne energije, najema kabelske kanalizacije PTT, najem prostorov glavne postaje, stroški upravljanja in atestiranja sistema ter razvoja sistema) je bilo za 316.874,20 din več kot je bilo zbrane naročnine. Za vzdrževanje KRS Velenje je bilo tako od 1. 6. 1990 do 29. 10. 1990 zßranih 760.470,80 in, vseh stroškov pa je bilo 1.077.345,00 din. Razliko delno pokriva Gorenje Servis preostali del pa je nepokrit kar ovira na-daljni razvoj in dopolnitev programskega paketa televizijskih programov. Status KRS Gorenje Servis je upravljalec KRS samo do 31. 12. 1990. S 1. I. 1991 naj bi upravljanje prevzelo novo podjetje. Za pripravo elaborata in ustanovitvenih aktov je bila imenovana posebna delovna skupina. Kabelsko razdelilni sistem Velenje je bil zgrajen v osmih (8) KS na podlagi gradbenega dovoljenja, v dveh na podlagi priglasitve del in eni na podlagi lokacijsko tehnične dokumentacije (Kavče Podkraj). Investitorji KRS so krajevne skupnosti, občani pa soinvestitorji. Pogodbeno razmerje, ki ureja vprašanje odnosa i nvestitor-soinvestitor-vzdrževanje ima urejano samo ena KS. Sredstva za primarne naprave in delno za glavno postajo so zagotovile KS (90%), preostali del (10%) pa je zagotovil Gorenje Servis, ki za ta del nastopa tudi kot investitor. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za glavno postajo je v teku. Projekt izvedenih dej je izdelan samo za dve (2) KS. Tehnični pregled omrežja še ni bil opravljen, zato tudi noben del sistema nima pridobljenega uporabnega dovoljenja. Zato se še vse investicije po KS in za glavno postajo vodijo kot odprte oz. v teku. Brez pridobljenega uporabnega dovoljenja pa vrednost investicij ni mogoče zaključiti. Informiranje Naročniki na KRS so bili dokaj tekoče informirani o delovanju sistema. Informiranje je potekalo v glavnem preko informativnega programa, manj pa so se koristili drugi mediji. Določen informativni vpliv je imela tudi anketa, vendar je bil odziv nanjo premajhen. Največ vprašanj, naslovljenih upravljalcu se nanaša na pravico zaračunavanja naročnine, kateri organ je to določil, kdo razpolaga s sredstvi in zakaj se ne dopolni programski paket. Največ pripomb pa je bilo na premajhno informiranje ob prenosu KRS v upravljanje in vzrokih za to. Kabelsko razdelilni sistem Velenje deluje in vse bolj postaja del vsakdanjega življenja ljudi. Celoten sistem je zgrajen le do druge faze za katero so bila tudi delno zbrana sredstva v krajevnih skupnostih. Preostala sredstva za dokončanje druge faze pa je zagotovil Gorenje Servis. Na-daljna širitev in dopolnitev programskega paketa z novimi zemeljskimi in satelitskimi programi je predvidena v naslednji fazi za katero pa bo potrebno sredstva še zagotoviti. Del sredstev bi bilo možno zagotoviti iz amortizacije kabelsko razdelilnega sistema, vendar le pod pogojem, da vsi naročniki svoje obveznosti do tako imenovane naročnine redno poravnavajo, del pa z komercialno dejavnostjo upravljal-ca sistema. Predstavniki krajevnih skupnosti in Gorenja Servis investitorji KRS Velenje in predstavniki delovne skupine ter občinskega gradbenega odbora so na seji dne 30. 10. 1990 pregledali in ocenili delovanje kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Sprejeli so poročilo upravljalca sistema podjetja Gorenje Servis, finančno poročilo ter vrsto dogovorov in ukrepov za izboljšanje delovanja kabelsko razdelilnega sistema Velenje in sicer: 1. Vsa nova naročniška razmerja od 1. 11. 1990 dalje ureja in sklepa upravljalec KRS Velenje pod pogoji določenimi z novo sprejetim cenikom storitev, pogoji priključitve in s sklenitvijo nove pogodbe o priključitvi. 2. Vsak nov naročnik mora pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi na KRS pridobiti pisno soglasje ustrezne KS. Za izdano soglasje bodoči naročnik plača krajevni skupnosti za njena vložena sredstva naročniški prispevek. ki ga določi vsaka KS za svoje območje posebej. 3. Občani, ki niso plačali osnovnega naročnikškega prispevka v KS pa so na KRS priključeni, plačajo prispevek krajevni skupnosti v višini, ki jo je določila krajevna skupnost. 4. Kabelsko razdelilni sistem sestavljajo novo zgrajene primarne in sekundarne naprave, ki so ustrezno ovrednotene in za katere so izdelani vsi elementi za upravljanje, ovrednotene in za katere so izdelani vsi elementi za upravljanje, vzdrževanje in nadaljnji razvoj. Sredstva za to pa se zbirajo v okviru naročnine. Za obstoječe oz. stare antenske sisteme se sredstva za vzdrževanje in amortizacijo zbirajo v okviru stanarin zato njihovo vzdrževanje ni obveznost upravljalca KRS. Staro antensko omrežje je še vedno v upravljanju hišnih svetov. 5. Takoj se pristopi k izdelavi projektov izvedbenih del za vsa omrežja, in glavno postajo. Brez projektov izvedbenih del ne bo mogoče pridobiti uporabnih dovoljenj in ne zaključiti investicij. Sredstva za izdelavo projektov predvidenih del se zagotovijo v okviru zbranih sredstev naročnine. 6. Dopolni se programski paket s satelitskimi in zemeljskimi TV programi. S to dopolnitvijo bo realizirana zahteva precejšnjega dela naročnikov, ki pogojujejo plačilo naročnine z dopolnitvijo programskega paketa. Dopolnitev s televizijskimi programi je opredeljena v projektni nalogi, ki predvideva postopno dopolnitev v letošnjem in prihodnjem letu, odvisno od finančnih sredstev. Zaradi take dopolnitve pa bodo nastali večji stroški, ki jih je vsekakor potrebno pokriti. 7. Takoj se pristopiti k predelavi instalacij v stanovanjskih blokih kjer je več kot 15 % neplačnikov osnovnega prispevka. Dela opravi upravljalec, ki mora pred pričetkom del še enkrat opozoriti stanovalce-neplačnike prispevka, na posledice. 8. Krajevne skupnosti še enkrat preverijo in verificirajo sezname vseh, ki so priključeni na KRS in so plačali prispevek za priključitev. Posebno pa morajo označiti vse tiste, ki tega prispevka niso plačevali. Vse te bi bilo potrebno ponovno pozvati, da plačajo prispevek, pod pogoji iz prve točke. Ažurirane sezname pošljejo Gorenje Servisu do 15. 11. 1990. 9. Naročnike je potrebno sproti informirati o delovanju KRS. Preko informativnega kanala Velenje, poskusnega tele-tekst programa in tednika Naš čas je potrebno naročnike seznaniti s poročilom o delovanju KRS Velenje in predvidenih nadaljnjih aktivnostih. 10. Izterjavo naročnine od naročnikov v individualnih hišah je potrebno organizirati in opraviti preko Gorenja Servis. Izterjavo od neplačnikov v blokih pa bo potrebno organizirati posebej. 11. V mesecu novembru prične upravljalec izdajati potrdila za izdajo delnic vsem naročnikom, ki so plačali prispevek za priključitev v krajevni skupnosti in poravnali obveznosti za vzdrževanje sistema. Pomočnik direktorja Igor Simončič PTT CENTER - VELENJE W SPREJEMNI ANTENSKI SISTEM KABELSKO VELENdE RAZDELI ILNI SISTEM • 0 l ■ 1 --• PRIMARNE S£KJ.V;.ak;:0 GJACFVALNO MESTO - SOM SEKUNDARNE NA V želji, da pridobimo kar največ konstruktivnih mnenj, ki naj pripomorejo k oblikovanju uspešnejšega razvoja doline, smo se v uredništvu odločili, da "tole stran namenimo strankam, ki delujejo na našem območju in njihovim razmišljanjem o aktualnih, pa tudi globalnih problemih s katerimi se soočamo. Ne želimo, da ta stran postane propagandna stran strankarskemu delovanju, čeprav se zavedamo, da se povsem le temu ne bomo izognili. . Pridržujemo pa si pravico, da bomo tipično propagandne prispevke zavrnili. predolge pa skrajšali. Seveda bomo tukaj objavljali le podpisane prispevke tistih avtorjev, ki bodo legitimnost, da zastopajo s svojimi stališči strankino mnenje, tudi potrdili. Hi I; ■■ Wm ■Siili Zeleni direkt T, Gozdno gospodarstvo Nazarje UJMA Obstaja velika previdnost pri ocenjevanju vzrokov, zakaj je prišlo do tako hude ujme, kot smo jo doživeli v začetku novembra. Vprašanje je tudi, ali se bodo analizirali vsaj vzroki za večje plazove, ki so zdrseli v tem deževju. Menim, da bi morali včasih vendarle prisluhniti tudi modrovanju starejših ljudi, ki ni zgolj jamranje povezano s staranjem. Pravijo, da se je klima kar precej spremenila. To jim je najbrž treba verjeti, po drugi strani pa so te trditve podkrepljene z znanstvenimi dognanji o efektu tople grede ter ozonske luknje. To globalno vpliva na klimatske in s tem vremenske razmere, ki vladajo na Zemlji. Če obrnete časnike za nekaj let nazaj, boste kar hitro opazili, da se ponavljajo čudni vremenski pojavi na delih sveta, kjer to ni običajno. Vse to seveda povzroča človek. Vremena ne moremo rešiti čez noč. Ali se lahko hude poplave preprečijo? V stanju, kakršno je, se najbrž ne morejo. Postavlja se vprašanje upravičenosti regulacij, ki spominjajo na žlebove! Takšne regulacije del povodja sicer ubranijo pred poplavo, po drugi strani pa povzročijo, da se velike mase vode izredno hitro kopičijo na prvem ozkem grlu. Da ne govorimo o vplivih na podtalnico itd. Potrebe naših prednikov so narekovale veliko bolj ugodno »regulacijo« potokov. Tako je bilo v preteklosti na primer na Velunji preko trideset jezov in ti so predstavljali svojstveno hudourniško regulacijo, ki bi s svojimi akumulacijami gotovo razbremenila zadnji pritisk vode na Šoštanjsko jezero. Seveda je možno, da bi ob velikosti vode, kot je bila zadnja, gotovo precej jezov razrušilo. Pri sedanjem tehnološkem in gradbeniškem znanju, ob skrbnem in strokovnem načrtovanju, bi lahko bila cela Velunja »regulirana« na tak način, kot je nekoč že bila, vendar veliko bolj čvrsto. V normalnih okoliščinah bi lahko množično koristili njeno energijo, ob ujmah bi služila kot hudourniški blažilec vodne sile, da ne govorimo o turizmu, ribo-gojništvu, ribolovu, . . . Opozoriti je treba še na eno razsežnost, ki je ob zadnjih ujmah bila navzoča. Velikokrat smo že opozarjali, da ozračje, nasičeno z SO2 povzroča umiranje gozda. Vzporedno z umiranjem gozda smo laično napovedovali da se lahko pojavi ob deževjih nenormalno »spiranje« gozdne zemlje. Gre pač za to, da umiranje gozda ni le sušenje jelk in smrek, ampak se poleg sušenja rastlinskih vrst močno slabša tudi možnost zadrževanja vode. Enkrat se ta možnost manjša direktno zaradi »naravnega« redčenja dreves in podrasti, drugič pa seveda k temu prispeva človek, ki pač odstranjuje suha drevesa. Ker povečuje posek, seveda ne le da redči drevesa, ampak z delom v gozdu kar precej posega v gozdni prostor s težko mehanizacijo, ki zahteva široke gozdne ceste. Te pa so kot nalašč pripravljeni vzvodi za prožitev plazov ... Prepričan sem, da ta problem silno dobro poznajo vsi, ki živijo od gozda. Bolj čudno pa je, da so vse gozdarske zahteve po sanaciji gozdov v preteklosti naletele na gluha ušesa. Ob bok temu je treba reči, da je neodgovorno mečkanje in pomanjkanje zakonodaje, ki bo zaščitila gozdove predvsem pred lakotnimi interesi, pa naj si bo države, kmetov, gozdarjev ali cerkve in zagotovila strokovno delo gozdarjev, ki ne bodo le možje s kladivi in rdečo barvo. Na nekem sestanku v Ljubljani je bila izrečena misel, da je v ustavi neprimerno pisati izraz »naravno ravnovesje«, kajti možno da je, da je sedanje stanje v Zgornji Savinjski dolini bliže naravnemu ravnovesju, kot ie bilo prej. Močno se bojim, da temu ni tako; to kar se je zgodilo v Lučah in nizvodno, kar se je zgodilo v Velunjskem i Doklej in kakšna agonija? i~\ 111/1 ri /-1 '1 <->i n n 'i t 'i r r» o noi np nt lituiHiraEi rp. sanaciii nnslec grabnu, ni »božja« kazen in naravna katastrofa. Bojim se, da se srečujemo s prvimi posledicami umiranja gozdov in lakomnimi posegi vanje. Najbolj strah me je, da se bodo dramatična opozorila hribovcev, ki že več let opozarjajo na rjavenje iglic po obronkih Šaleške doline pričela uresničevati. V najbolj dramatični napovedi so govorili, da bo na koncu od teh zelenih blazin, ki niso le lesna masa, ostalo sprano, skalnato hribovje, za ilustracijo pa so ponujali Mežiško dolino. Kaj bi se dogajalo v dolinah, preden bi se ta apokaliptična, napoved uresničila, vidimo! Takrat ne bi več rabila ne rudnikov, ne elektrarn, ne Gorenja in tudi za brezposelne se nam najbrž ne bi bilo treba bati, ker bi ljudje prej zbežali! Samo upanje, da vse to ni res, je premalo. Ljudje smo s svojimi posegi postali močnejši od boga in narava ni huda gospa, ki se nam bo maščevala ampak sirota, ki se bo posušila! Zgoditi se nam more samo še to, da bomo s svojim napredkom prišli do točke, od koder ne bo vrnitve. Deklarativno zavzemanje za varstvo okolja, ki se jo je od stare naučila tudi nova oblast in vpitje, da imamo najbolj »zeleno« vlado v Evropi, samo po sebi ne pomeni nič! Moramo plačati davek neumnosti, požrešnosti in so-crealistične logike napredka, ki se je izražalo skozi tone jekla in kilovatne ure elektrike. Nič se ne bo spremenilo, če bo nova oblast socrealistično štafeto nesla naprej, ob vpitju, da to ni res. Če nam ne bo uspelo oču-vati gozdov, nam tudi Bog ne bo mogel pomagati. Pomaga nam lahko samo odrekanje, ki ga bomo prelili najprej v sanacijo termoelektrarn, kajti te povzročajo počasno, a temeljito katastrofo, ki nas je, kot božja kazen doletela ravno za dan mrtvih letos. Kako srhljiva simbolika! Peter Rezman O redni likvidaciji nazar skega gozdnega gospodarstva je v četrtek razpravljalo pristojno sodišče v Celju in dokončne odločitve ni sprejelo. Nekaj razlogov je pomembnih za to. Najprej sodišče ni imelo v rokah potrebnega mnenja in stališča republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zatem pa je prav istega dne republiška skupščina končno popravila zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih. Moratorij je veljal za polovico vseh gozdov v Zgornji Savinjski dolini, škofijski jim pravijo, prav moratorij pa je neposredno vplival na obstoj gozdnega gospodarstva, posredno pa je neposredno vplival na obstoj gozdnega gospodarstva, posredno pa je že (in še bo) tudi na usodo nazarske lesne industrije. Naslednji razlog je posebna želja izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, da zaradi ogromne pomoči gozdarjev pri poplavah, ki je obenem še nujno potreb- na, naj ne bi likvidirali celotnega podjetja, naj bi vsaj do začasne sanacije posledic poplav obdržali dosedanji tozd Transport in gradnje, saj brez pomoči teh delavcev in mehanizacije sanacija ni mogoča; predvsem kar se tiče usposabljanja gozdnih cest. Odločitev so preložili na 4. december, kljub vsemu pa za Gozdno gospodarstvo Nazarje v tem trenutku ni videti prave rešitve. Do tega datuma naj bi z vsemi močmi skušali poiskati možne rešitve, vendar jih v Nazarjah ne vidijo. »Vrnjeni« škofijski gozdovi (kar 90 odstotkov) ležijo nad 800 metrov nadmorske višine in ker je zima pred durmi, na njihovo izkoriščanje ne morejo računati. Ob tem je 56 odstotkov teh gozdov zaradi uničenih gozdnih cest in zaradi dejstva, da mostov praktično ni, odrezanih od sveta. Najbolj ugodno sezonsko obdobje za delo na zalogo je mimo, ker dela (razen pri sanaciji posledic) ne bo, bo nujno na vrsti izguba in s tem stečaj. Na nazarskem gozdnem gospodarstvu posebej poudarjajo, da bi bila škoda na gozdnih cestah, na 10 milijonov DEM jo cenijo, vsaj polovico manjša, če bi mogli od julija naprej (moratorij) redno vzdrževati te ceste. V Nazarjah si na vse kriplje prizadevajo, da bi rešili vsaj del rednega proizvodnega procesa, tudi republika bi morala pomagati. Finančno stanje je že v tem trenutku brezupno in brez izrazite finančne pomoči rešitve ni. Kje jo bodo dobili, se sprašujejo. Dovolj tragična je ocena, da bodo najkasneje do 15. decembra pogoji za likvidacijo dovolj tehtni in se jim tudi sodišče ne bo moglo izogniti. Vsako podaljševanje likvidacijskega postopka bi podjetje nujno privedlo v stečaj. Sicer delavci in stroji gozdnega gospodarstva v teh dneh hitijo s popravljanjem gozdnih in ostalih prometnic. Njihova pomoč je nujna in neprecenljiva, žal pa ob tem povsem negotova njihova končna usoda. "I I I I ! I ■ I I I I I I I I I I I I I I I I I I I namen nakazila< napisali kar navodila sindikata, ali pa samo obveznosti za ta in ta mesec, ali recimo stanarina za avgust. V tem primeru smo celotni znesek knjižili na stanarini in tako se zdaj dogaja, da ima kdo na stanarini v dobrem za tri mesece toliko in toliko, medtern ko nima niti dinarja na komunali. ..«, sta razlagala Milena Žol-ger in Miran Gmajner. Preveč in premalo plačane obveznosti so na gospodarskih dejavnostih pričeli obračunavati novembra, zaključili pa bodo v decembru, morda celo v januarju. Prejšnji teden jih z vprašanji niti nismo hoteli preveč motiti, ker je v njihovih prostorih vladalo resnično >obsedeno< stanje. (mkp) 8 stran naè čas PRAZNIČNI KAŽIPOT 28. november 1990 USNJENA GALANTERIJA RUDI PIREČNIK Aškerčeva 11, Šoštanj Telefon: 063/811-125 V prenovljeni prodajalni, ki vam odpira vrata vsak dan že ob 8. uri pa vse tja do 19., ob sobotah pa do 13. ure boste lahko že za majhen denar izbrali primerno darilo, s pestro ponudbo pa bodo zadovoljni tudi zahtevnejši kupci! Najvidnejše mesto vsekakor zavzema prodaja usnjenih izdelkov, od čevljev, škornjev, pasov, denarnic, krasnih torbic iz naravnega usnja . . . Na policah te bogato založene prodajalne boste našli zares zanimivo ponudbo bižuterije in tudi lepe rute. Našli boste skoraj vse, kar sodi v praznični zavitek in kar je najpomembnejše, cene so kar se da ugodne. Usnjene škornje boste lahko kupili že od 400 din dalje, usnjene torbice od 180 din dalje . . . ^ V° * v t* TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJIS 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 p.O. Iščete primerno darilo, želite razveseliti vaše najbližje? Vabimo vas, da se oglasite v naši prodajalni na Partizanski 3, kjer vam ponujamo veliko izbiro uvožene dodatne opreme za avtomobile po zelo ugodnih cenah! Darila, ki bodo razveselila vsakega voznika, ki ima rad svoj avto, ki zanj poteg obvezne opreme, poskrbi še z raznimi dodatki... Univerzalne avtoprevleke, sesalce za avto, okrasne kape za kolesa, univerzalni tepihi, pribor za pranje vozila, kompresorska luč, vlečne vrvi, nožne tlačilke za kompresor in še marsikaj boste našli pri nas! TRGOVINE KUSEJ AVSTRIJA ® PONUDBE I® SUPERDISKONT TRGOVINE - PLIBERG WT PLIBERK Hi r LABOT WT ŠMIHEL Telefon: 9943 - 4235 - 2202 OČITNO CENEJŠI NAKUP PRAZNIČNE PONUDBE POMARANČE 2 kg 13,9(1 ČEBULA | 1 10 kg 39,90 MILKA ČOKOLADA 100 gr. 6,90 REGIO BR 1 kg ASIL KAVA 39,90 ALVORADA WIENER KAVA 1/2 kg 19,90 RIŽ I 1 kg 6,90 JEDILNO OLJE 101 99 Vse cene so v ATS. Izvozne cene lahko upoštevate, te nakupite nad 1.000 ATS in izvozne papirje potrdite na avstrijski carini. — Samsung video kaseta E 180 39 — MC CULLOCH žaga 35 cm meč izvozna cena 1.990 — posoda iz plemenitega jekla 13-delna izvozna cena 1.158 — sesalec za suho in mokro čiščenje izvozna cena 991 — prevleka za avtomobilski sedež iz slame ^^ — radio budilka 99 — tenis nogavice 3 kom 39,90 — tefal žar plošča izvozna cena 499 V vaši bližini smo, sami ste krivi, če kje drugje več plačate. i S tem kuponom dobite v naših trgovinah 1 par hišnih copat le za 5 ATS 28. november 1990 PRAZNIČNI KAŽIPOT naš čas stran 9 l ROZIKA PIREČNIK Tovarniška pot 2 b, Šoštanj Telefon: 063/881-029 V naši prodajalni COKLA na Koroški 2 v Šoštanju, ki je odprta vsak dan od 16. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure smo vam pripravili bogat izbor drobnih predmetov iz lesa in usnja. Če iščete darilo, boste gotovo našli kaj lepega za vsak okus! Po zelo ugodnih cenah vam v teh dneh nudimo: — zimske moške, ženske in otroške copate le 80,00 din — otroške ski boots po 120,00 din — lesene karnise, pobarvane po vaši želji le 75 din meter — usnjene čevlje, škornje in cokle in še vrsto praktičnih daril iz lesa! TRGOVINA Z IGRAČAMI Kardeljev trg 1, Velenje Specializirana trgovina z otroškimi igračami »BIM BAM« na Kardeljevem trgu 1 v Velenju vabi vse starše in njihove otroke! Izbira igrač je zelo pestra, predvsem je veliko izdelkov iz uvoza, kvalitetnih in po konkurenčnih cenah. Pridite, ob nakupu nad 500 din vas čaka nagrada! Obiščite nas! Odprto imamo vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure in vsako soboto od 9. do 13. ure. Tudi MIKLAVŽ, BOŽIČEK in DEDEK MRAZ kupujejo pri nas! §E£MX Miklavž letos kupuje v Sezamu! »1000 in 1 skrivnost, ki jo lahkó odkrijete tudi vi« nenavadna namizna ura 230,00 din smejoča blazina 200,00 din dnevnik s ključavnico za velike in male skrivnosti 170,00 din plišaste igrače za velike in male Vse v Sezamu, ». . . kjer so pravljice resnične!« V decembru Vas pričakujemo od 8. do 18. ure! BOUTIQUE VELA - VSE ZA MALE ŽIVALI Škale 82 b Nudimo vam hrano, opremo in sredstva za nego in čistočo vaših psov, mačk, hrčkov, ptičev, akvarijskih ribic in vodnih želvic! Če želite svojega otroka razveseliti, imamo za vas VODNE ŽELVICE, ki so poceni in prijetno darilo za bližajoče se praznih! Obiščete nas lahko vsak dan od 10. do 12.30 ure in od 15. do 19. ure, vsako soboto pa od 10. do 12. ure. SVEČARSTVO ŠKORJANC Selo 21, Velenje, tel.: 854-446 vam ponuja veliko izbiro sveč, primernih za okras in darilo: • dišečih v vseh barvah 0 v steklenih posodicah 0 unikatnih sveč raznih oblik 0 božičnih jaslic 0 nagrobnih sveč Pričakujejo vas vsak dan od 10. do 14. ure in od 17. do 20. ure, vsako soboto pa od 9. do 12. ure. kmetijski kombinat ptuj p o TRŽNICA VELENJE Telefon: 063/854-573 V MESECU DECEMBRU BO NAŠA PONUDBA ZA VSE PRAZNIČNE DNI ŠE POSEBEJ PESTRA IN UGODNA! v samopostrežni prodajalni boste poleg že aran-žiranih daril, lahko po izredno ugodnih pogojih kupovali vsa živila v mesnici vam poleg velike izbire svežega mesa in mesnih izdelkov od 15. decembra dalje nudimo tudi domače koline: krvavice, pe-čenice, mrežne pečenke . . . v ribarnici vam v prenovljenih prostorih nudimo sveže in zamrznjene ribe 111 ~f,. 9&É W• — V TRGOVINI S TEKSTILOM IN POSODO lahko najdete marsikaj, kar boste lahko tudi podarili in vaše najdražje razveselili! Posebej so ugodne cene: — stenskih ur 600 din — zidnih ur iz uvoza od 1.200 do 1.400 din — ženskih in moških bund 630 do 660,00 din — moških in ženskih trenirk 305,00 din — uvoženih dežnikov 91,20 din — flanela srajc iz uvoza 160,00 din — komplet skodelic za belo kavo 126,00 din — kuhinjskih servet 10,20 din — "otroških bund 400 din Vabimo vas k nakupu, v mesecu decembru tudi ob sobotah: 15, 22. in 29. decembra do 18. ure in vsako nedeljo od 8. do 11. ure! O. MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11, Velenje V decembrskih prazničnih dneh vas še posebej vabimo k nakupu vseh vrst svežega mesa, mesnih izdelkov vseh vrst in domačih krvavic, pečenic ... Poskrbite, da bo vaša praznična miza res bogato obložena, obiščite MESARSTVO PREKORŠEK! mladinska knjiga trgovina d. d. Ljubljana, Titova 3 Knjigama In papirnica Velenje, Trgovski center Kaj kupiti? Kje kupiti? Kako razveseliti vaše najbližje, vaše prijatelje ob bližajočih se praznikih? Obiščite MLADINSKO KNJIGO, izberite v njej lepo darilo! Knjiga je res lepo darilo, našli pa boste vse vrste knjig za najmlajše, za mladino in za odrasle . . . Leposlovje, romani, razni priročniki, za otroke pa poleg knjig tudi kasete. V mesecu decembru je ugodnosti še mnogo več: — velika izbira uvoženih igrač po ugodnih cenah — radio kasetofon Samsung le 2.907 din — laserski digitalni kasetofon Samsung le 4.000 din — barvni TV z vgrajenim teletekstom le 8.180 din — vse vrste daril za poslovne partnerje (rokovniki, nalivna peresa, poslovni kovčki, stenski koledarji . . .) — ljubitelji umetnosti lahko izberejo umetniške slike -— vse za aranžiranje daril — adventni venci — novoletne čestitke, okraski in še marsikaj, kar boste z veseljem podarili! V sredo, 5. decembra, vabijo starše in otroke, na obisk bo prišel Miklavž s spremstvom, za otroke bodo pripravili program! TRGOVSKO PROIZVODNO PODJETJE BMK na TRGU BRATOV MRAVLJAK V ŠOŠTANJU vas vabi k nakupu * ji trgovsko proizvodno podietje d o o. slovenj gradeč celjska 70 a 3602-42688 telefax 0602-42006 • BELE TEHNIKE • AKUSTIKE • IN DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV Izredno ugodni pogoji: PRODAJA NA ČEKE NA 6-MESEČNI KREDIT s 30 % POLOGOM in 9% OBRESTNO MERO Odprto imamo vsak dan od 10. do 17. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. BMK - MOČNEJŠA OD KONKURENCE! 10 stran naè čas PRAZNIČNI KAŽIPOT 28. november 1990 Odslej prijetnejši nakup v ZADRUGI MARKET V PLIBERKU Zadruga Pliberk posveča svojim zvestim kupcem posebno pozornost. V ta namen so v mesecu novembru povečali in obnovili prodajne prostore. Trgovino so prostorsko znatno povečali in popestrili ponudbo, predvsem pa so želeli, da se kupci zaradi gneče ne bi počutili utesnjeni, da bi v miru lahko izbirali in se radi vračali v Zadrugo. Vedno je v ZADRUGI kaj novega! Posebno pozornost namenjajo »sveži liniji«, kjer imajo veliko izbiro svežega sadja in zelenjave. Pestra je tudi izbira mlečnih izdelkov in mesa. Že sam obisk kupcev pove, da so cene resnično konkurenčne. Za praznične dni so pripravili še posebej ugodno — praznično ponudbo. Razširili so tudi ponudbo na agrarnem oddelku, kjer lahko dobite tudi rezervne dele, prodajalci na tem oddelku pa vam pomagajo tudi s strokovnimi nasveti. Ob razširitvi niso pozabili na m !' ■ " ö .. , ,.•;... t .... tekstilni oddelek v 1. nadstropju, kjer je ponudba modnih oblačil res privlačna. Posebno pozornost posvečajo tudi strokovnemu izobraževanju osebja, saj želijo tudi na ta način izboljšati kakovost storitev. Za majhen kraj kot je Pliberk, je Zadruga zelo pomembna, saj zaposluje kar 70 domačinov. Vsi se trudijo, da bi dosegli dobre poslovne rezultate, ob delitvi čistega dobička pa namenjajo prednost novim naložbam. Če še ne veste, naj povemo, da podpirajo tudi mnoga kulturna in športna društva, vse več tudi iz Slovenije. »Veliko idealizma, veliko truda je potrebno,« saj je naš pogovor sklenil gospod Stanko Čik, poslovodja Zadruge. NOVI X fN VEČJI ZA VAS SMO POVEČALI ih OBNOVILI PRAZNIČNE PONUDBE -s; 34,90 KAVA 1 kg v " alvoradai a aa rio kava x y%y\j 1/2 kg 7 K5SF 69,90 kava 200 gr. 7 »« mdor 6 90 1 kg ' rozine 8»9() 500 gr 7 kokosova q a a moka o.yu 500 gr. 7 mešano C. aa kandirano ii.vij sadje 100 gr " s 24,901 JEDILNA iq qa čoko. j7.7u LADA 1 kg 7 ananasov a aa kompot y my\J 1/1 dz. ~ sr* 39,90 torbi 25 komadov limara //.mu deo 7 krtača /ta za lase 117 220 V čopiči iii 3 kom v PLIBERK AVSTRIJA video kasete e-180 39 akai videorekorder 3 glave slov. m. vps 5490 radio budilka 130 E set za lase 1 krtača 1glavnik 1 fen 198 set orodja 1 škarje 3 čopiče 1 nož izvijači 10 kom. 39 PONUDBE VELJAJO OD 28. 11. 90 DO i 5. 12. 90 OZIROMA DOKLER JE BLAGO NA ZALOGI. VSE CENE SO S PROM. DAVKOM POZDRAVLJENI — NAKUP NAJ VAM BO DOŽIVETJE 49 E Pa tudi BOŽIČKU in DEDKU MRAZU sporočamo, da smo jima pripravili: — raznovrstne dobrote za vaše praznične pogrinjke — pokušine raznovrstnih pijač in prehra-mbnih izdelkov — svetovanja in demonstracije uporabnosti kozmetičnih in tehničnih izdelkov — nagradne akcijske prodaje — nagradne igre in vrsto prijetnih presenečenj za naše potrošnike, o čemer vas bomo sproti obveščali! Pričakujejo vas ERINE trgovine in vam želijo prijetne praznike! MATJAŽ K bil naš gost Matjaž Km obiskovalce, ki so želeli dom na nekatera aktuat krovitelj večera s svojim boli glava in se tudi pogi gledov, složno in prijatel Iz muzeja Velenje Oris zgodovine osnovnega šolstva v Šaleški dolini do prve svetovne vojne Šola v Skalah je začela redno delovati leta 1820, ko je bil imenovan prvi učitelj Jožef Ve-gund, škalski rojak. Že pred tem. leta 1X07 pa je v Skalah začela delovati t. i. nedeljska šola. Ta je bila mišljena kot neke vrste prostovoljni tečaj iz osnov branja in pisanja ter verouka, ki so ga vodili krajevni duhovniki in učitelji. Ta šola je bila v pritlični hišici poleg žup-nišča. Solo so v prvih letih obiskovali tudi kmetje iz Velenja, Bevč in Kavč, kjer takrat še ni bilo urejenega šolstva. Toda vedno večja potreba po organizirani in predvsem redni vzgoji je leta 1820 privedla do ustanovitve redne šole, ki jo je prvo leto obiskovalo 40 otrok. Kakor poroča sam učitelj Vegund, je bil obisk zaradi neobveznosti slab. Poroča pa nam tudi o svojih dohodkih, ki so znašali: 2 srebrna goldinarja na leto za enega učenca, 22 škafov pšenice, 6 škafov rži ter plača za or-glanje in zvonenje. Leta 1825 je prvega škalskega učitelja zamenjal učitelj in Organist Ivan Jug. Nov preobrat v zgodovini škalske šole pa je leto 1835, ko so pozidali novo enonadstrop-no kaplanijo, ter se je šola iz prejšnjega premalega in neprimernega poslopja preselila v novo kaplanijo. Tukaj je bila v 1. nadstropju v severni polovici poslopja enorazrednica, v kateri so po vrsti poučevali: Anton Teutsch, Ivan Koželj in Jurij Peljham, a v letu 1841 so ponovno imenovali za učitelja Jožeta Vegunda, ki je na šoli ostal do leta 1869. Ž novo učilnico so se izboljšali tudi pogoji dela v šoli, kar je brez dvoma pripomoglo k večjemu obisku. Od leta 1820, ko je šolo bolj ali manj redno obiskovalo le 40 otrok, je obisk narasel do leta 1869 na 140. Vso to dobo je šola ostala enorazrednica. Spreminjal pa se je njen šolski okoliš. Prvotno je zajemal kraje: Velenje (Stara vas), Šalek, Bevče, Kavče, Podkraj, Preloge, Podgorje, Zabrdo, Plešivec, Cirkovce in seveda Škale. Po ustanovitvi šole v Velenju, leta 1816, se izšolajo kraji: Šalek, Bevče, Kavče in del Stare vasi. Šolo v Velenju so ustanovili let 1816. Otvoritev je bila 17. avgusta, govoril je škalski dekan Franc Windisch. Prvotno je bila šola v stari leseni me-žnariji, v kateri je bilo prostora le za 20 otrok. Njen prvi učitelj je bil Bartolomej Kreinig (1817-1825), ki je bil tako kot večin,a učiteljev tega časa tudi organist, mežnar, pometal je cerkev, zvonil in opravljal še druga uslužnostna dela za cerkev. Kasnejši dolgoletni velenjski nadučitelj Valentin Brence je njegov položaj opisal v velenjski šolski kroniki takole: »Delo in trpljenje, to je moral učitelj tako dolgo prenašati!« Učitelju Kreinigu so sledili Jožef Vegund (1825-1831), Franc Bauer (1831-1833) in Benedik Messner ( 1833 — 1871 ), za katerega pravi šolska kronika, a je bil »stalno bolan«. Od začetka je šola obsegala naslednji šolski okoliš: Kono-vo, Paka, Spodnji Šalek, Zgornji Šalek in Velenje, leta 1855 pa se všolajo še Bevče-vas in Bevče-okolica. Ko so ob cerkvi sv. Martina zgradili leta 1835 novo župniš-če, se je šola preselila v staro, kjer so bili pogoji za delo nekoliko boljši. Novo stavbo je šolski kronist opisal takole: »Do-tična stavba se sestoji iz naslednjih prostorov: v pritličju je hlev za živino, v prvem nadstropju je zelo vlažno in zdravju škodljivo učiteljevo stanovanje, sestoječe iz dveh sob in kuhinje; na vrhu, v drugem nadstropju, kamor ob strani stavbe vodijo zelo strme stopnice, najdete šolsko sobo s kuhinjo.« Ta pridobitev pa ni že sama po sebi pripomogla k bistveno večjemu obisku šole, saj je od prvotnih 29 otrok obisk le počasi naraščal in je bilo leta 1850 šoloobiskujočih otrok le 60. Povečani obisk pa beležimo po letu 1860, ko je naenkrat naraslo število šoloobiskujočih otrok nad 100. Gotovo je, da je na to povečanje vplivalo tako povečanje okoliša, kot tudi utrditev šole v zavesti ljudi. Tretja šola, ki je začela delovati v času veljavnosti Politične šolske ustave, kot najvišjega šolskega zakona, je bila šola v Šentilju. Tam je že leta 1819 ustanovil'šolo takratni lastnik gradu Švarcenštajn Sebastijan Križan, ded dveh znanih šo-štanjskih rojakov Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka. Križan je tudi odstopil enega od svojih prostorov za šolsko učilnico, kjer je šola delovala do leta ' 1822. Prvi učitelj leta 1819 je bil M. Vončina, leta 1820 ga je zamenjal M. Steničnik, v letih 1821 — 1822 pa je poučeval v Šentilju učitelj Hriberšek. Leta 1822 se je šola preselila iz gradu v poslopje, v katerem je ostala do konca obravnavanega obdobja. (Dalje) Piše: Tone Ravnikar To je moja pot Težko je ubesediti občutke, ki te prevevajo ob srečanju z bratoma Kralj. Prejšnji petek sta bila gosta naše knjižnice, izmenično govorila in molčala in številnim obiskovalcem odstirala kanček svoje notranjosti, bolesti in radosti. Posebno Boris je odseval izraziteje s svojo zaobljubo, da ne bo več lagal, s svojim odporni-štvom, odhodom v naravo, s svojo zvestobo Stanetu Severju, z disidentsko podobo in odmaknjenostjo. In bila je tu Zdravljica, ki je nihče ne more tako doživeto ubesediti, strastno in opojno. Bil je to prijeten, veder in smeha poln večer, ki se je sicer ves čas vrtel okoli resnih vprašanj, bil pa je to tudi večer, ki nas je vsaj za trenutek uspel približati dogodku, ki šepeta: To je moja pot... B. K. Koledar kulturnih ^ prireditev December /O7! /O^^t^V5 1990 Sobota, 1. decembra, ob 19.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Peter Iljič Čajkovski: LABODJE JEZERO balet Odhod ob 16.20 izpred Rdeče dvorane. Cena 165 din + vstopnica. Sreda, 5. decembra (proti večeru) Miklavžev trg v Velenju MIKLAVŽ Miklavžev sejem in svečani prihod Sodelujeta NAMA in ERA Velenje Petek, 7. decembra, ob 19.00 dom kulture Velenje SPOMIN NA LETO DNI ŽIVLJENJA , Zvone Šeruga predava o zadnjem delu 4-letnega potovanja z motorjem okoli sveta, leto dni na poti po Afriki. Multivizija. Vstopnice po 50 din. Celotni dohodek je namenjen za poplavljence. Ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 dom kulture Velenje za Mozartov abonma in izven SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent: Nikolaj Aleksejev (Leningrad) Vstopnice 100 din. Abonenti Mozartovega abonmaja bodo vstopnice prejeli pri blagajni doma kulture. Torek, 11. decembra, ob 18.00 dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven OD MIKLAVŽA DO TREH KRALJEV Trio Trutamora z ansamblom (Mira Omerzel Trlep, Matija Terlep, Mojka Žagar) Božično-novoletne pesmi, kolednice, napevi, baročne pastirske pesmi, pesmi o miru, družini itd. Program je spremljan s komentarjem. Vstopnice 50 din. Četrtek, 13. decembra, ob 19.00 knjižnica Velenje p. FRANC CERAR avtor knjige: Partizan nekoliko drugače Socialistična stranka Velenje je pripravila zanimiv pogovor s patrom — udeležencem NOB, ki bo govoril o takratnem in današnjem času. Petek, 14. decembra, ob 19.30 gledališki abonma II (zeleni) Sobota, 15. decembra, ob 19.30 gledališki abonma I (beli) Niccolo Machiavelli: MANDRAGOLA Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Vrhunska komedija klasičnega repertoarja z radoživostjo in bravuroznim ritmom uprizarja intrigo, ki prevara ljubosumnega moža, da sam pripelje mladega ljubimca v posteljo svoje prelepe in krepostne žene. Vstopnice 100 din. Sobota, 15. decembra, ob 10.00 in 16.00 dom kulture Velenje ZAKAJ JE ZASPAL DEDEK MRAZ Vas zanima, kaj se zgodi, če poredni zmaj zaide v votlino Dedka Mraza in mu pokvari budilko? Vstopnina 30 din. Sobota, 15. decembra, ob 17.00 dom kulture Šmartno ob Paki JEST SEM PA EN FRANC KOŠIR Franc Košir kot pionir, kolesar, vojak, lovec .. . Vstopnice 50 din. Sobota, 22. decembra, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje Nedelja, 23. decembra cerkev sv. Mihaela Šoštanj ČEŠKA BOŽIČNA MAŠA Izvajajo Simfonični orkester Glasbene šole, MePZ Gorenje in solisti. Vstopnice 100 din. 22. december obisk na Dunaju v predbožičnem času FANTOM OPERE musical » Cena 420 din + doplačilo za vstopnico. Odhod ob 7.00. Prednost imajo člani Dunajskega abonmaja. Nedelja, 23. decembra obisk v Mariboru Lerner in Loewe MY FAIR LADY Odhod ob 15.00. Cena 125 din + doplačilo za vstopnico. Torek, 25. decembra ob 11.00 in 16.00 dom kulture Velenje Brata Grimm — Peter Ovsec: PEPELKA Vstopnina 50 din. Sreda, 26. decembra, ob 17.00 knjižnica Velenje Mira Cajnko: FRČ V FRČILONIJI Porednega dečka igra Jurij Souček. Sobota, 29. decembra, ob 19.00 cerkev sv. Martina Velenje (Šmartno) BOŽIČNI KONCERT New Swing quartet Vstopnice 100 din. Ponedeljek, 31. aecembra, ob 18.00 silvestrski obisk v Mariboru William Shakespeare: HAMLET Režiser Tomaž Pandur Svečana predstava v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Sobota, 5. januarja 1991 dom kulture Velenje Z VEDRIMI MELODIJAMI V NOVO LETO Rudarska godba Velenje in Mladinski pihalni orkester Glasbene šole'žetijo SREČNO NOVO LETO. Zgodilo se je . . 28. NOVEMBRA Leta 1889 je Slovenski gospodar poročal, da sta »gospoda Lapp in Klemensiewicz dobila pravico izdelati železnico iz Celja skozi Šoštanj v Velenje in je torej upanje, da se dodela že v malem času.« Napoved poročevalca je bila tokrat resnična. Po treh desetletjih obljub o skorajšnjem začetku gradnje te proge so tedaj progo v resnici začeli graditi. Slovenski gospodar, leto XXIII, št. 48, Maribor 28. II. 1889; Leta 1958 je Večer na današnji dan pisal o uspehih programskega sveta, ki »že dalj časa deluje pri Kinu Svoboda v Velenju . . . Lani je bilo njegovo delovanje še šibko, ker člani niso redno prihajali na seje in sestanke. Letos pa se je delo sveta precej okrepilo. Na zadnji seji so zbrali filme za prihodnje leto. Res je, da se vsem slabim filmom niso mogli izogniti, vendar so sklenili, da western filmov nekaj časa ne bodo prikazovali.« Ukrep je bil očitno v »duhu časa in vladajoče ideologije«, vendar ni bil dolgo v veljavi, saj so leto kasneje v velenjskem Kinu spet vrteli westerne. Večer, leto XIV, št. 277, Maribor 28. novembra 1958. str. 4; Leta 1962 so v Kulturnem domu v Velenju priredili »tekmovanje iz poznavanja prometa vseh osnovnih šol pod naslovom »Kaj veš — kaj znaš?« . . . Organizator prireditve je AMD. Prireditev bo vodil Vinko Šmajs, režijo pa Franček Korun.« Večer, leta XVIII, št. 274, Maribor 22. novembra 1962, str. 4; Leta 1964 je Večer ponovno pohvalno poročal o pripravah Velenjča-nov na praznovanje dneva republike. Na današnji dan (bila je sobota) so proslavo in športno tekmovanje pripravili v »rudarski šoli« in v obeh osnovnih šolah. Poleg tega Večer poroča, da »Velenjčani urejajo zelenice, da bi Velenje pozdravilo praznik republike s čim lepšo podobo. Cvetje sicer izginja z balkonov zaradi nevarnosti pred slano, zunaj pa ostajata red in čistoča, ki sta tako značilna za to slovensko mesto.« Večer, 1. XX, št. 280, Maribor 28. novembra 1984; str. 3; Leta 1968 je bila na današnji dan po dolgem času odprta nova razstava v galeriji Delavskega kluba v Velenju. Svoje ikone je razstavljal znameniti makedonski slikar Goce Kalaidžiski. Večer, leto XXIV, št. 275, Maribor 23. november 1968, str. 3; Leta 1969 so v teh dneh zaključevali z gradnjo nove ceste od Velen ja do Šoštanja. Čeprav je bila ta cestna povezava načrtovana že od časov, ko so v Velenju gradili Energokemični kombinat (EKK) so v letu 1969 pri gradnji zadnjega odseka od Pesja proti Šoštanju naleteli na številne težave. Trasa je vodila po levi strani Pake, vendar je bilo največ nejasnosti okrog zadnjega dela trase pri Šoštanju. Nazadnje so se odločili, da bo cesta v Šoštanj vodila mimo termoelektrarne in po Levstikovi cesti do Glavnega trga. Gradnja, ki jo je izvajalo celjsko cestno podjetje, se je nekoliko zavlekla, ker so v Šoštanju morali zaradi gradnje podreti štiri stavbe. Tako so sicer v novembru cesto zgradili do Šoštanja, vendar je do Glavnega trga manjkalo še nekaj sto metrov, ki so jih dokončali v naslednjem letu. Na velenjskem gradu so v teh dneh preurejali prostore okrog jugovzhodne rondele, kjer so uredili bife in večjo dvorano v katero naj bi v kratkem našla prostor rekonstrukcija mastodonta. Najdba je bila tedaj stara pet let, vsa dela pri prezen-taciji mastodonta pa sta financirala Sklad Borisa Kidriča in Rudnik lignita Velenja. V teh dneh so na gradu že pripravljali prostor za veliko oljno sliko Tomaža Perka, ki predstavlja Šaleško pokrajino pred 10 milijoni let. Rekonstrukcijo mastodonta v naravni velikosti je izdelala akademska kiparka Dora Novšak. Ostanke dveh mastodontov so za velenjsko razstavo pripravljali v Prirodoslovnem rriuzeju v Ljubljani, sodelovali pa so tudi strokovnjaki paleontološkega inštituta dunajske univerze in dunajski prirodoslovni muzej. Pripravil Jože Hudales Klub mladih po srcu i li ■H »Mi ■ Ja, če bomo imeli srečo, jotem letos sneg bo. Toli-cokrat smo že pisali o njem zadnjih dveh številkah, da ni vrag, da nas ne usliši. In če smo prejšnjič pisali o tem, kako so na pluženje in zimske razmere pripravljeni sri Vekosu, kje je moč najaviti in po kakšni ceni kur-avo, kako je potrebno opremiti avto za zimske razmere ..., potem "bomo danes napisali kaj o zimskih športih, recimo o tistem najbolj popularnem smučanju, predvsem o tem, koliko nas bo stalo. Če niste med tistimi, nad katerimi visi grožnja, da morda že drugi mesec ne bo osebnega dohodka, ampak se po trgovinah sprehajate še bolj lagodno, potem vas bodo verjetno zanimale cene. Razen če si niste že pred kakšnimi tremi leti nabavili smučarske opreme, NI 8000 (za vse vrste re-kreativcev), dolžina 1,75 m stanejo 1.299,30 dinarjev; Elan — Komprex, dolžina 2,00 metra, cena 2300 dinarjev; smuči za otroke Elan RC Contender, dolžina 1,40 metra, cena 1.214,10 dinarjev. Bolj vešči smučarji bodo morda izbirali med uvoženimi smučmi. Recimo Ros-singnol dolžine 1,90 m s plastično špico stane 2.395 dinarjev, HEAD — Sensation (tekmovalne smuči), dolžine 2,10 m prodajajo po 2.107,40 dinarjev. Med tekaški smučmi, razen če nismo česa prezrli, je bil v Standardu na izbiro le en model in to tekmovalne smučke Elan SR Racing JR po 811,70 dinarjev. Smučarske palice: Elan in Head za otroke dolžine od 70 do 110 cm od 142,30 46 pa vas bodo stale od 806,70 do 1.442,70 dinarjev. Lahko izbirate tudi med uvoženimi, francoskimi — Salomon (za tekmovanja) SX 92 po 5.517,20 dinarjev, SX 52 pa po 2.304,60 dinarjev. Vezi: Marker M6 (za otroke) 707,90 dinarjev, Marker M 36 (za odrasle) 1.409,20 dinarjev, Salomon — 557 Lady vas stanejo 1.327,70 dinarjev, Salomon — 957 Equipe (za tekmovanje) 2.933,00 dinarjev in Ty-rolia — Free Flex (primerna za tekmovanje) 2.568,50 dinarjev. Smučarska očala, uvožena, Uvex prodajajo od 123,10 dinarjev pa do 456,90 dinarjev. Rokavice, uvoz, Salomon 360,30 dinarjev. Čevlji po smučanju, uvoz, Italije: na zalogi imajo številke od 31 do 46, stanejo pa od 152,50 do 257,50 dinarjev. • • • POKUKALI SMO TUDI V NAMO Če vam je Nama bližja, lahko po smučarsko opremo stopite tja. Lahko pa primerjate cene. Vsa oprema, ki jo bomo omenili, je >stara<, iz prejšnjega programa, razen pancarjev iz uvoza. Alpske smuči: Elan RC, dolžina 1,60 m, cena: 2.061,10 dinarjev, Elan — Omni 9000, dolžina 2,5 m, cena: 1.211,30 dinarjev, Elan Omni 8000, Omni 8000, dolžina 1,60 m, cena: 1.036,00 dinarjev, Elan-Fas (za začetnike recimo), dolžina 70 cm, 90 cm in 160 cm po 503,90 dinarjev, smuči za najmlajše Elan-Kid, dolžine 70 in 80 cm, cena: 357,80 dinarjev. Tekaške smuči: tekmovalne Elan-HI-TEC-C, dolžine 1,80, 1,90 in 1,95 m stanejo v Nami 456,10 dinarjev; rekreativne tekaške smuči dolžine 1,90-, 1,95 in 2,00 m pa stanejo 463,40 dinarjev. Palice: Elan-Team (otroške) dolžine od 90 do 100 cm, cena: 84,60 dinarjev, Elan-2C-CUP (za odrasle), različnih dolžin pa stanejo od 150,30 do 179,30 dinarjev. Pancarji: Alpina-Panter I (otroški), cena 418,00 dinarjev; Alpina-KOMP (za odrasle) 1.139,90 dinarjev, Alpina Ls 810 po 1.674,90 dinarjev, PLO LITE po 1.409,80 dinarjev, Atlas po 927,80 dinarjev in Alpinini Ls 935 2.024,40 dinarjev. Kupite lahko tudi uvožene pancarje Salomon: SX 52 po 2.396,60 dinarjev, SX 82 po 3.806,60 dinarjev in SX 92 za 4.697,90 dinarjev. Tekaški čevlji — Alpina od številke 30 do 35, sistem NNN, cena 111,80 dinarjev in od številke 36 do 44, tuši sistem NNN od 162,80 dinarjev do 972,80 dinarjev. pa je doslej še niste imeli priložnosti ne pokazati in ne uporabiti in zato še vedno kje varno spravljena čaka na boljše čase. Na zimo. Sicer pa so se velenjske trgovine, vsaj tisti dve, po katerih smo se sprehajali, na zimo in smučanje pripravile kar dobro. Gremo najprej v Erin Standard, na športni oddelek. S polnimi denarnicami ali vsaj izpolnjeno kreditno polo. • • • V STANDARDU PRECEJŠNJA IZBIRA Najprej smo brskali med alpskimi smučmi. Elan-OM- do 171,80 dinarjev; za odrasle od 115 do 140 cm pa od 142,30 do 258,60 dinarjev. Palice za hokej: Artis (češke), desne, leve in za vratarja dolžine od 105 do 140 cm so relativno poceni — od 63,40 do 144,80 dinarjev. Sani: izdeluje jih zasebnik, stanejo v Standardu 281,70 dinarjev. Smučarski čevlji (pancer-ji) Alpina: od številke 24 do 29 po 338,00 dinarjev, od 30 do 34 od 435,30 dinarjev pa do 637,60 dinarjev, od številke 35 do 40 so po 806,70 dinarjev, od 41 do Če vam ostane še kaj denarja, pa si lahko privoščite tudi novo bundo. Sicer pa marsikomu bo prav prišla tista iz prejšnjih sezon. Cene smučarskih vozovnic na pomembnejših slovenskih smučiščih dnevna dopoldanska popoldanska tedenska sezonsk i, letna odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci Kranjska Gora 210 145 135 135 155 155 1130 750 4200 2800 Stari vrh Soriška planina 150 100 100 100 100 100 850 850 2500 2500 Vogel 210 147 — — 147 105 1175 825 3780 2646 Krvavec 200 140 - - 140 140 — — 4200 4200 Pohorska vzpenjača 150 120 - — 100 80 700 700 3000 3000 Velika planina 160 110 — — 110 80 850 500 3500 2500 Kobla 140 100 90 90 80 80 770 770 2800 2800 Golte 140 100 100 70 100 70 735 515 2800 2000 Kanin 154 119 - — 112 84 770 595 2002 1547 Kope 120 80 80 55 80 55 600 400 1800 1200 Zelenica 120 80 - 80 60 — - 1500 1000 Zatrnik 90 60 - 60 60 420 350 1700 1700 Rogla 180 120 120 80 130 100 870 700 2000 2000 Črni vrh — Cerkno 140 98 98 70 98 70 770 525 2100 1470 SC Rog 150** 100* 70 100** 70* 50 100** 70* 50 600 350 2000 2000 cena ob ponedeljkih in petkih - cena ob sobotah, nedeljah in praznikih Čevlji po smučanju: Alpina velikosti od 19 do 26 za 165,00 dinarjev, od 35 do 39 za 410,90 dinarjev in od številke 40 do 44 za 530,20 dinarjev. • • • SMUČARSKE VOZOVNICE In ko imate potrebno smučarsko opremo, ki vas je že doslej stala toliko in toliko, potrebujete le še obleko, ki je lahko stara, lanska ali izpred petih in še več let, lahko pa jo nabavite, Če vam je še kaj ostalo. Ampak potem potrebujete še nekaj ali pa precej cven-ka še za smučarsko vozovnico, da o hrani in vročem čaju ne razpredamo pose-baj. Cene smučarskih vozovnic na pomembnejših slovenskih smučiščih objavljamo v posebni tabeli — lahko si jo izrežete, tako kot smo si jo mi iz Dela. No, in ko imate pred seboj izdelano računico, koliko bi vašo štiričlansko družino stalo smučanje, vas verjetno ni malo, ki ste se prijeli za glavo in rekli — hvalabogu, da ni snega. M. Krstič-Planinc J B. Mugerle ^ Za pestrejse življenje gre Ljudje se zaradi takšnih in drugačnih nagnjenj na področju politike vključujejo v stranke, pri športu v klube, društva, prav tako v kulturi, bivši člani mladinske organizacije v vrhniški industriji usnja pa so svoje želje in interese združili v klubu mladih po srcu. Pobuda za ustanovitev je prišla iz vrst osnovne mladinske organizacije prej omenjenega kolektiva, zanjo pa so se ogreli tudi v šoštanjski tovarni usnja. »Po preimenovanju mladinske organizacije v liberalno demokratsko lja« odstotek od osebnega dohodka. Širšemu krogu se bodo predstavili, kaj in kdo so, v začetku prihodnjega meseca, natančneje 8. decembra. Za takrat namreč pripravljajo miklavževanje. Za otroke velenjske občine in seveda tudi njihove starše bodo v prostorih jedilnice šoštanjske termoelektrarne pripravili kulturno-za-bavni program; srečelov, najmlajše bo Miklavž tudi skromno obdaril, za starše pa obilo zabave in dobre volje v nadaljevanju prireditve. stranko v mesecu maju nas je precej ostalo prepuščenih samim sebi. Naša želja je bila, da se ne bi ukvarjali s politiko, ampak bi poskušali poskrbeti predvsem za razvedrilno življenje delavcev,« pojasnjuje predsednik pred približno tremi meseci ustanovljenega šoštanjskega kluba mladih po srcu Peter Šlutej. Že samo ime pove, da omejitev-starostnih — v klubu ni. Vanj se lahko vključijo vsi, ki se čutijo mlade po srcu. Zato tudi takšen okviren delovni program do konca leta — športna sredčanja, obiski zanimivih kulturnih prireditev doma in izven občinskih meja, izleti, zabavna srečanja, organiziranje obročne prodaje najrazličnejših izdelkov... Za vse, kar bodo pripravili, bodo poskušali poiskati najugodnejše plačilne pogoje in seveda tudi najnižje cene. Klub financira dejavnosti iz lastnih virov, članstvo v njem pa »ve- že z miklavževanjem, sploh pa s tistimi, akcijami ki jih bodo organizirali prihodnje leto, želijo prepričati vse, ki jih gledajo po strani, da njihova ideja ni slaba. Radi poudarjajo, da so nadstrankarska organizacija, katere cilj bo tudi v prihodnje skrb za vse prej kot monotono življenje delavca. Sicer pa nameravajo takoj po novem letu »postaviti pravila igre« za člane, izvoliti svoje predstavnike, ob že zapisanih prednostnih nalogah pa precej pozornosti nameniti tudi pridobivanju novih članov kluba. Okrog 100 jih je sedaj včlanjenih vanj. K sodelovanju naj bi kar kmalu pritegnili tudi nekdanje mladince iz obeh šoštanjskih kolektivov (TEŠ-a in Elkroja), se z zanimivimi akcijami približati tistim mladih, ki gospodarijo na kmetijah. V njihovo druščino pa so seveda vabljeni tudi drugi občani, t. P. Obnavljajo gasilski dom Gasilci v prostovoljnem gasilskem društvu Velenje so se odločili, da bodo po dvajsetih letih obnovili gasilski dom na Žarovi. Pljunili so v roke, saj znajo delati in tako si bodo preuredili notranje prostore, obnovili in Dolepšali dom po načrtih in nasvetih dipl. arhitekta Pavleta Siferja, seveda samo toliko, kolikor imajo na razpolago finančnih sredstev. To pa je nekajletni čisti izkupiček od gasilske tombole, ki jo prirejajo velenjski gasilci v Velenju vsako leto. L. Ojsteršek Nasveti za ljubitelje cvetic Sajenje okrasnega drevja V predhišni vrt in širšo okolico sodi tudi drevje, ki s svojimi bujnimi listi, lubjem in cvetjem obogati njegovo lepoto. Drevje običajno rabi za svojo rast in normalni razvoj nekoliko več prostora, zato pri izbiri in nakupu sadik predhodno določimo mesto sajenja, da nam kasneje ne bi zmanjkalo prostora. O tem katero rastlino izbrati, na katero mesto posaditi in kako, bomo izvedeli iz današnjega nasveta, ki ga je tudi tokrat pripravil naš strokovni sodelavec, vrtnar STANE VANOVŠEK. »Če želimo imeti vidno ali protiprašno zaveso bomo uporabili iglavce, za senco pa listavce. Kot lepa soliterna drevesa uporabljamo tako iglavce kot listavce. Naj jih nekaj naštejem. Smreke raznih oblik in barv, tudi jelke se lepo podajo v naše okolje. V nekoliko zaščiteni legi lahko sadimo tudi cedro. Med listavci izbiramo predvsem tiste vrste, ki imajo dekorativno listje kot so rdeči hrast, tulipanovec, ki nas razveseljuje tudi s cvetjem, kakor tudi okrasne češnje, jablane ali pa drevesasta magnolija. Posebno lepo listje imajo javorji in likvi- dambar. Nežnost pa nam daje breza. Za manjše prostore izbiramo stožčaste oblike hrasta, gabra ali okroglastega javorja. Torej izbira je velika kakor tudi možnost kombiniranja. Sedaj pa si poglejmo še nekaj napotkov pri sajenju. Struktura zemlje je v naših krajih ugodna za vse vrste drevja. Lahko pa zemlji pri sajenju dodamo nekaj šote, komposta ali hygromulla, da to strukturo in bogatost s hranili izboljšamo. Sadilna jama naj bo zadosti velika in globoka. Običajno je to med 80 do 100 cm. Seveda je odvisna od velikosti rastline. Dno jame razrahljamo in jamo zasujemo do 2/3 z zemljo. Predhodno postavimo tudi oporni količek, ki naj bo na južni strani, da bo pozimi ščitil deblo pred premočnimi sončnimi žarki, osnovno pa mu je, da daje rastlini oporo. Medprostore med koreninami dobro zapolnimo z zemljo. To storimo običajno tako, da rastlino nekajkrat dobro potresemo, nato oblikujemo sadilni kolobar in rastlino privežemo k opornemu kolu. Po saditvi rastlino dobro zalijemo. Pred saditvijo sadiki odrežemo poškodovane korenine in oblikujemo krošnjo Rastlino pred saditvijo tudi oblikujemo. Nekoliko prikrajšamo vrh ali poškodovane veje. Tudi koreninam obnovimo rez, poškodovane pa izrežemo. Želim vam uspešno saditev, da boste čez nekaj let Sadiko učvrstimo k opornemu količku lahko uživali v senci svojega drevesa ali pa občudovali barvitost listov ali plodov na svojem vrtu. Seveda pa vas vabim tudi v vrtnarstvo Vekos, kjer vam bomo pomagali pri izbiri rastlin.« foto: b.m. Jaz za tebe, ti za njega, on za mene... Človek danes marsikaj dela na zaupanje. To je tudi prav in lepo. Ampak včasih je pa nujno podvomiti v kaj. Recimo v račun za elektriko. In ko tako razmišljaš in misliš, ne samo, da se zavedaš, da si (Decartes: Cogito ergo sum, mislim torej sem), lahko tudi >prpfitiraš<. Sploh če, številko za katero plačuješ elektriko, primerjaš na števcu katerega dejanski uporabnik si. In če pri tem ugotoviš, da ti plačuješ za soseda, da sosed plačuje za drugega soseda, da pa tretji sosed plačuje za tebe? Zmešnjava, ki jo bo, upaš, v doglednem času, razrešila firma Elektro tako da bo za vse pošteno. Za tistega, ki je plačeval preveč (beri: dobil bo kaj nazaj), kot za tistega, ki ne po svoji krivdi ni plačeval dovolj (razliko bo zaradi napake prevzel Elektro?). MOJ SM m t MOJ SADNI m (12) Nekaj o sajenju sadnega drevja Predpostavljam, da ste si doslej že nabavili vse sadike za vaš sadni vrt, Ker je vreme še ugodno, je najbolje, da jih posadimo že jeseni, ker ima jesenska saditev več prednosti pred spomladansko. Če imamo manjši sadni vrt, se odločimo za delo po naslednjem vrstnem redu : najprej si naredimo načrt sajenja, saj vsaka sadna rastlina potrebuje različen prostor, ta pa je seveda odvisen od bujnosti podlage in vzgoje samega sadnega drevja. Recimo — jablane na šibkih podlagah potrebujejo za svoj življenjski prostor od 1,5 do 2,5 kvadratnega metra, hruške od 2,5 do 3, breskve in marelice od 4 do 6, češnje cepljene na šibko podlago (colt, F 12) pa od 4 do 8 kvadratnih metrov. Praviloma se ne bi odločili za zelo bujno podlago, ker bi tako lahko posadili mnogo manj sadnih dreves. Ko smo si naredili načrt, zakoličimo s posameznimi koli, ki bodo služili za začetno rast. Izkopljemo jame, ki naj bodo vsaj 40 x 40 centimetrov. V jamo damo najprej dobro preperel hlevski gnoj (vsaj 5 kilogramov) ter ga malo zasujemo z rahlo zemljo. Potem vsadimo sadiko, ki jo zagrnemo z mešanico komposta, še boljši je biopost, ali na zelo suhih zemljiščih dodamo šoto, dodamo tudi mineralno gnojilo, po možnosti brez dušika in približno 1 kilogram na sadiko. Potem do konca za-grebemo sadiko in zemljo okrog nje dobro potlačimo. Sadike privežemo na kol, da nam jih ne nagne močan veter in bodo lepo zrasle v navpični legi. V jeseni novih sadik ne smemo nič rezati zaradi zimske pozebe, seveda pa to storimo spomladi in tako zagotovimo hitrejše obraščanje. Posebno pozornost je treba posvetiti globini same saditve sadike, saj mora imeti sadika cepljeno mesto vsaj 10 centimetrov iz zemlje. Če bi jo vsadili pregloboko, bi se sadika osamosvojila in bi postala sejanec, če bi jo vsadili preplitko, bi lahko rM-CV-O&OKO aAJ*»Ot Pravilni in nepravilni prikaz sajenja čez zimo pozebla in poleti ne bi prišla do potrebne vode in hranljivih snovi. Prej sem omenil, daje zelo važno kakšne razdalje bomo določili med posameznimi sadnimi vrstami. Najbolje je, da sadimo jabolka in hruške v eno vrsto ' in to v razdalji od I do 2 metra. Marelice skušajmo saditi čim bliže hiše in to na južni ali zahodni strani, ker tako zmanjšamo možnost spomladanske pozebe. Povsem na drugo stran sadimo češnje, slive, breskve ali orehe. Za te sadne rastline pa rabimo večje medvrstne razdalje, ki naj ne bi bile manjše od štirih metrov. Na koncu bi še enkrat poudaril, da sadimo samo dobro razvite sadike, ki imajo že nekaj predčasnih poganjkov, dobro razvit koreninski sistem, naj bodo visoko cepljene, podlaga naj bo vsaj 40 centimetrov dolga ter pravilno opremljena z etiketo proizvajalca, ki je garancija, da boste imeli ob pravilni oskrbi sadnega drevja čimprej pridelek in da bo ta ostal obilen in vam bo v veselje, ne pa, da boste imeli samo delo. Matjaž Jenšterle Toplotno postajo vsaj trikrat na leto zalije voda V krajevni skupnosti Staro Velenje smo z udarniškim delom toplificirali kraj, financirali pa delno z lastnim denarjem, delno pa, zlasti primarne vode in toplotno podpostajo, z denarjem Komunalne skupnosti in zbranih združenih sredstev. Na Žarovi cesti oziroma v tem naselju smo se ves čas borili za to, da bi bila toplotna podposta-ja postavljena na višje, sami smo tudi predlagali ugodnejšo lokacijo. Tudi zemljišče ni bilo sporno, pa vendar naši nasveti in opozorila, da bo potok Trebušnica že ob vsakem malem deževju žalil to podpostajo, niso zalegla. Povedano nam je bilo, da o tem odločajo projektanti in tehnično vodstvo Vekosa — Toplotna oskrba. Pa smo popustili. Sedaj pa smo tu. Voda nam to plotno podpostajo že ob naj manjšem dežju poplavi in tako imamo poplavo vsaj trikrat, če ne štirikrat na leto. Še težje pa je, ker potoka Trebušnice nihče ne čisti in iz njega že raste grmovje in ostalo šibovje, pa je zato vod ni tok počasnejši. Nihče tudi ne čisti brežin. Rešitev je, da se na tem odse ku potok Trebušnica pokrije, oziroma da Vekos vsako leto enkrat očisti potok in s tem vsaj malo pripomore, da toplotne podpostaje ne bi zalivala voda že ob malo večjem dežju. Lojze Ojsteršek Izvršni svet ocenil škodo ob poplavah v občini Velenje Priznanja vsem, ki so pomagali občanom Vodna ujma, ki je prvega novembra divjala po delu Slovenije je najbolj prizadela Zgornjo Savinjsko dolino, zaobšla pa ni tudi občine Velenje. O škodi, ki jo je povzročila, je v petek skupščini poročal izvršni svet. Kot je poudaril TODOR DMITROVIČ je voda poplavila 114 hiš v Pohrastniku, Šoštanju in Rečici ob Paki; 224 ha zemljišč: v Topolšica—Lejše, Šoštanj—Metleče, Florjan, Ravne, Gaberke— Velunja, Lokovica, Skorno, Gorenje, Škale, Paska vas, Šmartno ob Paki in Rečica ob Paki. Komisije za popis škode je na terenu evidentirala 68 plazov, najbolj prizadeta pa je bila infrastruktura. Pretrgane so bile telefonske zveze na področju zahodnega dela občine. Motena je bila oskrba z vodo, močne poškodbe je utrpel glavni vodovodni sistem, neprestano je grozila nevarnost razlitja Šoštanjskega jezera in s tem tveganje poplave večjega dela Šoštanja. Končna ocena nastale škode po poplavah v občini Velenje znaša 348 mio dinarjev, kar predstavlja 9,4 odstotke ocenjenega družbenega proizvoda občine za letos. Največja škoda je bila povzročena gospodarski infrastrukturi, ocenili so jo na 262 mio dinarjev. Posledice katastrofe pa so najbolj prizadele ljudi v obrobnih krajevnih skupnostih, saj so bile mnoge prometne zveze z njimi dobesedno prekinjene. Najbolj problematične so bile razmere na področju Belih vod, Topol-šice, Raven in Gaberk, družbeno največja škoda pa je bila povzročena na vodnih sistemih Ljubija in Topolšica. Ko so se v petek v skupščini pogovarjali o konkretnih oblikah odprave posledic vodne ujme in nizali predloge za nadaljevanje sanacije, je bilo izrečeno priznanje vsem, ki so sodelovali pri pomoči občanom, še posebno pa Občinskemu štabu civilne zaščite in Občinski gasilski zvezi Velenja, pa tudi ljudem, ki so bili odrezani od >sveta<, pa so kljub temu dobro delali. (mkp) 4. decembra delovno zasedanje zborov Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine bodo v poslanske klopi sedli spet v torek, 4. decembra, tokrat na ločene seje. Le obrazložitev k poročilu o ekološki sanaciji v TEŠ-u bodo poslušali na skupnem zasedanju. Naj naštejemo nekaj točk: zazidalni načrt Šalek — območje Kavčič, ustanovitev delovnih teles skupščine, sprejem sklepa o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi cen komunalnih storitev in stanarin, odlok o komunalnem ter javenem redu in miru o čemer bodo razpravljali ponovno, spremembe in dopolnitve odloka o prispevnih stopnjah za skupne družbene potrebe v občini, potem pa še vrsta osnutkov odlokov, ki zadevajo v glavnem ureditvene pogoje za posamezne planske celote. (mkp) Tudi v Velenju silvestrovanje na prostem Kulturni cenfer Ivan Napotnik, Turistična zveza Velenje in Hotel Paka so se dogovorili, da bodo pripravili pričakovanje Novega leta na prostem — na Titovem trgu v Velenju. Goste pričakujejo od 20.00 dalje. Za topla okrepčila, program in glasbo bo poskrbljeno do 2.30 zjutraj. Seveda bodo gostje lahko prinesli s seboj purana, kisle kumarice in kuhano vino. Prostora bo dovolj, rezervacije niso potrebne. Srečanje starejših krajanov Prizadevni člani Rdečega križa iz Šentilja so pred kratkim že tretjič priredili srečanje starejših krajanov. Teh je v Šentilju več kot 70. Zbrali so se v domu krajanov, kjer so jim pripravili krajši kulturni program, na katerem so nastopili učenci tamkajšnje osnovne šole, harmonikaš Robi Goter in domači pevski zbor pod vodstvom Martina Jelena. Po končanem kulturnem programu, so nadaljevali z družabnim srečanjem ob bogato obloženih mizah, za kar so se potrudile članice RK. Na srečanju so še posebej toplo pozdravili najstarejšo krajanko 9i-letno Cecilijo Ocepek — Kru-iovo mamo, ki je kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava, ali kot rada sama pove: »Poskočna nisem več kot nekoč, pa tudi slišim že bolj slabo, drugače pa se nimam kaj pritoževati«. Helena Petek, ki je predsednica Rdečega križa v Šentilju, nam je povedala, da bodo vse tiste starejše krajane, ki se tega srečanja niso udeležili, obiskali na domu in jim izročili priložnostna darila. Na srečanju so podelili plakete vsem tistim svojim članom, krvodajalcem, ki so to humano delo opravili že več kot dvajsetkrat. Letos jih je bilo pet, in sicer za 25-kratno darovanje krvi so prejeli plaketo Drago Potočnik, Slavko Glinšek in Franc Jelen, za tridestkratno darovanje pa Ivo Pustinek in Štefan Krajnc. Na koncu je potrebno pohvaliti peščico prizadevnih članov RK, ki vsakič pripravijo takšno srečanje, ki starejšim krajanom prav gotovo veliko pomeni. Skupaj preživijo prijeten popoldan in se obenem prepričajo,, da mlajši niso pozabili nanje in da so še zmeraj enako vredni krajani domačega kraja. To, da velik del stroškov srečanja nosijo organizatorji in ne društvo pa je že druga /godba. Prav pa je, da se omeni. O samem krvodajalstvu in krvodajalcih pa verjetno ni potrebno posebej govoriti in pisati. Mogoče samo to, da si za svoje humano in plemenito dejanje zaslužijo vso zahvalo in spoštovanje. m. h. Rokomet Nogomet Odlična igra fantov pa tudi deklet Rudar le drugi V obeh 2. zahodnih rokometnih ligah so odigrali že devet kol. Ne glede na razplet dogodkov v naslednjih kolih, pa moramo zapisati, da s svojo igro igralci Šaleškega rokometnega kluba Velenje tudi v tem prvenstvu navdušujejo. Verjetno nihče, najmanj pa njihovi nasprotniki, ni pričakoval, da bodo po devetih kolih v vodstvu. Zaradi odlične igre so in to zasluženo. V 7. kolu so v gosteh premagali Dakovo, nato spet v gosteh Metalca, v devetem kolu pa v Rdeči dvorani Mehaniko. To je bila že njihova sedma zaporedna zmaga. Odlične igre fantov so na tekmo z Mehaniko pri-tégnile veliko več gledalcev v Rdečo dvorano kot jih je bilo na prejšnjih srečanjih. Tokrat se jih je zbralo blizu 500, veliko glede na dosedanji obisk, pa še vedno premalo, saj si jih glede na igre zaslužijo še več. Tudi v soboto v 9. kolu na tekmi proti Mehaniki so gledalci uživali. S privlačno, dinamično igro so igralci zasluženo dvigovali gledalce na noge, saj je treba povedati, da niso igrali le za rezultat, ampak s samo za njih značilnimi atraktivnimi vložki, tudi za gledalce. Sploh v 2. polčasu so bili nezadržni. Posebej moramo omeniti nezadržnega Šerbca, odličnega Plaskana, pa zanesljivega izvajalca sedem-metrovk Krejana. Dobesedno na nogah pa so bili gled-laci v 51. minuti. Dvignil jih je kapetan Vajdl z odličnimi obrambami. Trikrat zapored je izredno posredoval, tako da so se tudi gostje prijemali za glavo. Pohvaliti je morda treba tudi trenerja Požuna, ki je dal proti koncu priložnost tudi mlademu Terglavu. Ta se mu je takoj »zahvalil« z lepim zadetkom. Velenjčani so nekaj minut pred koncem vodili že z 9 zadetki, v zadnji minuti pa so dovolili gostom, da so z dvema zadetkoma omilili poraz. Naslednja tekma bo spet slovenski obračun v Ajdovščini. Dobro se za zdaj držijo tudi dekleta. V zadnjih treh kolih so dvakrat gostovala, v Borovu zmagale, nato izgubile v Sisku, pa v 9. kolu v Rdeči dvorani dosegle drugo najvišjo zmago doslej. To srečanje je bilo zelo »čudno«. Mariborčanke, torej ekipa Fer-rotherm Maribex, ki so bile v dosedanjih srečanjih vedno lahek zalogaj za Velenjčanke, so na začetku presenetile z odlično igro. Kot za šalo so zadevale, večale razliko in v 22. minuti vodile že z 12:5. Igro Velenjčank v tem delu pa morda najbolje označuje beseda — zmedeno. Nič jim ni uspevalo, kot da bi bile uročene. Tisti, ki se vsaj malce spoznajo na rokomet, pa so gotovo razmišljali tudi drugače: ne morejo gostje vzdržati do konca takšnega tempa, ne morejo domača dekleta do konca igrati tako slabo. Prav so imeli. Po 22. minuti je začelo vodstvo gostij kopneti kot sneg ob vročem soncu. Ob odmoru so Velenjčanke zaostajale le za dva zadetka, ko so takoj na začetku 2. polčasa izenačile na 12:12, se je sneg stopil. Do konca tekme so gledalci videli premočne gostiteljice in nemočne gostje. Statistika pove vse — od 22. minute (5:12) do konca so Velenjčanke dosegle rekordnih 25 zadetkov, gostje pa samo 4. V naslednjem kolu bodo rokometašice Velenja igrale v gosteh z Opremo. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVUAKOV VELENJE objavlja prosta dela in naloge — učitelja kemije in biologije za določen čas s polnim delovnim časom od 10. decembra 1990 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta. Pogoji: PU biologije in kemije ali kemije in gospodinjstva z opravljenim strokovnim izpitom. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. Vloge pošljite na osnovno šolo Bratov Mravljakov, Vrnjačke banje 10, Velenje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh. V slovenski nogometni ligi so v nedeljo s tekmami 15. kola sklenili jesenski del prvenstva. Na prvem mestu bodo prezi-mili igralci ljubljanskega Slovana, ki so v zadnjem kolu dobro napolnili mrežo zadnjim Medvodam. Zmagali so s 5:0. Možnosti za jesenski naslov so imeli tudi Velenjčani. V predzadnjem jesenskem kolu so Velenjčani doma gostili enajsterico Elana in po številnih priložnostih zmagali le s 3:2. Težko so si priigrali to zmago, saj so gostje igrali vseskozi obrambno. Na trenutke so se branili tudi z devetimi igralci. Po zaslugi izredno razpoloženega kapetana Brdžanoviča, ki je dosegel kar dva zadetka in bil zaslužen tudi za Gorškov gol, so igralci Rudarja zmagali in po 14. kolu znova bili na vrhu lestvice, točko pred Slovanom. Torej so imeli veliko možnost za jesenski naslov, žal pa so v zadnjem kolu izgubili v Ljubljani proti istoimenskemu moštvu in bodo do pomladanskega nadaljevanja prvenstva na drugem mestu. Mali nogomet Turnir v Rdeči dvorani Sportklub Velenje tudi letos pripravlja turnir v malem nogometu. Potekal bo od jutri, četrtka, do sobote. Zadetkov gotovo ne bo manjkalo, saj bodo igrali na nekoliko večje gole, kakovostne predstave pa zagotavlja 42 prijavljenih ekip iz vseh krajev Jugoslavije ter celo profesionalne in amaterske ekipe iz Madžarske in Avstrije. Na turnirju bodo nastopile tudi ženske in pionirske ekipe. Odlično izveden prosti strel Brdžarnoviča in Goršek z glavo v mrežo Šoštanj Praznični šahovski turnir V počastitev dneva republike bo Šaleški šahovski klub v sodelovanju s krajevno skupnostjo Šoštanj in TVD Partizan pripravil vsakoletni hitro-potezni turnir. Pričel se bo jutri, 29. novembra, ob 9. uri v prostorih hotela Kajuh v Šoštanju. Igralo se bo 9 kol po švicarskem sistemu, s seboj prinesite šahovske ure, prijave pa bodo sprejemali pol ure pred pričetkom turnirja. Odbojka Visoka mesta naših ekip -——- V 7. kolu slovenske odbojkarske lige so Topolčani gostili ekipo NällllZni tCIllS Mežice in zlahka zmagali s 3:0, igralke Topolšice so dekleta iz Mežice premagale s 3:1, Ljubenke pa so doma neprijetno presenetile, saj so izgubile z novomeškim Pionirjem z 2:3. Zelo uspešne so bile naše ekipe tudi v H. kolu. Topolčani so na gostovanju gladko s 3:0 premagali domačine in se zavihteli na drugo mesto. Imajo dve točki prednosti pred tretjo ekipo, za dve zaostajajo za vodtlnim Granitom, prav s to ekipo pa se bodo v naslednjem koiu v derbiju pomerili doma. Dekleta Topolšice Kajuha so z 1:3 izgubila s Pionirjem v Novem mestu. Sedaj so sicer na petem mestu, vendar le za dve točki zaostajajo za drugim Ljubnim, v soboto pa bodo gostile ekipo Fužinarja. Prav ekipo Fužinarja je v tem kolu na Ravnah na Koroškem premagala vrsta Ljubnega s 3:1. Ljubenke so sedaj druge na lestvici, tudi njim pa se obeta podoben derbi kot Topolčanom. V naslednjem kolu bodo namreč gostile vodilno ekipo Kopra, za katero zaostajajo za dve točki. V nedeljo je bilo v Rdeči dvorani občinsko ekipno prvenstvo. V izenačeni konkurenci je zmagala ekipa Avtokorozije pred Tempom in TEŠ-em. Na mladinskem regijskem prvenstvu v Gornji Radgoni sta se tokrat izkazali mladinki Saša Mravljak in Tanja Ževart s tretjim mestom v igri dvojic. Trenerja velenjskih deklet Branko Dobnik (levo) in fantov Miro Požun (desno) sta lahko trenutno veliko bolj zadovoljna kot sta na posnetku (vos) Kegljanje Res sprehod skozi ligo? Kegljači v I. medobčinski ligi so »odkegljali« že tretje kolo. Pred začetkom lige so Šoštanjčani, ki so lani izpadli iz republiške lige. obljubili, da se bodo skozi medobčinsko sprehodili. Kaže, da bo res tako, saj so v prvih treh kolih trikrat visoko zmagali, pa še to brez poškodovanega S. Fideja, ki v tej sezoni najbrž ne bo mogel nastopati. V 1. kolu so doma premagali drugo ekipo Hmezada s 4857: 4640, torej kar z 217 keglji razlike. V drugem kolu so gostovali pri Konusu v Slovenskih Konjicah in bili prepričljivo boljši, kar pravi razlika 100 kegljev, ali 4873:4773..Še bolj neusmiljeni so bili proti ekipi Laškega, saj so jo v Šoštanju premagali kar za 275 kegljev — 4966:4591. V naslednjem kolu bo njihov nasprotnik druga ekipa EMA v Celju. Šah za slepe in slabovidne Viki Vertačnik letos najboljši Pred nedavnim je bilo na Okroglem pri Kranju člansko republiško prvenstvo v šahu s pospešenim tempom za slepe in slabovidne. Med 25 udeleženci sta se izkazala Franc Mlačnik z drugim in Viki Vertačnik s četrtim mestom. Letos so prvič organizirali tudi tekmovanje za najboljšega člana, članico in mladinca, za skupno uvrstitev pa so šteli vsi letošnji turnirji. Pri mladincih je prepričljivo zmagal Viki Vertačnik četrti, Ivan Mlačnik pa enajsti. Viki Vertačnik Karate Vabila od vsepovsod Rokomet Oboji odlično v gosteh DAKOVO:ŠRK VELENJE 18:24 (8:11) ŠRK Velenje: Stropnik, Čater 1, Krejan 6, Terglav, Pla-skan 4, Požun 2, Rozman, Vrečar 1, Vogler 6, Šerbec 4, Ram-šak, Vajdl. BOROVO :VELENJE 23:27 (15:13) Velenje: Lakič, Misaljevič 7, Topič, Zidar 8, Katič 3, Oder 2, Fale 2, Hudej I, Delič 4, Hrast. Obe velenjski ekipi sta odlično zaigrali v 7. kolu prvenstva v II. rokometni ligi -- zahod. Fantje so gostovali v Dako-vu pri v letošnjem prvenstvu najslabši ekipi, ki je tudi po tem kolu še vedno brez točk. Očitno so gostitelji pričakovali prvi točki prav proti Velenjčanom, saj so na začetku zaigrali zelo ostro in kot-je dejal trener Mirko Požun, skušali dobiti tekmo na silo. Do takšne igre sta bila nekaj časa strpna tudi sodnika, ko pa so vsi skupaj spoznali, da so Velenjčani le prekakovo-stni nasprotnik za domače, so se sprijaznili z novim porazom. Kot zanimivost naj omenimo, da gostitelji niso niti enkrat vodili. Po 7. kolu je v vodstvu Bielovarski Partizan (12 točk), 2. Pivovarna Laško (10 točk), 3. ŠRK Velenje (10 točk). Na enakem mestu kot fantje so po 7. kolih tudi dekleta. Imajo prav tako 10 točk, vodilna ekipa Modeja pa 12. Velenjčanke so si v Borovu priigrale zmago šele v zadnjih petih, desetih minutah, ko so zaigrale odlično. Približno pet minut pred koncem so namreč gostiteljice še vodile, ob polčasu je bil izid 15:13, v zadnjih trenutkih tekme pa so si rokometašice Velenja priigrale kar štiri zadetke in morda nepričakovano, a zasluženo zmagale. (vos) Karateisti Biting karate kluba Šoštanj uspešno zaključujejo sezono. Nastopajo na številnih turnirjih, tudi v tujini, kamor jih vse bojj vabijo. Na turnirju v Italiji so nastopili s po dvema ekipama v moški in ženski konkurenci v katah in borbah. V katah je bil vrstni red naslednji: Italija A, Italija B, Šoštanj B in Šoštanj A; v borbah: Šoštanj A, Italija A, Šoštanj B in Italija B; še skupni seštevek: Italija A 21 točk, Šoštanj A 17, Šoštanj B 13 in Italija B 12. Omeniti veija, da v Šoštanju raste vrsta mladih tekmovalk v borbah. To je dokazala Du-bravka Gretič, ki je na tem turnirju trikrat zmagala in enkrat izgubila, kar je za ženske borbe odlično. Od jutri do nedelje bodo Šoštanjčani nastopili na turneji po treh krajih v Nemčiji, kasneje pa še na turnirju v Neaplju. V Italiji so nastopili: Rodič, Todorovič, Gretič, Ahmetovič, Jeličič, Brod, Markošek, Jukič, Ružič, Hadžič, Stojakovič in trener Smajlovič. Metalac:ŠRK Velenje 24:25 (13:12) SISAK — Športna dvorana Brezovica, gledalcev 100, sodnika Puclin in Toplak (oba Zg). ŠRK VELENJE: Stropnik, Krejan 4, Ramšak, Terglav, Plaskan 5, Požun 1, Rozman 1, Vrečar, Vogler 6, Šerbec 8, Vajdl. ŠRK Velenje:Mehanika 31:24 (17:13) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Če-ak in Jovanovič (oba Lj). ŠRK VELENJE: Stropnik, Cater 1, Krejan 4, Ramšak I, Terglav 1, Plaskan 6, Požun 3, Rozman 2, Vrečar 1, Voglar 4, Šerbec 8, Vajdl. INA: Velenje 28:21 (14:11) SISAK — Športna dvorana Brezovica, gledalcev 50, sodnika Babič (Domžale) in Mehle (Grosuplje). VELENJE: Oman, Misaljevič 7, Topič 3, Zidar 4, Katič, Oder 4, Fale, Hudej 3, Jan. Delič, Memič. Hrast. Velenje :Ferrotherm Maribex 30:16 (10:12) VELENJE — Rdeča dvorana, gledalcev 150, sodnika Cir-kvenčič (Dom), Tomšič (Lj). VELENJE: Lakič, Misaljevič 4, Topič 1, Zidar 6, Katič, Oder 5, Fale 2. Hudej 10, Jan I, Delič I, Hrast, Petek. Rudar (V):Elan 3:2 (1:1) VELENJE - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 300, sodik Bar-lič ( Blagovica). STRELCI: 1:0 - Brdjano-vič (5). 1:1 — Kostrevc (13), 2:1 - Goršek (55). 3:1 - Br-djanovič (75), 3:2 — Kroni (82). RUDAR, Čanič, Polovšak, F. Oblak. Doler. Javornik, Ma-cura, Cvikl, Pranjič, S. Oblak, Brdjanovič, Goršek. Ljubljana :Rudar (V) 2:0 (1:0) LJUBLJANA - Štadion Ljubljane v« Šiški, gledalcev 300, sodnik Žunič (Kranj). STRELCA: 1:0 - Skufca (38), 2:0 - Matanič (76). RUDAR (V): Canič, Polo-však (Javornik). Skrbinek. Doler, Golač, Macura, Cvikl, Fra-njič, Oblak, Brdžanovič, Goršek. Lestvica po jesenskem delu prvenstva Slovan 15 11 1 3 32:10 23 Rudar(V) 15 10 2 3 34:13 22 Ljubljana 15 8 4 3 28:16 20 Svoboda 15 8 3 4 30:18 19 Živila Naklo 14 6 4 4 31:13 16 Rudar(Tj 15 5 6 4 20:17 16 Jadran Lama 15 4 7 4 17:17 15 Elan 15 6 3 6 23:31 15 Ingrad Kladivar 14 6 2 6 26:22 14 Domžale 15 3 8 4 15:18 14 Steklar 15 4 4 7 24:26 12 Nafta 15 3 6 6 15:20 12 Mura 15 4 4 7 22:34 12 Vozila 15 4 3 8 13:31 11 Partizan Hmezad 15 4 2 9 12:28 10 Medvode 15 3 1 11 8:30 7 PARI PRVEGA POMLADANSKEGA KOLA: Vozila — Steklar, Jadran Lama — Mura, Domžale — Svoboda, Partizan Hmezad — Rudar (V), Ljubljana — Ingrad Kladivar. Elan - Rudar (T), Nafta -Medvode, Slovan — Naklo. Košarka-—- Elektra trenutno sedma V SKL so odigrali že osem kol. Košarkarji šoštanjske Elektre so bili po osmem kolu z enajstimi točkami na sedmem mestu, danes popoldne pa bodo v Šoštanju še odigrali zaostalo srečanje s Celjem. Tekma bo torej danes, v sredo, 28. novembra, v Šoštanju. V 7. kolu so visoko izgubili v Domžalah s Heliosom po zelo slabi igri v 2. polčasu. V prvem so zaostajali samo za 7 točk (48:41), zaradi slabe igre v obrambi in slabega izvajanja prostih metov pa so na koncu izgubili kar s 105:87. V 8. kolu so v Šoštanju gostili ekipo Color Medvode in zmagali 91:80 (42:35). Tudi v tem srečanju so slabo metali: za 2 točki iz igre 29:10, za tri točke 8:4. Sicer je bilo srečanje zelo borbeno, sodnika pa sta imela zelo neizenačen kriterij, to še posebej velja za Turka iz Ljubljane (sodil je še Karnikar iz Črnomlja), saj sta Elektri dosodila kar 43 osebnih napak, gostom pa le 25. V 9. kolu bodo Šoštanjčani gostovali pri Mineral Slovanu. 28. november 1990 naà Čas OD TU IN TAM stran 15 Stanetovih dvajset izletov v neznano Verjetno je bolj malo Ve-lenjčanov, zlasti tistih starejših, ki ne bi noznali Staneta Jamnikarja. Ce se človek pogovarja z njim, ali o njem, potem pogovor zagotovo nanese tudi na planinstvo in naravo, saj je tej dejavnosti Stane predan že več kot 40 let. Za razvoj planinstva v Šaleški dolini je večkrat žrtvoval skoraj ves svoj prosti čas. Tisto torkovo popoldne, ko smo ga obiskali, kje drugje kot v planinski pisarni, kjer opravlja delo tajnika, je bil Stane kot običajno dobre volje. Mogoče še za spoznanje bolj sproščen in vesel. Pa ne brez razloga. Za njim je bil dvajseti izlet v neznano, ki ga je pripravil in vodil on. Za nepoznavalce je potrebno povedati, da se ta izlet nekoliko razlikuje od ostalih planinskih izletov. Namesto zjutraj se planinci zberejo pozno popoldne in nihče razen vodnika ne ve, kam so namenjeni. Tistega, ki ugane cilj izleta, čaka lepa nagrada. Noč preživijo v eni izmed planinskih koč. Domov se vračajo ob zori. Ker je bil ravno Stane tisti, ki je pred dvajsetimi leti prvič pripravil in izpeljal izlet v neznano in potem bolj ali manj vodil vse ostale, smo ga obiskali z namenom, da nam pove nekaj o teh izletih. Posebno nas je zanimalo, kako je prišel na to zamisel. Stane je kot po navadi počasi odložil očala, si z roko podprl glavo, potem pa začel pripovedovati: »Jaz se do 1948. sploh nisem zanimal za planince. Veste, takrat ta stvar še ni bila tako razširjena kot je danes. Prvič sem prišel v stik s planinci tam nekje proti koncu poletja 48. leta. Takrat sem delal v celjski Cinkarni in povsem slučajno je naneslo, da sem se pridružil skupini celjskih planincev, ki so šli na nekakšen Naslednji izlet bom prepustil drugemu. izlet v neznano; to ni bil tak šen izlet, kot jih poznamo danes. Mi smo šli takrat udarni-šo pomagat graditi cinkarni-ški dom v Logarski dolini. Ta moj prvi izlet v neznano in sploh srečanje s planinci mi je bilo tako všeč, da sem se jim kmalu pridružil. Ko sem se čez nekaj let zaposlil v našem rudniku, sem se tudi tukaj vključil v planinsko društvo. Pridno sem pomagal, kjer je bilo potrebno, zraven pa vneto razmišljal, kako bi tudi mi organizirali podoben izlet. 14 oktobra 1970 mi je končno uspelo, da sem izpe- ljal mojo zamisel. Še danes se dobro spominjam tistega deževnega in meglenega sobotnega popoldneva. Rudniški avtobus nas je odložil nekje nad kotljami. Naprej je bilo potrebno iti peš. Nihče, razen mene in Pirčevega Milana, njega pa sem že dopoldne poslal na kočo, ni vedel, kam smo namenjeni. Po uri in pol hoje, po slabi in razmočeni cesti smo prispeli do koče na Naravskih ledinah. Bila je že trda tema. Iz megle je pršilo in koča je bila zavita v temo. Nihče ni vedel, kje smo, saj je bila večina mnenja, da smo se zgubili. Ker sem se tudi sam tako obnašal, so pričele leteti name vsemogoče kritike. Ko je vse skupaj doseglo vreliščno točko, so se v koči prižgale luči, in na vratih se je pokazal Milan s steklenico »kratkega« v roki. Zraven pa je stal muzi-kant in veselo vlekel meh. Ne morete si misliti, kolikšno je bilo presenečenje. Ostrovrš-nikov Ivan je takrat spekel iz testa prikupne srčke kot spo-minček za vsakega udeleženca izleta. Še danes trdim, da smo takrat preživeli enega izmed najlepših planinskih večerov. V veliko zadovoljstvo mi je bilo tudi, da so morali utihniti tisti, ki so vneto nasprotovali takšni obliki izle-tništva. Leta so tekla in mi smo se vsakič za konec izletniške sezone podali v neznano. Vedno drugam. Danes kar ne morem verjeti, da je bil to že dvajseti izlet. Tudi ta je dobro uspel. Letos smo bili v gostišču »Ulbnik« nad Pamečami. To je precej velika gostilna, saj lahko sprejme do 500 gostov. O urejenosti in kvaliteti postrežbe pa vsakemu priporočam, da se sam prepriča. Tako kot pred dvajsetimi leti, je tudi letos Ostrovršnikov Ivan spekel srčke za vsakega udeleženca. Moram povedati še to, da se je edino Julka Škorjanc, poleg mene, udeležila vseh dvajsetih izletov. Pripraviti takšen izlet ni tako enostavno. V prvi vrsti moraš dobro poznati planinske koče, saj vsaka ni primerna. Potem je potrebno pripraviti program za celo noč. Saj človek ne more samo sedeti ali pa plesati. Da pa je vse skupaj še po kolikor toliko dostopni ceni, mora imeti človek kar precej »fehtar-ske« žilice v sebi. Počasi sem se že utrudil in naslednji izlet bom prepustil drugemu. Tudi jaz bi rad šel enkrat na takšen izlet brez obveznosti.« Takole nekako je končal Stane svojo pripoved o dvajsetletnem vodenju izletov v neznano. Vsak izlet je zahteval veliko dela in časa. Velikokrat pa tudi osebnih materialnih sredstev, saj je bilo potrebno za pripravo posameznih izletov velikokrat prevoziti tudi po sto in več kilometrov, vse to je opravil sam in še na misel mu ni prišlo, da bi zahteval povrnitev stroškov. Delal je z veseljem. Sicer pa se dostikrat takšnega dela niti ne da plačati, saj je tistemu, ki ga je opravil, edino plačilo osebno zado-voljstov. Škale, Hrastovec, Gaberke, Ravne, Cirkovce Zagnano nadaljujejo napeljavo telefonskega omrežja Na severozahodnem območju Šaleške doline v Škalah, Hra-stovcu, Gaberkah, Ravnah in Cirkovcah so lani marca začeli akcijo izgradnje telefonskega omrežja za nove naročnike, hkrati pa tudi za stare, saj bodo po novem vsi kabli napeljani v zemlji. V akcijo se je vključilo 386 krajanov. Skupaj s sedanjimi 295 naročniki bo tako predvidoma junija prihodnje leto, ko je načrtovan njen konec, zvonil telefon kar v 681 gospodinjstvih tega območja velenjske občine. V ta namen so morali zgraditi tudi objekt za novo avtomatsko telefonsko centralo (stoji v Škalah). med tem so vanj vgradili že tudi centralo. Z zmogljivostjo 960 telefonskih priključkov. V zadnjih tednih, dneh so krajani tega območja znova zelo prizadevni. V Škalah, Hrastovcu, Gaberkah in Ravnah pa delno v Cirkovcah (skozi Hrastovec) so «v ' polagali primarno krajevno omrežje, hkrati so položili tudi precej sekundarnega omrežja. V Cirkovcah so sekundarno omrežje položili že veliko prej, ker so izven zazidalnega načrta in jim ni bilo treba čakati na projekte. Kot je že stara navada v občini, so tudi tu ljudje kar največ možnega dela opravili in opravljajo prostovoljno (strokovno pa PTT Celje), da bi bil strošek telefonije čim manjši. No, kljub udarniškemu delu bodo morali odšteti kar precejšnjo vsoto denarja. Krajani Hrastovca in škal bodo — na primer — do 15. decembra, ko bodo poravnali še zadnji dogovorjeni obrok dali za telefon že dobrih (zaradi nezaupanja v dinar, tudi tu vse preračunavajo v markah) 3200 mark. Če k temu prištejemo še udarniško delo (v Hrastovcu je moral vsak novi telefonski naročnik) skopati 45 metrov jarka za pri- marni del), jih bo ta danes nepogrešljiva tehnična nepravica stala blizu (morda celo čez) štiri tisoč mark. Če bo vse po sreči, bodo še pred zimo končali sekundarno omrežje. Prejšnji teden so že začeli popis preostalega sekundarnega omrežja in pobirati odstopne izjave lastnikov zemljišč. Doslej, razen redkih izjem, niso imeli težav s kopanjem jarkov po »tujih« zemljiščih in upajo, da bo tako tudi pri sekundarnem omrežju. Ko bo končan popis tega omrežja, bo znana tudi končna cena telefonskega priključka. To, da še danes ne vedo ce- PLETILJSTVO Tatjana Koren Šaleška 2 d/l. nadstropje, Velenje Tel.: 063/856-049 IŠČETE MODNE PLETENINE, MORDA UNIKATNE IZDELKE? Po vaši želji vam izdelamo ročne In strojne pletenine za vso družino. Lahko pa izbirate med že narejenimi modeli, ki se odlikujejo po modnih barvah, vzorcih in lepih kombinacijah domače in uvožene volne. Ob naročilu lahko po konkurenčnih cenah volno izberete kar pri nas! Pričakujemo vas od torka do petka od 10. do 12. ure, popoldne pa vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure. ne, krajane najbolj jezi. Na drugi strani pa je vsekakor upravičena tudi skrb Franca Repnika, člana delovne skupine (menda še edinega delujočega) in koordinatorja med Ptt in KS, ko pravi: »Naročniki ne plačujejo sredstev (obrokov) po dogovoru. Komajda zbiramo denar, da poravnavamo obveznosti po samoupravnem sporazumu s Ptt za primarno krajevno omrežje. Če bomo uspeli ta denar zbrati do načrtovanega datuma — to je do sredine decembra, potem bomo prav gotovo dogovorili tudi končno ceno za hišne priključke.« vos se ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje_ OBVESTILO Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje obvešča vse tiste občane, ki so bili ogroženi ob nedavnih poplavah, da od 15. novembra 1990 dalje daje POTROŠNIŠKE KREDITE za nakup ozimnice, premoga in drv pod naslednjimi pogoji: Višina kredita: Največ 6.000,00 din oziroma do višine kreditne sposobnosti Rok vračila; 6 mesecev Obrestna mera; Po trgu denarja in kratkoročnih vrednostnih papirjev na dan sklenitve pogodbe zmanjšana za dva (2) poena, vendar ne manj kot 38 %. Ostali pogoji: 1. Kredit lahko pridobi občan, ki je komitent LB Splošne banke Velenje d.d., Velenje. 2. Kredit se odobrava na podlagi predračuna in ob predložitvi potrdila pristojne Krajevne skupnosti. Za vse podrobnejše informacije se prosimo obrnite na naši enoti v Mozirju in Velenju (odsek potrošniških kreditov). Od 15. novembra 1990 dalje-veljajo pri Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. za dinarska nenamensko vezana sredstva nove višje letne obrestne mere, in sicer: Letna obrestna mera: 20% .........— — - — depoziti, vezani nad 3 mesece 30 °/o — depoziti, vezani nad 6 mesecev 31 % — depoziti, vezani nad 12 mesecev 35 % _ hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 35 % — hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 36 % — hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 37 % : REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE NA RAZPOLAGO SO NASLEDNJA DELOVNA MESTA DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ DČ ROK P OD ŠT DEL. Občina Dravograd STTC Maribor-PE STTC Dravograd, Otiški vrh 25/a NČ 08 7.000 1 Šentjanž ekonomski tehnik špediter 5 Občina Velenje Vzgojnoizob. zavod Velenje uč. biolog,—kemije ali TOZD OŠ DČ 08 6.800 1 Bratov Mravljak uč. biolog, in gosp. uč. biologije —kemije Toplotna tehnika Tone d.o.o. Ljubljanska 15/b Velenje ključavničar ključavničar 3 NČ 08 8.000 1 Velenje instalater ali NČ 8.500 1 ključavničar instalater toplotnih naprav 3 08 Velenje varilec ali ključavničar varilec 1 NČ 08 7.500 1 Brez udarniškega dela ne gre. Ker bo Ptt na novo ATC priključil tudi stare naročnike, so na primer v Škalah in Hrastovcu povabili k solidarnostnemu prostovoljnemu delu tudi stare naročnike. V Hrastovcu jih je večina pljunila \ roke in jim pomagala, v Škalah pa le redki. Takšni smo! P S Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, obvešča, da je ponovno možno zaposlovanje zdravstvenih tehnikov v Nemčijo. Predviden nastop dela bo v januarju prihodnje leto. Prijavijo se lahko vsi zainteresirani. Vse podrobnejše informacije dobite na Izpostavah Republiškega zavoda za zaposlovanje. Ne moremo drug brez drugega Urbanizem — nacionalni šport Tale razmišljanja so se mi utrnila po napornem I. novembru in odpravljanju najhujšega. Izmensko delo ne pozna ne petka. ne svetka. Čemerni sodelavci godrnjajo nad deževnim jutrom. Nič posebnega do izpada električnega toka se ni zgodilo. Tokrat pospešimo svoja prizadevanja, da ne bi imeli še večjega »cirkusa«. Po končanem preplahu zaznam panično razbijanje po vratih tovarne. Sin! Prva misel je bila namenjena Paki. Zaskrbljeno smo jo opazovali že zgodaj zjutraj, saj je naraščala vedno bolj in bolj. Moj skromni dom pa stoji zelo nizko na sotočju Pake in Savinje. S stisnjenim grlom sem pohitel do vrat. takrat pa sinov glas in preplašene oči: »Oči. voda je v hiši. pojdi hitro domov!« Katrca je na dveh krajih poskušala premagati poplavljeno cesto, vendar ji je to uspelo šele po cesti čez Slatine. Od sosede, do kamor sem lahko pripeljal, je bilo kaj videti. Potop. Sosedi so ženi. ki je ostala sama v hiši prestrašena in s poškodovano nogo. pomagali dvigniti od tal nekaj pohištva. Zal. ne dovolj visoko. Voda je hitro naraščala in po mojem prihodu domov, sva lahko rešila samo še nekaj dokumentov in tehničnih predmetov. Voda je že do pasu in komaj mi uspe z ženo zapustiti hišo. Novembrska voda me zebe in obupane oči bližnjega zagledaš šele na bregu. na razmočeni ruši. Voda še naprej raste, raste, nato nivo obstane. Upamo: mogoče ne bo šlo naprej. mogoče ne bo hujšega. Počasi. počasi se gladina niža. upade do praga hiše. na dvorišču pa jo je še do kolen. Pohitim resnici naproti. Odprem vrata in proti meni priplavajo mnogi znani domači predmeti. Medvedka primem za vrat in ga ožmem. Vstopim v vežo. potem v druge prostore. Vse plava, povsod sama zmes blata in fekalij, ki so kot gejzir brizgale iz straniščne školjke. Ni šoka. samo rahla otopelost. če ne obup. Slednji pride, ko začneš odstranjevati brozgo. Vse se lepi in se ti zdi. da je blaga vedno več. Potem najdeš zlepnjene in uničene stvari, za katere si se trudil leta. Pri štiridesetih si materialno revnejši kot kdajkoli prej. Četrti dan po vodni ujmi je voda še okrog hiše. Spimo v zasilno urejeni podstrešni sobi in toploto nam daje kalorifer. Po vsem prezebanju v blatnih usedlinah, ko zvečer se-zujemo premočene škornje z razje-denih nog. smo relativno zdravi. Za zdaj! Sedaj, v poznem večeru mi daje najlepši občutek spoznanje, da živim med prijatelji, dobrimi sosedi, sodelavci, ki so brez pomislekov zagazili v mrzlo vodo in spolzko blato, da so mi pomagali v najtežjih trenutkih. Prinesli so čaj. kavo. žganje, dobili smo kosilo, sušili so nam obleko in obutev. Ostal nam je samo eden suhi jogi. gasilci so nam priskrbeli še enega, da smo lahko spali. Ko danes stojim na pragu in gledam v blatno vodo svojih Benetk vem. da to smo in da to še bomo. čeprav v vsakdanji ihti cesto pozabimo, da drug brez drugega ne moremo. Usodo naših življenj krojijo veliko močnejše sile kot so razni politikami, ki sejejo razdor med nas. Franc Kopač Rečica ob Paki Novoletno praznovanje otrok — da ali ne? V naši občini smo vsako leto v mesecu decembru otrokom poskušali pričarati prijetne trenutke ob pričakovanju Novega leta. Trenutke, ki si jih malčki in otroci vtisnejo v spomin za vse življenje. S tem smo prešli čase, ko so le nekatera prestižna podjetja obdarovala otroke svojih delavcev. V zadnjih letih sta na pobudo Novoletnega odbora, ki deluje pri OZPM tudi mesti Velenje in Šoštanj dobili bolj praznično obeležje. Vemo, da predvsem zaradi požrtvovalnega dela v turističnih društvih in krajanov samih. Kako bo letos? Za otroke izgleda situacija neizhodna. Veselili in rajali bodo le odrasli. Zakaj? Zato, ker je za (božično ali novoletno — kakor hočete) praznovanje zbranih le 2 % vseh načrtovanih sredstev. Dovolite, da predstavim dosedanje aktivnosti Občinske zveze prijateljev mladine oz. Novoletnega odbora pri tej organizaciji. Te so bile zastavljene že v letošnjem januarju, ko smo vsem delavskim svetom in organizacijam poslali poročilo o porabi lanskih sredstev in jih hkrati pozvali, da v svoje plane uvrstijo strošek — 42 din na zaposlenega. V naslednjih mesecih smo vsem tem poslali tudi račune, pač z name- Velikokrat sem že razmišljal o usodi mojega poklica arhitekta — urbanista, predvsem pa o vlogi urbanizma in arhitekture v naši družbi. Ta razmišljanja, ideje in pobude do sedaj zaprte v strokovne kroge so ponavadi preko številnih družbenih »sit« pronicale v javnost in so kot take izvenele popolnoma drugače, kot so bile zamišljene. V večini primerov so bile te ideje in mišljenja nabita z individualnimi ali skupinskimi političnimi naboji kasnejših interpreta-torjev in kot take so prišle med ljudi. Moram priznati, da sta me kolega po stroki Nande Korpnik in Edo Vučina s svojim pisanjem v Našem času (ideje o ustanovitvi stalne rubrike o urbanizmu in arhitekturi naše občine segajo že precej let nazaj) vzpodbudila in prepričala, da je treba določena »sita« v današnji družbi preskočiti in razmišljanja o tako pomembni temi kot je urbanizem in arhitektura predstaviti občanom v svoji izvirni obliki. Da ne bi izpadlo, kot bi lahko marsikdo razumel iz nekaterih člankov, da o prostorski problematiki v občini, o Velenju in Šoštanju razmišljajo in dajejo pobude le nekateri posamezniki, moram poudariti, da se nas še nekaj osebno in po službeni dolžnosti krepko trudi, da bi zmote razvoja naše občine glede ureditve okolja, razvoja Velenja in Šoštanja v zadnjih desetletjih vsi spoznali. Žal je vloga in pomen urbanizma kot stroke v naši družbi vedno manjši, nekateri celo mislijo da ga sploh ne rabimo več. -Svetovno znani mislec, arhitekt in urbanist Le Corbusier je dejal : »Urbanizem je znanost, ki verno odseva obnašanje neke družbe, njena vsakdanja in izredna dejanja, njene misli in zanos«. Tako naj bi bilo, a žal pri nas hočemo urbanizem potisniti na stranski tir, kot da ga sploh ne rabimo. Če pa že, se lahko z njim ukvarjamo pač vsi, komur se zahoče, pravi NACIONALNI ŠPORT. Se posebej je ta šport razširjen v nekaterih političnih organih in telesih ki o urbanizmu in o urejanju prostora odločajo. Morda se motim, a mislim da ne, preveč imam izkušenj iz obravnav in sprejemanj posameznih urbanističnih rešitev na posameznih političnih in postro-kovnih forumih in navsezadnje na zborih naše občinske skupščine. Pač v skladu z zakonom, bo nekdo dejal — res je. Žal pa od tiste rešitve, ki jo predlaga stroka, to je urbanist in arhitekt v sodelovanju s strokovnjaki, ki de--lujejo na področju urbanizma, prav zaradi tega zakona ostane na koncu raznoraznih obravnav le zmes različnih hotenj, želja in osebnih interesov posameznikov in skupin, trenutnega političnega položaja in političnih interesov. Od stroke, od znanosti kakor urbanizem imenuje Le Corbusier in celoten razviti svet ostane bore malo. Pa to še ni vse. Ko se nekako ta usklajeni urbanistični projekt ali bolje zmes raznoraz- nih pobud, pripomb in vplivov (soglasja, dokončna soglasja, »nadsoglasja« itd.) prebije do sprejetja na zborih občinske skupščine, se tu najdejo tisti (pa ni jih malo), ki so »specialisti« za urbanizem, ki na te projekte v imenu ljudstva dajejo kopico »tehtnih in strokovnih« pripomb, ki so odraz njihovega specifičnega in laičnega (to namreč vsi poudarijo v svojih ekspoze-jih) pogleda na urbanizem kot stroko. Ponavadi gre vse še enkrat na popravna sita, uskladitev že usklajenih stališč in rešitev, da se upoštevajo še vse nove »strokovne« pobude in pripombe. Če ni hujših zapletov se zmes zmesi ali »usklajeni urbanistični dokument«, če slučajno rešitev ne tan-gita katerega od delegatov ali če ni politični trenutek zoffet drugačen, le sprejme na zborih občinske skupščine. Tak dokument pa je osnova, da se lahko prične izgradnja dela mesta, nekega objekta itd. In če ni tako kot bi moralo .biti je kriva stroka, kdo pa drugi. Rezu-ltate takšnega načina odločanja o urejanju prostora srečate na vsakem koraku, saj se gradi po projektih, v katerih je bolj malo urbanistične in arhitekturne stroke, razen tehničnih rešitev, ki so tako ali tako predpisane z zakoni. Kot vidite je odločanje o urbanizmu zelo pluralno. Predstavljajte si, da bi bilo tako tudi na drugih strokovnih področjih. Kako bi gledali na zdravnika, ki bi se'o tem kakšno diagnozo in terapijo bo določil svojemu pacientu posvetoval z električarjem, ki mu tisti trenutek pred vrati menjava žarnico in bi potem njegov nasvet upošteval pri svojem delu. Malo čudno kajne! Prav tako čudno pa je, da se v stroko, ki je prav tako specifična kot medicina in druge vede neposredno, vtika kdor pač hoče, še več, o tej stroki lahko celo odloča. Jasno je, da znanost, ki se ukvarja z urejanjem našega bivalnega okolja ne more obstajati izven družbenega sistema. Toda politika naj odloča na podlagi pobud in želja občanov o razvoju mesta, o potrebah mesta in občanov, stroka pa naj s svojim znanjem pripomore, da bodo te želje in potrebe mesta in občanov najbolj racionalno, estetsko in funkcionalno prenesene v prostor, ki je naša skupna dobrina. Tako sožitje politike in stroke je edino pravo in lahko daje dobre rezultate tudi za naše potomce. Navsezadnje je ta delitev v razvitem' svetu popolnoma jasna, mi pa je nočemo videti. Če hočemo v Evropo, kar nam je najbrž skupen cilj, bomo morali marsikaj prevzeti od tistih, ki cenijo znanje, strokovnost na vseh področjih družbenega življenja, še posebej pa na področju urejanja okolja, urbanizma in arhitekture, ki je odraz neke družbe oziroma nekega obdobja da ne rečem neke vladavine. Marko VUČINA, dipl. ing. arh. nom, da se zberejo sredstva za darila — otrokovim letom primerne knjige oz. igrače. Od septembra sem pa ni bilo dneva, da se ne bi pogovarjali s katerim od finančnikov o pričakovanem denarju. Žal brez uspeha. Meni osebno je vseeno kako razlagati otroku koga sreča v dnevih od 10. do 25. decembra v Kulturnem centru ali lokalnem krajevnem kulturnem hramu -dedka Mraza, Miklavža ali Božička. Najbolj cenim in največje veselje mi je otrokova radost ob njegovem srečanju s pravljično osebo. Ob tem pa ne najdem odgovora, ko me bo sine vprašal: »Kdaj bo prišel dedek Mraz?« Prepričan sem, da mu odgovor: »Veš denarja, ki bi ga morali nakazati financ ministri, odobrili pa novopečeni manegerji, ni!«, ne bi in ne bo nič pomenil. Za sedaj mu še natresam majhne družabne laži. Lažnivec v njegovih očeh kljub temu nočem postati. Je že res, da smo dočakali tako težko željeno demokracijo. Vendar mislim, da nam starejšim — odraslim ni potrebno tega razlagati malčkom. Kaj se res ne razumemo več niti pri najenostavnejših stvareh? Izgleda, da se vračamo v prastare čase. Jože ČAS Amnezija V članku Amnezija, ki ga v NČ 44/90 omenja g. Martin Budna, nisem skušal »zanikati nekdanje uspešno delo SZDL«. To njihovo delo so bolj konkretno zanikale letošnje volitve. Eden od povodov za moj prvi članek Amnezija pa je bil tudi nastop g. Budne na protestnem shodu proti odlagališču NS RAD v Šentilju, kjer je med drugim precej ostro nastopil proti stranki Zelenih, vsaj kakor sem njegov nastop razumel jaz. To se mi je zdelo nekorektno še posebej v luči, daje ob protestnem shodu leta 1987, ki je bil organiziran z istim namenom, kot zadnji v Šentilju, takratni občinski aparat, katerega del je bil takrat tudi g. Budna, skušal shod vse do žadnjega preprečiti, vsaj kolikor je meni znano. Veliko več bi pa najbrž vedeli povedati organizatorji shoda. Kot »referent za varstvo okolja« in kot »sekretar Zelenih« pa naprošam g. Budno in vse, ki podobno mislijo in ne morejo pozabiti prejšnje zgodbe, naj vendarle stopijo na trdna tla. Minili so časi, ko so lahko vsem in povsod delili ukaze in brali levite! Kot »referent za varstvo okolja dobivam naloge od svojih predpostavljenih, (v sklopu ene od teh nalog sem povabil k sodelovanju tudi SSS Velenje, ki je zrasla iz uspešnega dela SZDL v preteklost pa se ni odzvala). Kot »sekretar Zelenih« pa ne potrebujem »dobronamernih« nasvetov političnih rivalov. Zeleni Velenja delujemo v skladu s svojim programom, ki ni samo in zgolj ekološki. To pa naše parlamentarne kolege od vsega začetka Zelenih Slovenije in Zelenih Velenja najbolj moti. Nočejo razumeti, da smo politična stranka, s političnim programom. V nekem trenutku smo spoznali, da se bodo ekološka vprašanja veliko hitreje in uspešneje reševala v sklopu vseh drugih političnih odločitev. Že samo dejstvo, da so vse stranke v predvolilnem boju mahale z ekologijo, je posredna posledica vključitve Zelenih v boj za parlamentarne stolčke. Večjega efekta v tistem trenutku si pravzaprav nismo mogli želeti! Kot že rečeno, takrat smo se odrekli društveni obliki dela in se zaradi tega tudi razšli s tistimi člani Šaleškega ekološkega društva, ki mislijo drugače. Nikoli pa nismo zanikali pozitivnih učinkov ŠED-a, zase pa lahko mirno rečem, da njihove napore osebno cenim in spoštujem. Če tega ne bi, potem po izstopu iz ŠED pred leti, ne bi nikoli več pisal o njem, ali se udeleževal njihovih zborov. Peter Rezman Ali ne popuščamo preveč? »Vekos popustil!?« V članku objavljenem v 44. št. NAŠ ČAS smo delavci VEKOS-a obdolženi, da legaliziramo peš poti po zelenicah oziroma pristopamo k delu nestrokovno, saj puščamo ob strani načrtovalce. Naj navedem dejstva ob izgradnji sporne peš poti za avtorja članka. Za izvajanje peš poti je sklenjena pogodba med naročnikom KS Center levi breg in izvajalcem VEKOS — TOZD Komunalna oskrba. Pogodba je sklenjena na podlagi Odločbe o priglasitvi gradbenih del, ki jo je izdal Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti, na podlagi strokovne podlage, ki jo je izdal pooblaščeni delavec, soglasja lastnika zemljišča in soglasja direkcije za urbanizem pri SO Velenje. Ne bi polemiziral z avtorjem članka, gre mi samo za objektivno resnico s katero morajo biti seznanjeni bralci. Delavci »VEKOS-a« smo pa itak navajeni vseh vrst kritik, vendar bomo objektivne sprejeli in skušali slabosti tudi odpraviti, neresnične pa ovrgli. V. d. direktor TOZD KO Milan RAMŠAK To je vprašanje, ki me vedno bolj vznemirja. Kaže, da že zanikamo tezo slavnega pedagoga Komenskega, ki pravi, da je otrok miniatura odraslega, zrelega človeka. Na vseh področjih našega življenja pa opažamo, kako otroka istovetimo z nami samimi in pri tem zahajamo v take skrajnosti, ki so skoraj grozljive. Vse, kar si privoščimo sami, dajemo tudi otrokom. To velja tako za fiziološke kot duševne potrebe. Pijemo vino in pije ga otrok. Kadimo cigarete in kadi jih otrok. Oblačimo se po najnovejši modi, in tako se oblači tudi otrok: Za odmor prebiramo stripe in prebira jih lahko tudi otrok. Skratka — nismo več pazljivi v zmaterializiranem svetu in včasih sploh ne pomislimo na to, da je naš sosed šele bitje, ki se po vseh zakonih narave organsko razvija. Vendar v taki organski rasti nastajajo trde in krive iz-rastline, ki kvarijo normalno mentalno rast otroka. Ni še dolgo, ko sem se zatopil v kup papirjev, ki sem jih popravljal. Pisale so jih roke šestnajstletnih fantov. No in ker je bilo Silve-strovo, je med sto fanti bil le eden, ki je zapisal, da zadnje no- či leta ni preživel v alkoholni omami. Dejali boste: konec leta in popolnoma razumljivo. Misel je le povod, da aktivno razmišljamo o preširoki otrokovi svobodi. Kako bi moglo sicer neko petnajstletno dekle pripovedovati, da seje opi-lo, ker njen ljubi ni mogel na plesišče z njo. Smelo bi sanjati o prvih prebujenih čustvih, ne bi se pa smelo opijati, ker je v določenem trenutku osamljeno. Vse kaže, da se preširoka svoboda hoče tu in tam tudi uradno stopnjevati. V srednjih šolah naj bi po zgledu neke šole dovoljevali kaditi. Ali je prvošolec v srednji šoli že lahko dovolj kritičen do sebe, da bo razumel, zakaj kaditi ne sme. Ali ni tudi ta navada železna srajca, če si jo sposodi otrok v zgodnji mladosti?! Vsi skupaj bomo morali, če bomo hoteli obdržati zdravo ravnovesje, mladini marsikaj odsvetovati in če ne bo šlo drugače, tudi prepovedati. Toda ali se prepovedi res tako bojimo? Ali naj že tu pokažemo, da nismo več kos današnji vzgojni situaciji? Seksualna revolucija je spletla tudi med nas dolge in razvejane vezi. Aktov kar mrgoli v vseh mogočih revijah in časopisih. Seks se osvobaja. Toda ali smo revolucijo poskušali prehiteti mi? Smo posvetili temu vprašanju urico časa, ko se o vsem temeljito pogovorimo z otroki, da jim slike niso le umazana pornografska igra in slika. Bojim se, da tudi temu področju nismo posvetili dovolj pozornosti in da zato prihajajočemu valu seksa v kinu, televiziji in drugje, sploh ne odmerjamo pomembnosti. Tudi tu smo do tako dovzetnih in razgibanih poti v življenje skoraj in-dolentni. Sicer pa, ali tudi tak odnos ni dokaz popuščanja? Nasploh je indolenca največji sovražnik dobre vzgoje. Novega sveta in vsega tistega, kar v njem kipi, ne bomo mogli nasilno za-treti. Prav zaradi tega pa bomo ä^fttHMKtttiSES morali biti na določenih vzgojnih področjih bolj dosledni. Do-raščajočemu človeku, ki mu je bila vsaka misel o spolnosti tabu, bo vsaka gola slika, ki jo bo zagledal kjerkoli, razburkana novica. Drugače jo bo gledal otrok, ki je o tem že pravilno poučen. Vendar bi pa tudi ob nenehno novih tokovih, ki pretresajo svet, morali ostati mirni in prisluhniti mislim takih velikih mislecev kot sta Rousseau in Komensky, ki sta trdila, da je človek del narave in je zato podrejen njenim razvojnim zakonitostim. In če se razvija postopoma narava, bi se moral tudi človek, ker ga, zrelega, ne želimo zaradi zgodnjih motenj frustruiranega, ampak zdravega in zrelega v razsojanju. Viš mt VOTOLO plR^VlO NAŠ CAS Boj za zedinjeno Slovenijo traja... Naša skrb za okolje Neki občan je med ostalimi klici, ki jih ni bilo malo v prvih novembrskih dneh, dežurno službo CZ vprašal, ali bo reka Paka v Velenju prestopila bregove?! Dobil je odgovor, da verjetno ne! Z olajšanjem, ki ga je bilo čutiti v njegovem glasu, se je zahvalil in verjetno (misel avtorja) naprej zadremal ali pa še naprej brezskrbno poslušal poročila, kako mu ravno v njegovi bližnji soseski ta ista Paka, ki je egoistično zdrvela skozi Velenje, v spodnjem delu doline poplavlja hiše, odnaša ceste, mostove, polja . .. Ravno ta primer me je vzpodbudil k razmišljanju ali se občani in strokovnjaki Šaleške doline sploh zavedamo, kako zelo smo podobni tej Paki, kateri smo z regulacijo odvzeli vso naravnost. Vprašal sem se, če tiidi mi ne prenašamo naše probleme nekam drugam in ali tudi mi ne želimo vedeti, da smo odgovorni za sedanje stanje in da je skrajni čas, da začnemo ukrepati, da te doline ne uničimo do te mere, da se bomo morali ljudje iz nje izseljevati. Da ne bi zašel na politično področje. se bom zadržal ob tej »razbesneli« reki Paki, ki je že po prvih dneh postala potoček brez življenja v sebi. Ta potoček naj bi pobiral vso nesnago, proizvedeno v občini, pobiral vse industrijske odpadke, hladil naj bi TEŠ in poleg vsega tega naj bi dajal še pitno vodo — lepa utopija! Kje so strokovnjaki, ki bi še kar zidali, širili naselja. So se ti ljudje sploh kdaj vprašali, koliko ta potoček in ta dolina sploh pre- Kozjak? Bralci Našega časa so iz zapisa novinarja Bogdana Mugerleta že lahko razbrali, v kakšnem stanju je novi del ceste iz peskolo-ma v Paki do Blažičeve ravnine: Sama in seveda tudi ostali krajani pa bi radi izvedeli, kako bomo pozimi sploh lahko prišli na Paški Kozjak, kajti po tej cesti bo to nemogoče. Po novem delu ceste smo uporabniki namreč prisiljeni voziti, kajti staro so zaprli. Že kot laiki ocenjujemo, da je novi del ceste neprimeren za varno vožnjo, saj cesta od samega začetka dalje vodi v navkreber, zadnji del pa vseskozi »leži« na senčni legi, ki bo zlasti pozimi prava past za udeležence. Kako ustaviti, če bom morala? Kdo mi zagotavlja, da se ne bom z avtom vred znašla v reki Paki? Kako bom lahko mamo. ki je bolnik, pripeljala do zdravnika? So mar res človeška življenja tako ničvredna, da ne preprečimo tega, kar lahko, takoj? Zakaj se moramo voziti po tej cesti, je že zanimalo Sonjo Ramšak, ki vso stvar tudi rešuje. Žal, ni izvedela skoraj ničesar oziroma ji nihče ni mogel dati točnih podatkov. Ker sem pač uporabnik te ceste — starše in dom imam namreč na Paškem Kozjaku — sprašujem, kdo mi na moja vprašanja zna odgovoriti? Morda gospod Perhač iz Peskoloma ali gospod Riček? Nisem prepričana, toda poskusila bom kljub temu. Ob že zapisanih vprašanjih pa bi zelo rada izvedela, ali je cesta zgraje- Vodna ujma, ki je, pustošila v naših domovih, nas je krepko prizadela. Narava hoče imeti vedno svoj prav in tudi tokrat ga je imela. Vsaj na nekaj je ta tragedija vendarle pokazala. Da solidarnost med nami še ži- neseta. ali ti ljudje resnično živijo z dolino, ali so prišli v Velenje samo po zaslužek . . . Prepričan sem, da bi bilo bolj prav, če bi naša razmišljanja usmerili k urejanju nedokončanega in popravljanju »zavoženega«. Prav je, da smo našo reko regulirali, ji odredili smer, ni pa prav, da ji ob tem nismo pustili nekaj jezov, ki bi služili kot akumulacija, kot delni čistilec vode v obliki taloženja. Pustiti bi ji morali še kakšen prostor za malo hidroelektrarno, mlin oziroma žago. S tem bi potočku vrnili življenje, dvignili bi nivo talne vode, naši vodnjaki bi bili spet polni vode, voda ne bi drvela po regulaciji, temveč bi se počasi pretakala po zemeljskih plasteh, in se s tem čistila . . . Morda bomo imeli srečo in bomo kot nekdaj ob toplih večerih prisluhnili žabam, naši potomci bodo lahko videli, kako izgleda potočni rak ki je prvo gotovo — znanilec čistosti vode . . . ln če se zadržim še pri občanu, ki svoj prosti čas preživlja ob TV ekranu v zaprtem in zakajenem prostoru mislim, da bi bilo bolj prav, da bi lahko svoj prosti čas preživljal ob reki Paki, se tu srečeval s soobčani, s čimer bi nevede dajal temu modernemu mestu duhovnost. S tem člankom želim opozoriti, da je za naše normalno življenje reka Paka s svojimi pritoki izrednega pomena in da zasluži v ekološkem smislu večjo pozornost kot rudarjenje in onesneže-vanje zraka. Jože PRISLAN na po projektu? Če ni, zakaj ne? Kolikšen je po predpisih predpisan vzpon ceste in kolikšen je ta na tej cesti? Kdo je opravil tehnični prevzem takšne ceste, če je ta sploh bil opravljen? Zakaj je del stare ceste zaprt, če novi del še ni usposobljen in varen za vožnjo? In nenazadnje, smo mi krajani nekakšni butalci za vas? Cesta je tudi sicer slabo vzdrževana in urejena. Po informacijah naj bi zanjo skrbelo Cestno podjetje Celje, vodja za to področje pa naj bi bil Rajko Peci-ga. Cesta v Špiku je letos terjala svoj krvi davek. Da ne bo pomote, vas sedaj sprašu jem, kaj ste za zaščito po nesreči ukrenili na tem delu ceste? Postavili dva prometna znaka, ki po tolikih mesecih še danes stojita, nič drugega? Če ste si pripravljeni zadevo ogledati in mi obrazložiti (če je to dovolj za varnost), sem pripravljena sodelovati in vas poslušati. Bi bila morda, gospod Peciga, cesta na Paški Kozjak drugače vzdrževana, če bi se vsak dan po njej vozili vi? Nam krajanom ob vsem tem ni vseeno. Prizadeti smo in s strahom pričakujemo zimo, ko ne vemo, kako in kaj. Obljubljam vam, da bomo vsi, ki smo kakorkoli vezani na to cesto, vztrajali po ponovnem odprtju stare ceste in za usposodobitev slednje za varno vožnjo. Po novi cesti se ne bomo upali voziti in nočemo svojih življenj tvegati po nepotrebnem. Upam, da bo naša želja in zahteva čimprej stekla, sicer bomo morali zadevo reševati kako drugače. V imenu Paškega Kozja ka in v svojem imenu Erika Zupanič vi, da prizadeti v svoji nesreči nismo ostali osamljeni. Vsem, ki so nama pomagali pri utiranju najinega življenja v stare tokove, iskrena hvala. Še posebej pa članom šmarškega gasilskega društva, tamkajšnjemu rdečemu križu, krajevni skup- Živimo v vrtoglavem času, v svetu, polnem groženj. V svetu, kjer se nenehno brusijo noži, v svetu, kjer je komaj malo upanja za mir in ljubezen med ljudmi. Čas pa se poigrava tudi z nami. Malo nas je, samo nekaj nad dva milijona. Če prištejemo še vse tiste, ki žive zunaj, nas je nad tri milijone. Toda številke še ne povedo vsega. Mlad bojevnik, ki je žrtvoval svoje življenje za svobodo, je pred mnogo leti zapisal: »Majhni smo, in majhnih je mnogo!« Naš narod je potil krvavi pot vsa stoletja, pa se ni predal. Ostal je slovenski, pa čeprav je v takšnem razvoju izgubil dve tretjini svojega ozemlja . . . Kralji Matjaži so vedno znova vstajali in bodrili našega človeka, naj vztraja. Vztraja na svoji zemlji, in na njej deli oblast s svojim ljudstvom. Tako misel poje tudi gosposvetski prestol. Tudi danes smo tu, pred veliko odločitvijo. Vemo, da nikoli ne smemo nehati ponujati roke Ustava naj bi bila čim krajša, je bila prva usmeritev ob njenem oblikovanju. Toda čim krajša je ustava, tem manj pravic in dolžnosti je za prebivalce republike in republiko samo v njej zapisanih, tem manjša je zaščita ljudi in narave. Uiejanje pravic in dolžnosti z zakoni ni zagotovilo, saj se zakoni lahko neprestano spreminjajo glede na usmeritev strank, ki so v vladi. Ob premajhni zaščiti ljudi v ustavi, ti izgubljajo občutek varnosti, ki jim jo je oblast dolžna zagotoviti: socialno in ekološko varnost, svobodo mišljenja in ustvarjanja ter pogoje za zdrav duševni in telesni razvoj otrok in mladine. Le občutek varnosti krepi zaupanje v oblast, pripadnost republiki Sloveniji, dovoli tveganje na ustvarjalnem področju, krepi solidarnost, ki je človeška nuja vsake visoko razvite družbe in pogoj za preživetje malih narodov, kot smo prebivalci Slovenije. Zato ustava republike Slovenije ne more posnemati ustav velikih držav, temveč mora biti izvirno oblikovana in prilagojena na- Privatizacija ali razprodaja (celo kraja) družbene lastnine pri nas je v polnem zamahu. Ta tema je zame enostransko obdelana ali kar neobdelana. Morda preveč zapletena, čeprav je možna bolj enostavna rešitev tega vprašanja. Oglašam se s svojim razmišljanjem o tem, ki pa ni samo moje, ampaki marsikoga v Velenju. Namreč vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri ustanavljanju podjetij ali objektov s svojim minulim delom, nizkimi plačami in podobno, so gotovo lastniki deleža teh nepremičnin! Ni težko (ob tolikih računalnikih) izračunati deleža.vsakega posameznika v družbeni lastnini in razdeliti sedanjo vrednost na vse, ki so NAŠ CAS ^ ' : .a -, ' . nosti, Slavki in Milanu Bri-novškovima, Srečku Lah in Bojani Sinček, Šmigovčeve-mu Jožetu, sodelavcem in upravi Prometne sekcije ŽG Celje in Gorenju TGO Štedilniki. Ivan, Pavla Rožič Rečica ob Paki 49 Zahodu in Jugu. Želimo živeti mirno in ustvarjalno! Želimo pa sami odločati o svoji prihodnosti, želimo sami rezati kruh, ki si ga bomo ustvarili z lastnimi rokami. Naša domovina je kot dobra mati. Vsakogar mora ponovno sprejeti v svoje naročje. Mati nikoli ne zavrže svojih otrok! Prav zato se želimo povezovati z vsemi tistimi, ki so iz eksistencialnih ali drugačnih vzrokov morali v tujino. Sprava z vsemi je stisk roke za prihodnost. Zato tudi gibanje za vseslovenski kongres, ki naj bi po zadnjih predvidevanjih bil celo v bližnjem Celju. In kadar ne verjamemo v lastno prihodnost, se zopet poiščemo v zgodovini! Od Trubarja do Levstika ... Že davnega 1848. leta je bojeviti politik in pisatelj, Fran Levstik, z drugimi zavednimi Slovenci, zahteval od Dunaja Zedinjeno Slovenijo. Že takrat smo vedeli, da bo taka, povezana z vsemi našinji pokrajinami, laže čutila moč in enot- šim razmeram, naši majhnosti in našemu načinu življenja, zaščititi mora lastne ljudi in ozemlje pred tujimi škodljivimi vplivi. V ustavi je potrebno zagotoviti pogoje za ohranitev našega načina življenja. Polovica našega prebivalstva živi na podeželju zdravo in skromno ter v zadovoljivem ekološkem ravnotežju z naravo. Zato še ne poznamo krize družbe, ki pretresa zahodne države (kriminal, mamila, potrošništvo, razvrat). Zato je potrebno zaščititi ljudi pred vsiljevanjem tujega načina življenja (ki bi ga zahtevali tuji lastniki kapitala, n. pr.: evropski delovni čas, ali veleposestništvo, ki bi pregnalo prebivalstvo s podeželja), pred izkoriščanjem človeka po človeku, kar jemlje ljudem dostojanstvo, pred velemestnim načinom življenja, po drugi strani pa vzpodbujati materialno skromnost, kar ohranja naravo in plemeniti ljudi. Socialno varnost prebivalcev Slovenije zagotavlja v ustavo zapisana pravica do dela in pravice, ki iz dela izhajajo. V Sloveniji bo še dolgo večini ljudi samo delo omogočalo preživetje. Ljudje s prispevali svoj delež pri ustanovitvi in razvoju. Obstajajo izjeme, ki bi se MORALE odpovedati »svojem« deležu v korist države in sicer vsi, ki so kakorkoli v svoji »aktivni« delovni dobi kradli ali zlorabili svoj položaj, se okoriščali ter že tedaj »pojedli« svoj delež; vsi tisti, ki so dobili od družbe večjo vrednost denarja v obliki dolgoročnega in brezobrestnega posojila za večje objekte (hišo ali podobno) ali pa mu je družba zgradila hišo z vrtom po sistemu »ključ v roke«,. . .; vsi, ki so s vojo malomarnostjo, hudobijo ali nesposobnostjo naredili družbi škodo; vsi tisti, ki so bili plačani po privilegijih (partijska I. novembra je tako kot v okoliških krajih, tudi v Zgornjih Ravnah (pri Šoštanju) divjalo neurje, ki je naredilo precej škode. Naplavil je potok Pečovnica in udri se je plaz s približno tri tisoč kubičnimi metri zemlje. Ta plaz je poleg drugega povzročil škodo tudi na PTT vodih. Odsek kabla, ki je bil povezan z vasjo Ravne seje prekinil. Stranski vod, ki napaja približno 4 kmetije in še nekaj hiš pa je deloval normalno, čeprav je bil malo napet. Vendar smo bili krajani v stiski, ko je bil prehod s prevoznimi sredstvi v Šoštanj nemogoč, veseli in smo polno uporabljali to edino povezavo s civilno zaščito, sorodniki in drugimi. nost, laže se bo upirala vsem ra-znarodovalnim težnjam s severa in zahoda. Kolo zgodovine se rado obrača. Danes si ponovno želimo biti povezani z vsemi našimi ljudmi od Avstralije, Amerike, Nemčije do Avstrije in Italije. Ideja o vseslovenskem kongresu bo zato zmagala, in mora tudi med Slovenci v matični domovini animirati čimveč pristašev tega gibanja. Tako smo se, čeprav redki, pogovarjali tudi v Velenju. Obstaja iniciativni odbor, ljudi za združeno Slovenijo pa bo vsak dan več. Zakaj gre v bistvu, ko omenjamo vseslovenski kongres? Gotovo je, da bo plebiscit pritrdil željo večine nas, ki želimo biti samostojni in svobodni. In taka želja ne pozna strankarstva. Tudi noče biti! Kaj pomeni s takim gibanjem odpiranje vrat na stežaj vsem Slovencem, ki jih je tujina bičala in po svoje kalila, se komaj zavedamo. Posledice kongresa bodo kapitalom so v izraziti manjšini. Ustava, ki zagotavlja pravice kapitalu in lastnini, republiki pa ne nalaga obveze zagotavljati pravice do dela, bi bila ustava manjšine in zato nesprejemljiva za Slovence, ker bi večini od njih ne zagotavljala pogojev za preživetje. Ustava ne sme vzpodbujati oblikovanje izrazitega kapitalističnega družbenega sistema. Naš lastni trg je premajhen, da bi na njem ustvarili samo tržni sistem, ne da bi zašli na marsikaterem področju v monopolizem. Razvijanje potrošniške miselnosti pa je že zastarelo in nevarno, saj vodi s svojo razsipnostjo v ekološko katastrofo. Privatizaciji lastnine je v ustavi potrebno postaviti omejitve, ki so pogoj za normalno kvaliteto življenja vsega slovenskega prebivalstva. Tako je potrebna zaščita gozda pred neomejenim razpolaganjem lastnika z njim, ker je gozd splošna dobrina, kot zrak in voda. Potrebna je zaščita svobode gibanja vsakega posameznika v gozdovih, planinah, obrežjih rek, jezer in morja. Stik z naravo omogoča ljudem, ki živijo v mestih, duševno in telesno rekreacijo in oseb- knjižica, »visoke« zasluga,.. .) namesto po delu ali' rezultatih dela. Še pokojnine so dobili neprimerno visoke; požigalci slovenskih domov in njih nalogoda-jalci, ki so po vojni zažigali gospodarska in druga poslopja, objekte in tudi drugi škodljivci; Torej, delež teh oseb naj bi imela država in z njim razpolagala po zakonih! Zaradi teh omenjenih priviligirancev bi kazalo popraviti krivice tistim, ki niso mogli ali niso hoteli izkoristiti položaja, jim podariti stanovanja v trajno lastništvo. Sploh, če so stara vsaj 25 let. Ta so vendar že odplačana, če upoštevamo, kako so brezobrestno in po nizki ceni omenjeni dobili hiše! Tako bi se 6. novembra pa so prišli sanirat zemeljski plaz in v ekipi sta bila tudi dva poštna delavca, ki sta odstranila odtrgan kabel. Te ga sta lepo zvila in odstranila, da so lahko strojniki reševali in čistili cesto. Nato je eden vzel sekiro in odsekal tudi kabel, ki je še deloval. Bil je na drogu, ta pa je stal pokonci. Na opozorilo, da nam je prekinil še zadnjo zvezo, je odgovoril: »To bomo takoj popravili«. Nato sta še ta kabel zvila ob gozdu. Tako smo bili še 12. novembra, ko to pišem, brez telefona, ki nam je v teh krajih nujno potreben. Anton Pečovnik, Ravne 70 Šoštanj velikanske. Ne, saj nisem skeptik, in zato trdno verujem, da je prihodnost v naših rokah. Združeni bomo bolj močni, bolj prekvaseni z našo identiteto, ki je najbolj mračne sence preteklosti niso zatrle. Nas, ki nas je tri milijone, bomo skupaj živeli bolj zanosno življenje in bolj bo v srcih vseh porasel lipov list . . . ln ne samo to. Evropi in svetu se bomo bolj odprli, in presegli mračnjaštvo in obup. Ostali bomo predvsem Slovenci, in lipe ne bomo nikoli zamenjali za devize .. . Nedvomno bo gospodarska krepitev slovenske države tudi po zgodovinskem kongresu močna. Vseslovenska misel zato ne sme biti razcepljen list, ki ne kljubuje viharju. Biti mora znamenje naroda, ki v medsebojni ljubezni in spoštovanju ustvarja lepšo, sončno prihodnost vseh Slovencev! - Viš nostno rast. Tak stik z naravo bi morali vzpodbujati in ne zavirati. Žal so se ponekod že pojavile težnje omejitve gibanja po privatnih gozdovih. V ustavi bi morala biti zapisana prednostna zaščita rodovitne zemlje pred vsako drugo namembnostjo, dolžnost republike je skrbeti za neoporečnost zraka, vode, podtalnice in morja, zaščita živali in avtohtonega rastlinstva ter zaščita rodovitne prsti pred vsakršnim zastrupljanjem in uničevanjem. Ustava naj ustvari pogoje za duhovno rast posameznika in omeji svobodo materialnega pridobitni-štva na račun narave in ljudi ter zaščiti pogoje za človeka vredno življenje tudi prihodnim rodovom. Sedanja oblika osnutka ustave žal ne vsebuje skrbi za blagor večine ljudi, temveč je napisan v prid oblasti, ki ji nalaga zelo malo dolžnosti do prebivalcev Slovenije, še manj pa je v njem izražena humanost in skrb za slehernega človeka. Predsednica Šaleškega ekološkega društva, Marija Šavor vsaj delno izenačili z omenjenimi ljudmi. Po mojem mnenju bi s tem odpadla tudi družbena skrb za popravilo starih hiš. Po smrti lastnika bi jo lahko podedovali otroci in s tem imeli rešeno stanovanjsko vprašanje. Tisti, ki pa niso nosilci stanovanjske pravice toliko let oziroma so stanovanja mlajša od 25 let, bi morali doplačati določen odstotek. Naša stanovanja smo že zdavnaj odplačali, če primerjamo obroke za enodružinske hiše z vratovi in pod pogoji pod katerimi so ti dobili posojila zanje. Tudi prispevali smo h gradnji novih stanovanj, za nameček celo udarniško, torej zastonj! Mihael Slivar Kako bom prišla domov na Paški Vsem iskrena hvala! Osnutku nove slovenske ustave na rob Privatizacija in priviligiranci PTT delavca prekinila še zadnjo zvezo VERČ d.o.o. Športno rekreativno podjetje Topolšica 125 Tel.: 891-110 int. 250 — šola za obrambo pred nasiljem (po kategorijah: ženske, ški, otroci) — alpinistična šola — šola smučanja — masaža — prodaja starin — zabavni prostor za zaključene skupine - PRIJAVNICA Ime in priimek . . starost. naslov in telefonska številka . Vrsta usluge__ Pričetek šole za obrambo pred nasiljem bo 10. decembra. I I I I I I I I I I I I I I I Ji T— R INZENIRHG 1 ; EFEKOV» N VELENJE D dM NISMO TREND GROSUPLJE!!! MI SPOŠTUJEMO KVALITETO IN ROKE HEWLETT PACKARD Authorized Dealer Promocijska prodaja laserskih tiskalnikov - omejena količina 1. HP LaserJet III 35.950,00 2. IIP LaserJet IIP ^MD^ 21.500,00 3. IIP plotterji - najugodnejše cene Acer* Dealern dobrodošli Računalniki ACER 386, 486 in 486/EISA... najugodnejše cene Multiscaning color monitor 9.950,00 TREND, Računalniški inženiring, d.o.o Etenkova 61, Velenje - tel.:( 063 ) 851 610, tax.: (063)856 794 GORENJE NOTRANJA OPREMA V tovarni KERAMIKA Šmartno ob Paki je od 19. novembra dalje odprta industrijska prodajalna keramičnih ploščic. Nudimo po najugodnejših cenah širok asortiman keramičnih ploščic v različnih dimenzijah in klasah. Informacije po telefonu 063/884-030, telefax 063/884-044. Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — uvoženih viskoz za svečane priložnosti — pliš iz uvoza Ugodnosti ob večjih nakupih! Se priporoča »PRIMA«! NOVO NOVO NOVO NOVO TOPLOTNA TEHNIKA TONE d.o.o. V novi tehnični trgovini ob Koroški cesti 8/c v Velenju vam vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure nudimo po zelo ugodnih cenah: — radiatorske ventile in zapirala HERZ 0 3/8" do 0 3/4" — oljne gorilnike TYSSEN od 20 do 50 KW — kroglične pipe KOVINA od 0 1/2" do 0 6/4" — kroglične pipe z elektromotornim pogonom F1RŠT in — vsak dan bogatejši asortiman drugega materiala za centralno ogrevanje in vodovod Pridite, lepo vas bomo sprejeli, vam svetovali in dobavili izbran material na dom. po dogovoru pa tudi vgradili. Storitev bomo opravili hitro in po konkurenčnih cenah, ter ob ustrezni garanciji. ZA NOV ODNOS DO VAŠEGA UDOBJA! rrr trgovina, koroška 8 c telefon : 853-495 H PODJETJE, LJUBLJANSKA 15 b telefon: 857-141 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO V-A-G AVTOSERVIS MEH Kroika 7, Velenje Telefon 063/856-824 V EVROPO Z EVROPSKIM AVTOM! Odslej pri nas prodaja vozil iz programa VW — AUDI! Prodaja po sistemu STARO ZA NOVO! Poleg te novosti vam nudimo: — pooblaščen servis za vozila VW - AUDI — elektronske nastavitve — premontaža in uravnoveše-nje koles — antikorozijska zaščita vozil y ST(SK, v ZVEŽI Z VAŠIM AVTOMOBILOM VAS NE BOMO PUSTILI SAMEGA! — priprava vozila za tehnični pregled Pokličite nas na tel. št.: 063/856-82,4 ali se oglasite na našem avtoservisu MEH na Koroški 7 b v Velenju. — na vašo željo lahko odpeljemo vaše vozilo na tehnični pregled Se priporočamo! PRVI NINJA SEMINAR V SLOVENIJI Vabimo vse, ki vas zanimajo atraktivne borilne veščine, da se udeležite seminarja najstarejše borilne veščine »NI-NJUTSU«, ki bo potekal od 29. 11. 1990 do 30. II. 1990 s pričetkom ob 10.00 uri v telovadnici OŠ Bratov Mravljak na Gorici v Velenju. Organizira ga Marijan VER-TAČNIK pod vodstvom NI-NJUTSU ZVEZE JUGOSLAVIJE. Seminar bo vodil Rajko BARTOLIN - SH1-DOSHI HO 2 DAN. Na seminarju se bo obdelalo: TAJJUTSU - BORBA BREZ OROŽJA, HAMBO, TANTOJUTSU, KUSARI-JUTSU, KENJUTSU . . . Cena seminarja je 400 din. Seminarja se lahko udeležijo le starejši od 14 let naprej. ß nama Namin kotiček TA TEDEN ZA VAS V NAMI: Na športnem oddelku: — bunde puhovke iz uvoza že od 1.789,40 din dalje —- rokavice Goretex Salomon 360,30 din V tekstilnem diskontu: — otroške srajce samo 136,50 din — moške nogavice 6 kom samo 123,00 din — ženske spodnje hlače 5 kom samo 92,50 din — trenirke vseh barv, moške in ženske le 242,90 din — otroške mikice 151,10 din — ženske in moške mikice 174,00 din Na oddelku železnine: — garnitura orodja 42-delna uvoz samo 2.742,40 din — garnitura za avto Unior od 598,10 din dalje Na oddelku posode: — kozarci garnitura 6 kom Češki od 146,40 do 181,20 din Na oddelku kozmetike: zlat in srebrn nakit uvožen iz Italije — zlati prstani že od 378,10 din dalje — zlati uhani že od 274,50 din dalje — zlati obeski že od 184,20 din dalje — zlate verižice že od 625,60 din dalje — zlate zapestnice že od 715,80 din dalje — srebrne zapestnice že od 86,30 din dalje — srebrne verižice že od 95,70 din dalje Ustavite se tudi pri bogato založenem prazničnem pultu v pritličju! MIKLA VŽ, BOŽIČEK in DEDEK MRAZ! Izberite darila za praznike pri nas! Od 4. do 6. novembra vas še posebej vabimo na MIKLAVŽEV SEJEM na ploščadi pred veleblagovnico! \ Trgovsko podjetje p. o. 3m) »Savinjski magazin Žatec" a«!»!?/ * C Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec Vam je vodna ujma v zadnjih poplavah uničila, kar ste si leta in leta ustvarjali? Savinjski magazin Žalec vam želi v teh težkih trenutkih stati ob strani. V njegovih prodajalnah lahko vsi, ki ste bili poplavljeni in imate potrdilo svoje krajevne skupnosti, kupite vse: od gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike, tekstila, instalacijskega materiala, gospodinjskih potrebščin in še vrsto drugega blaga na potrošniško posojilo na 6 mesecev brez pologa in tudi brez prometnega davka. Informirajte se v prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC! Rqcionalleq d.o.o. SLOVENJ GRADEC ob Celjski cesti ATRAKTIVNO IN POSEBNA GRADITELJE 20 % POPUSTA PONUDBA ZA Vrata sumo »LESNA« Slovenj Gradec, navadna in rustikalna 20% POPUST Okna izolir »LESNA« Slovenj Gradec, dvo- in troslojno steklo 20% POPUST Furnirane stenske in stropne obloge »PA-MO« 20% POPUST Razna vhodna in garažna vrata 5% POPUST Masivne stenske obloge, uvoz Avstrija ä 98,00 din m2 Kanadska tegola — kritina iz Italije a 98,00 din m2 Ostrešja za hiše po specifikaciji Impregnirane ograje in elementi, popust do 50 % Cene so brez prometnega davka, za stanovanjske zadruge plačilo 8 dni. Izbrani furnirji, rustika, euro kvaliteta, okna »IZOLIR« so oči LESNE. Ne razmišljamo inflacijsko, temveč racionalno, zato smo za vas vedno atraktivni! FCO dostava do 100 km za stavbno pohištvo! Popust velja do 30. novembra! Pridite ali kličite na tel.: 0602/41-160 ali 41-118 ODPRTO JE OD 8. DO 16. URE! CE JE POTREBNO TUDI OB 24. URI! PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE KUPUJTE, IZBIRAJTE PRI NAS MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ! Rešitve praznične križanke pošljite do ponedeljka, 10. decembra, na uredništvo Našega časa, Foitova tO, Velenje, s pripisom »Nagradna kri- žanka Nama«. Javno žrebanje bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 16. uri v restavraciji veleblagovnice Nama. Izžrebali bomo 7 nagrajencev: 1. nagrada: keramični servis ELMI, 2. nagrada: koz- metika Macho Lek, 3. nagrada: trenerka Pan Alp, 4. nagrada: letna karta za popravilo čevljev za vašo družino, 5. nagrada: darilna košarica VIPAVSKE KLETI, 6. nagrada: mortadela MIP, 7. nagrada: adventni venec Vrtnarstva Vekos. ČETRTEK B PETEK | SOBOTA | NEDELJA | PONEDELJEK | TOREK 29. november I 30. november | 1. december I 2. december I 3. december I 4. december TV SLOVENIJA f BtV SLOVENIJA I 1TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 K. Čapek: Poštarska pravljica 9.35 Brr... bipbip (vozila-igrače) 9.50 Šolska TV — oddaja za učitelje 10.05 Pustolovščina slikarstvo: Gibanje, ritem, čas, 8/13 10.40 Muzzy, angleščina za najmlajše, 11/20 10.55 Alpe-Jadran 11.25 Zakon v Los Angelesu, 26. del ameriške nanizanke 12.15 Domači ansambli — Ansambel Ottavia Brajka 12.50 Hans Christian Andersen, ameriški film 14.35 Video strani 14.45 Video godba: Ljudski pevci z Notranjskega 15.15 Muzzy, angleščina za najmlajše, 11/20 15.30 Alpe Jadran 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 18.10 Teleski 90 — pripravimo se na smučanje 18.45 Alf, ameriška nanizanka, 5/24 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka, 2/7 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Tribute to Benny Goodman 23.30 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 13. del; Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 2/13 8.50 9.00 10.20 10.40 11.35 12.25 13.10 14.15 15.35 17.00 17.05 18.10 18.40 19.10 19.30 20.20 21.25 22.15 22.35 23.20 Prsti, 1.10 Video strani Pisana frnikula, slovaški igrani fiim Muro v živalskem vrtu Pogum za tveganje — pionirji sodobne kirurgije, 5., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, G. del Festival kajkavske popevke Krapi na 90, posnetek 2. dela Sedma vžigalica, avstralski risani film Radost Evrope, ponovitev Sova. ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Spored za otroke in mlade — Gradovi: Zaton gradov, 12/13 Hov!, angleška nanizanka, 10/11 Risanka Tv dnevnik 2 Nebu naproti, angleška dokumentarna serija, 10/12 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 29/41 Tv dnevnik 3 Namesto koga roža cveti, koncert Vlada Kreslina za Amnesty International, 1. del Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 13/22 ameriški film Video strani 8.20 8.30 9.00 9.15 9.35 9.45 10.05 10.30 11.00 11.55 12.40 13.20 13.55 14.30 16.25 17.00 17.05 18.30 19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 0.50 Video strani Nemščina, 23. lekcija Muzzy, angleščina za najmlajše, 10/20 Radovedni Taček: Miš Lonček kuhaj: Rižev narastek Čebelica Maja: Maja in goseni-čica Križem, kražem, oddaja TV SK, 5/6 Alf, ameriška nanizanka, 5/24 Ex libris Večerni gost Oči kritike Video strani Lepa naša domovina: Trgovina, zabavnoglasbena oddaja, 3/5 Ciklus filmov W. Disneya — Moon Spinners, ameriški film Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Športni dogodek Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/14 Ali že veste Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 13/25. Murp-hijev zakon, ameriška nanizanka, 3/13 Duhovi gdž. Morrison, angleški film Video strani gTOgggg.* i ■ IV SLOVENIJA 2^aT¥_SLOyENjJA_l 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Zgodba Simona Wiesenthala: Morilci so med nami, angleško madžarski film 1/2 19.30 Tv dnevnik 20.00 Festival kajkavske popevke Krapina 90, posnetek 1. dela. 20.40 Divji svet živali angleška poljudnoznanstvena serija. 4/14. 21.10 Mali koncert Zorica Fin-gušt-Fatur, sopran. Ana Šilova-Koru-nič, klavir 21.20 Pogum za tveganje, Pionirji sodobne kirurgije, 5., zadnji del. 22.10 Večerni gost 22.55 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru. J. Genet: Služkinji. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv.koledar. 9.30 Operacija Barbarosa. nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored. 12.00 Poročila. 12.10 Videostrani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitelji narave: Georg Archi-bald. 17.40 Hrvatska danes 18.25 Številke in črke. 18.45 Svet živali. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.00 Dokumentarni spored. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Poročila v angleščini. 22.25 Glasbena scena. 23.25 Poročila. SATELITSKA TV 16.00 Domači ansambli — Fantje treh dolin 16.30 Beseda na strehi sveta, pogovor z velikanoma alpinizma. 17.25 Pajčevina na strehi sveta, dokumentarna oddaja 17.50 Zgodba Simona Wiesenthala — Morilci so med nami, 2. del angleško-mad-žarskega filma. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu. 21.40 Oči kritike 22.20 Koncert s Sergin Celibidachejem. 23.40 Vprašajte ZIS. 0.40 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV I 9.15 Poročila 9.20 Tv program. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka 10.00 Šolski spored. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 17.10 Izobraževalni spored. 18.25 Številke in črke. kviz 18.45 Taksi, humoristična nanizanka 19.15 Risanka 20.00 I want to keep my baby, ameriški film. 21.30 Sejem jazza '90. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Slike časa. 23.45 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 SAT I 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje Ladja ljubezni. Zdravje. 10.05 Teleshop 10.30 Mike Hammer, ameriška kriminalka. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Garfield, Kuhajte, Mork iz Orka 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Trans Amerika ekspres [Silver Streak), ameriška komedija, 1976. 23.00 Poročila. 23.10 Peklenski krog strahu. 0.00 Kana! 4 0.45 T. J. Hooker. oonovitev 6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni. Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 20.00 Trije angelčki za Chariija 21.00 Kitajska pustolovščina na Kitajskem, francosko-italijanski film, 1965. 22.50 Poročila 23.00 Catch 22. ameriški vojni film, 1970. RTL PLUS RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 bva. 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano!. 12.35 Policijsko ----Bogat in lep 13.25 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.40 Poro poročilo. 13.00" Santa Barbara. 15.55 Murphyjev zakon, serija ano!. 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila cila. 16.45 Tvegano!. 19.15 21 Jump Street 20.15 Reka mo rilskih krokodilov, italijanski pustolovski film, 1979 (Barbara Beach, Mei Ferrer). 21.50 Poročila 22.00 Red He-at. Kriminalka. 1988 (B. Schwarzenegger) 23.35 Nasilje, ameriška grozljivka, 1984. 1.10 21 Jump Street, ponovitev.. 6.00 Halo. Evropa. 10.00 Dva 11.00 Tv butik 11.35 Tvegano. 12.05 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Šanta Barbara 14.10 Springfieldova zgodba. 14.50 Tv kuhinja. 15.40 Poročila. 15.55 Reporter zločinov 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara 18.45 Poročila. 20.15 Naloga za Al Mundyja 21.05 Loterija 21.f5 Podelitev nagrade bambi 22.40 Poročila 22.50 Jake Speed, ameriška komedija. 1985. 0.20 Zgoraj brez. spodaj jeans, italijanska komedija (Gloria Gauda) 1.30 Črni dan za Ovna. italijanska kri- minalka. 1980 3.00 Veliki mandarin, nemški film, 1949. 4.25 Tamara, nemška kriminalka, 1966 EUE HS | , *, 13,00 Eurobics 13.30 Gimnastika 15.30 SP v odbojki, Brazilija. 17.00 Konjeništvo. 18.00 Bob dvosed, SP v Sarajevu. 19.00 Moto šport 19.30 Novice. 20.00 SP v odbojki za moške 21.30 Bob dvosed. SP v Sarajevu 22.30 Nogomet. 0.00 Novice 0.3Ü The Oshkosh Air Show. 1.30 Bodybuilding, ZDA. 13.00 Eurobics 13.30 Biljard, svetovni pokal. 14.30 Rokoborba prostega sloga SP Tokijo. 15.30 Odbojka, SP moški 17.00 Bob dvosed. SP v Sara jevu 18.00 Smučanje, pregled. 19.00 Tedenski pregled. 19.30 Novice 20.00 Odbojka Brazilija 21.30 Smučanje Nova Zelandija. 22.30 Novice 23.00 Trax 0.00 Novice 1.30 Bodybuilding. SUPM CHANNEL ■ SUPER CHANHEL 7.00 Daybreak. jutranji spored. 8.30 Financial Times 9.10 Mix 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night 19.30 Poročila 19.45 Time Warp 20.00 Pod kalifornijskimi zvezdami klasični vestem. 1948. 21.30 Evropski video. 22.00 Poročila. 22.15 Ženska v zelenem, ameriška kriminalka. 1945 0.15 Poročila. PRO 7 PRO 7 12.05 Usmrtitev, španska kriminalka 14.05 Shiloh ranč. 15.15 Kkmba 15.40 Potepuh 16.05 Waltonovi. 16.50 Vicki 17.15 Grk osvoji Chicago. 17.05 Lou Grant. 18.40 Tom in Jerry 19.10 Pištola za vse primere. 20.10 Stara barka, in mlada ljubezen, nemška komedija. 1973. 21.55 Hawai 05 22.55 Borilni akcijska komedija. 1974. 1.15 FBI 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.00 Leningrad: Gala koncert Čajkovski, prenos. 19.00 Mati in sin, zabavno humoristična serija, 1. del. 19.30 Tv dnevnik 20.15 Filmske uspešnice — Prostovoljci, ameriški film. 21.50 Zabavnoglasbena oddaja. HTV 1 8.00 Poročila 8.05 Tv koledar 8.15 Vesela sobota, spored za otroke 9.45 Naši likovni ustvarjalci: Josip Račič 10.30 Kaj je film. 11.00 Nemščina 11.15 Milijon let pred Kristusom, ameriški film. 12.45 Mikser »M« 13.30 En avtor, en film 13.45 Zlata dolina oddaja narodne glasbe. 14.30 Sedmi Cut 14.40 Tv teden 14.55 Poročila 15.00 Spletka, filmska nanizanka 15.30 Tv aukciia. 17.00 Leningrad: Čajkovski gaia koncert, prenos. 18.55 Asterix, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Razprava o ustavi. 20.15 Super Cops, ameriški film 21.50 Tv dnevnik 22.10 Poročila v angleščini 22.15 Sil niče 23.00 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.45 Športna sobota. TV Sarajevo. 0.05 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro.' 8.30 Trije angelčki za Chariija. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Pustolovščine gospoda L., francoski-film. 12.55 Kremenčkovi, Veter. 14.10 Čar gora 14.40 Kuhajte 14.50 Pariz opolnoči, angleška kriminalka. 1949 16.30 Znanost. 16.40 Videoteka. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročiia 17.45 Dobitek na Sat 1 17.50 Fantazijski otok 18.45 Poročila. 19.05 Frank klub. 20.00 Primer za profesorja Cha-sea, serija. 21.00 Jake in McCabe 21.55 Poročila. 22.05 Mož, imenovan Konj, ameriški vestem, 1969. 0.00 Nasilje v soboto, ameriški film, 1955. 1.25 Catch 22, ponovitev filma RTL PLUS 6.00 Živalski vrt. 7.55 Za otroke. 9.40 Mladinski magazin 10.20 Gadget 10.45 Promet 11.00 Risanka 11.15 Marvel, Hulk. Spiderman 5000. 12.35 He-man. 13.00 V deželi Saurirjev 13.50 Želvice 14.15 Ragazzi 14.55 Daktari. 15.50 Lassie. 16.15 Bunte 16.45 Super boj Alpine 90. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila 19.00 Nogomet. 19.30 Avto 20.15 Žandar na Broadwayu. francoska komedija. 1964. 22.00 Dall-As. 23.00 Dekleta, mirno, avstrijska komedija, 1974. 0.25 Erotične sanie neke ženske, italijanski film, 1980 1.55 Dobra ljubezen, ameriška erotična kome-di)a, 1970 (Anne Francis). 11.00 Ford Ski Report, veleslalom za ženske. Valzoldana, tenis Seiko Super. Veleslalom za ženske. Valzoldana. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadranje 20.15 Wrestling 21.45 Boks 22.45 Smučanje, Valzoldana. 23.45 Odbojka. Brazilija. 1.15 Bodybuilding, Emum 7.00 Daybreak 8.30 TBA 9.00 Novice 9.10 Mix 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night 19.30 Poročila 19.45 Time Warp. 20.00 Eurochart 20.30 To Date 21.15 Face On 22.00 Poročila. 22.15 Spin 23.15 Koncert 0.15 Poročila. PRO 7 12.30 Stara, barka in mlada ljubezen, nemška komedija. 14.05 Shiloh ranč 15.35 Potepuh. 16.00 Perry Mason. 16.55 Vicki. 17.20 Barney Miller. 17.55 Bitje srca 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Pištola za vse primere 20.10 Samčevo stanovanje, ameriška komedija, 1961 21.50 Max Headroom. 22.50 M A S H 23.20 Ko te poljubi neznanec. ameriška kriminalka 1969. 1.15 Hawai 05. 2.00 Afera Nabob, kriminalka. 8.15 8.25 9.15 9.40 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 13.20 14.50 15.35 17.00 17.Sij 18.50 19.00 19.30 20.00 21.20 23.00 0.15 Video strani Otroška matineja — Živžav Otroška matineja — Woof, angleška nanizanka, 10/11 Gradovi: Zaton gradov, 12/13 Zgodba o Hollywoodu. angleška dokumentarna serija, 9/10 Mati in sin, humoristična oddaja, 1. del Videomeh Kmetijska oddaja TV Zagreb Video strani Ona + on, ponovitev S Bareja: Alternative 3, poljska nadaljevanka, 5/9 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Pobeg, ameriški film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 D. Jančar: Primož Trubar, Nigdirdom, tv nadaljevanka, 2/4 Zdravo You again, 1/13, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 4/13 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film 14.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tek za življenje, dokumentarna oddaja. 20.45 Vulkani, francoska po-ìjudnoznanstvenà serija, 2/6. 21.15 Reportaže z nogometnih tekem, posnetek SP v smučanju Športni pregled TV Novi Sad. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijski mozaik, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari. filmska nanizanka 13.55 Družinski magazin 14.25 Ob-zor 17.00 Tv vinjeta. 17.05 Cash McCall. ameriški film 18.45 Evoksi. risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.00 Donator, dramska nanizanka 20.5 Dotik Mide. tuja dokumentarna nanizanka 21.45 Tv dnevnik 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Glasba za lahko noč. 23.10 Športni pregled TV Titograd. 23.55 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kremenčkovi, Fantazijski otok, Kuhajte 9.30 Videoteka 10.00 Šport 10.30 Potovanja. 11.00 Pariz opolnoči, angleška kriminalka 12.35 Kremenčkovi. 13.00 Berlinski pogovori. 14.00 Božični sejem. 14.10 Prosti čas. 14.20 Ljudje in živali. 14.45 Hokej: Düsseldorfer EG—SB Rosenheim 17.05 De-tektivstvo s čarovnijo, serija (Catherine Hicks). 17.55 Nemške volitve 17.45 Poročila. 19.05 Heino v Dresde-nu. 19.45 Nemške volitve. 20.00 Raca zvoni ob pol osmih, nemška komedija, 1968 (Heinz Rühmann). 21.40 Volitve v Nemčiji. 21.50 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Volitve v Nemčiji. 23.30 Ameriška noč, francosko-italijanski film, 1972 (Jacqueline Bisset). 1.20 Detektivstvo s čarovnijo, ponovitev. 2.10 Šport, pregled sezone. O 6.00 Gadget, V deželi Saurijev, Yogi 8.00 Za otroke. 9.40 Shaggy, ameriški otroški film. 1948. 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe 13.05 Moj oče vesoljec. Munsterjevi Ultraman. 14.15 Lepa dekleta ne eksplodirajo. ameriška komedija, 1987 (Barbara Harris). 15.40 Božič v hribih. 16.10 Kje si. ko zmanjka luči? ameriška komedija. 1967 (Doris Day. Patrick O'Neal). 17.45 Volitve. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Rudi. nemška komedija. 1971 (Rudi Carrelli. 21.50 Spiegel TV. 22.25 Prime Time 22.40 Tutti Frutti. 23.40 Boj proti mafiji 0.30 Munsterievi. EUROSPORT 7.00 Mix 15.00 Velika drevesa, ameriški film, 1952. 17.00 Video moda 18.00 Ultra šport. 20.00 Kapitan Power 20.30 Josh 21.00 Obraz lutke ameriški znanstveno-fantastični film 1980 PRO 7 8.50 9.00 9.30 9.50 10.20 15.25 15.35 17.05 18.30 18.45 19.00 19.30 20.05 20.50 21.50 22.10 22.45 0.00 10.00 Ujetniki, ameriški film, 1949 11.30 Riptide 12.20 Bill Cosby 12.45 Samčevo stanovanje, komedija. 14.20 Kaščatka, mladinski film. 15.25 Enajst lačnih mačk, japonska risanka. 16.55 Patrolni čoln. 18.00 Tvoj skalp. Daniel Boone, ameriški vestem. 1966. 19.40 Bill Cosby 20.10 Dvoboj na Atlantiku, ameriški vojni film, 1957. 21.55 Ceste San Francisca 22.55 Madame. 23.20 Roke, polne krvi, angleška grozljivka. 1971. 0.55 Max Headroom. 10.05 Bill Cosby 10.35 Pa-' trolni čoln. 11.35 Enajst lačnih mačk risani film 13.05 Divje kraljestvo 13.55 Tvoj skalp. Daniel Boone. ameriški vestem 15.30 Gikor sovjetski film. 1981 (Albert Gulinjan) 17.00 Riptide (Perry King). 18.00 Zadnji prijatelj, francoski film. 1969 (Fernandel. 19.40 Bili Cosby. 20.10 Iskanje zlatega otroka. ameriška akcijska komedija, 1986 (Eddie Murphy. Charles Dance) 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 Volitve, posebna oddaja 23.20 Madame 23.45 Na železnici, nemški film, 1969 (Curd Jürgens], Video strani Miti in legende islamskih ljudstev, 11/13 Da ne bi bolelo Tamburaška skupina Bisernica iz Reteč in Muzsikas, madžarski ansambel za ljudsko glasbo Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitev Video strani Sova, ponovitev Zdravo, ponovitev Radovedni Taček Čebelica Maja Risanka Tv dnevnik 2 G. Bjelac: Plavalni tečaj, film HTV Osmi dan Tv dnevnik 3 Krst pri Savici, balet Sova: Alfred Hitchoock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 14/17, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 5/13 Video strani 8.50 9.00 9.30 10.00 11.30 11.00 11.20 12.05 14.25 14.35 15.05 15.35 17.00 17.05 18.10 18.20 19.15 19.30 20.05 22.05 22.25 23.40 Video strani Spored za otroke Šolska TV — Človekovo telo, 8/12 V hribih se dela dan, 2/8 Nemščina, 25. lekcija Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Nemščina, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev Lonček kuhaj Periskop Risanka Tv dnevnik 2 N. Bercksmans-J. Donid Valcroze: Življenje v barvah, 1/4 Tv dnevnik 3 Sova: Dekameron, 14., zadnji del slovenske čb nanizanke, Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 6/13 Video strani TV SLOVENIJA 2 MTV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza špportna oddaja. 21.20 Lepa naša domovina: Turizem, Zabavnoglasbena oddaja, 4/5 21.50 Circom 1/3. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar 9.30 Sedmi veter, nanizanka za otroke 9.45 Kihotiči nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 15.30 Naši slavni umetniki: Hatze-Vidovič. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila 16.30 Tv koledar 16.40 Sedmi veter, nanizanka za otroke. 16.55 Hihotiči. nanizanka za otroke. 17.10 Družinski album 5 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke kviz 18.45 Alpe —Jadran dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 21.00 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.30 Tv dnevnik 21.50 Poročila v angleščini 21.55 Kinoteka Hollywooda: Delo nasilja, ameriški film 23.25 Poročila 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.40 Svet športa oddaja HTV 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2. Koper. 19.00 Naša pesem 7. oddaja 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi. 13. zadnji del 21.05 Umetniški večer — Železni človek, poljski film ali Barbara Stanwick, ameriški dokumentarni film in Stella Dallas, ameriški čb film. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar 9.30 Maii svet, spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55; 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 15.05 Hrvatska klavirska glasba. 16.10 Video stran; 16.25 Poročila 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet. spored za otroke 17.10 Josip Juraj Stro-smayer. 17.40 Hrvatska danes 18.25 Številke in črke. kviz 18.45 Preteklost v sedanjosti 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Postal bom oče. filmska nanizanka 20.45 Žrebanje lota 20.50 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Kinoklub Evropa: Živeti nevarno arški film 0.15 Poročita SATEUTSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Teleshop 10.30 Raca zvoni ob pol osmih, nemška komedija 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kamizmir, Gospodinjstvo. Ladja ljubezni. Mork iz Orka. 15.55 Teleshop 16.05 Daniel Boone 17.00 Poročila 17.10 Sosedje 17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M.D. 21.00 Zaroka, nemška komedija, 1957 (Liselotte Pulver, Paul Hubsch-mid). 23.00 Poročila. 23.10 Magazin 23.55 Gospod Vincent, francoski film 1947 (Pierre Fresney) 2.00 Traper John RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa 10.00 Dva 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep 13.25 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Divja roža 15.55 Galaktika. serija 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara 18.45 Poročila 19.15 A Team 20.15 Airwolf 21.05 Vojna vohunov, ameriški agentski film 1967 (Robert Vaughn) 22.45 Poročila. 22.55 Marija in Jožef, francoski film. 1985 (Myriem Roussel. Thierry Rode) 1.10 A-Team. ponovitev IjlLÌ :T IZ 6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop 10.30 Zaroka, nemška komedija 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Kazimir Denar. Ladja ljubezni. Mork iz Orka 15.55 Teleshop 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.35 Avto 17.50 Bonanza 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje 17.35 Avto 17.50 Matt Houston (Lee Horsley) 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče 20.00 Veselo dalje. 20.30 Pravdne ribe. 21.00 Bistrejši brat Sherlocka Hol-mesa. ameriško-angleška komedija, 1975 (Gene Wilder, Madeline Kahn). 22.35 Poročila 22.45 Spiegle TV 23.15 V — zunajzemeljski 6.00 Halo. Evropa 10.00 Dva 11.00 Tv butik 11.35 Tvegano1 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Bogat in lep 13.25 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba 14.55 Divja roža 15.40 Poročila 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Pirat sedmih morij, italijanski film 1961 (Rod Taylor, Keith Mitchell). 22.05 Explosiv 22.55 Zakon v Los Angelesu nova nadaljevanja 23.45 V pasti, francoska kriminalka. 1971 (J L Tnnti-gnant) Dominique Sandal 7.00 Religija 8.00 Za otroke 10.00 Svetovni šport. 11.00 Športno popoldne: Smučanje, Valzoldana. slalom ženske, super veleslalom moški Valloire Jadranje, bob štirised Sarajevo, smučanje. pregled 23.00 Bob. SP v Sarajevu 0.00 Oshkosh Air Show. ZDA 1.00 Bodybuilding SUPER CHANNEL 7.00 Mix 11.00 Eurochart-Hot 100 11.30 Mix 13.30 Helo Austria 14.00 Mix 15.00 George Vanderman 15.30 Win Lose or Draw kviz 16.00 Turistični magazin 16.30 E R F 17.00 Mix 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže 19.30 Video moda 20.00 Spin. 21.00 Dragocena ženska, ameriški film. 1986 (Kirsty McNicol. Susan Saradonj. 6.00 Poslovni raport 6.30 To so bili dnevi 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics 10.00 Slalom moški. Valloire 11.00 Kolesarstvo 12.00 Dviganje uteži 13.00 Eurobics 13.30 Snukerji 15.30 Smučanje, pregled 16.30 Bob četverosed, Sarajevo 17.30 Nogomet Nemčija ČSSR 19.30 Novice 20.00 Velika kolesa, ekstravagantni športi 21.00 Hokej na ledu 22.00 Ameriški nogomet 23.00 Biljard 0.00 Novice 0.30 Snukeri SUPER CHANHEL 7.00 Daybreak 8.30 Politika in sociala 9.00 Poročila 9.10 Mix 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila in vreme 19.45 Time Warp, 20.00 Tajska panorama 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive 21.30 Fokus. 22.00 Novice 22.15 Športne novice. 22.20 Unesco 22.50 Perspekti- L i i AM 6.00 Poslovni raport 6.30 Newline 7.00 Za otroke 9.30 Eurobics 10.00 Velika kolesa 11.00 Moto šport 12.00 Biljard 13.00 Eurobiss 13.30 Snukre JI 15.30 Dirkalni čolni 16.30 Odbojka Brazilija 18.00 Ameriški nogomet 19.00 Španski goli 19.30 Novice 20.00 Wrestling 2Ì.00 Boks 22.00 SP v dvoranskem speedwayu 23.00 Avstralski kick boks 0.00 Novice 0.30 Snukerj JL i M . PRO 7 11.10 Barney Miller 11.40 Pištola za vse primere 12.30 Gikor. sovjetski film. 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill. japonska risana serija. 26 delov 15.30 Potepuh 15.55 Richmond Hill 16.45 Naša deseterica, ameriška serijska komedija, 1988, 24 delov 17.15 Murphy Brown. 17.55 Velika dolina. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Pištola za vse primere. 20.10 Angelika, prvi del, francosko-nemški film. 1964 (Michele Mercier, Robert Hossein) 22.15 Kitajska plaža 23.15 M, nemška kriminalka, 1930 (Peter Lorre). 7.00 Daybreak 8.30 Ruska enajstica 9.00 Novice 9.10 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 13.30 Mix 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp 20.00 Ultra šport: smučanje na vodi Amsterdam. 22.00 Poročila 22.15 Ultra šport. PRO 7 11.05 Murphy Brown. 11.40 Pištola za vse primere 12.25 Ujetniki, ameriški film, 13.55 Shiloh ranč. 15.05 Jackie in Jill. 15.30 Potepuh. 15.55 Tarzan 16.45 Naša deseterica, serijska komedija, 1988 (Bill Kirchenbauer). 17.15 Alice 17.50 Diamanti 18.40 Tom in Jerry 19.10 Pištola za vse primere. 20.10 Hura, staršev ni doma, nemška komedija. 1970 (Uschi Glas). 21.55 Mannix 22.55 Živiš samo enkrat. ameriška kriminalka. 1936 (Sylvia Sidney Henry Fonda) 0.25 Kitajska plaža SREDA 5. december TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.50 10.50 11.40 14.55 15.05 15.35 17.00 17.05 17.35 18.20 18.40 19.10 19.30 20.05 21.55 22.15 23.10 1.35 Video strani Živ žav Tv drama N. Bercksmans-J. Donid Val- croze: Življenje v barvah, 1/4 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Vulkani, francoska poljudnoznanstvena serija, 2/6 Po sledeh napredka Spored za otroke in mlade Križem, kražem, oddaja TV Skopje, 6/6 Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Umetni raj, slovenski film Tv dnevnik 3 Okno: Povratek k Staxu, oddaja HTV Sova: Alf, ameriška nanizanka, 14/24 Murphyjev zakon, ameriška nanizanka, 7/13, Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 10/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor — Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ev. košarka. Svet poroča. HTV 1 9.20 Poročila. 9.25 Tv koledar. 9.35 Vau, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Izbrali smo za vas. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vau, nanizanka za otroke. 17.10 Tv gledališče: Igra. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer: Najdražja mamica, ameriški film. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Intervju. 23.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Bisfrejši brat Sherlocka Holmesa, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Veter, Zdravje, Ladja ljubezni, Mork iz Orka. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila 17.10 Sosedje. 17.35 Živali. 17.50 Planet opic. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija (Richard Grieco). 21.00 Naše malo gledališče, veseloigra. 22.40 Poročila. 22.50 Vihar nad Jamajko, angleški akcijski film, 1965 (James Coburn). 0.35 Booker. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.00 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.40 Poročila. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.10 Grad ob Vrbskem jezeru. 20.15 Gottschalk. 21.15 Delo na črno (Bruce Willis). 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 22.55 Moja mama je volkodlak, ameriška komedija, 1973 (Susan Blakely, John Sayon). 0.25 V zadnjem trenutku, ameriška kriminalka, 1973 (Henry Fonda, Larry Hagman). EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Newline. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Teinis, Seiko, Tokio. 12.00 Ritmična gimnastika. 13.00 Eurobics. 13.30 Snukerji. 15.30 Tenis, Australian Open: Lendl—Edberg. 18.30 Konjeništvo. 19.30 Novice. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Ford Ski raport. 22.00 Boks. 23.00 Golf, posebna oddaja, 1991 Ryder Cup. 0.00 Novice. 0.30 Snukerji. EnmmEi 7.00 Daybreak. 8.30 Halo, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Win Lose or Draw, kviz. 20.30 Reportaže. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Time. 22.00 Novice. 22.15 Športne novice. 22.20 Reportaže. PRO 7 5.35 Ljubezen, laži, Jackie in Jili, Potepuh, Tom in Jerry, Shiloh ranč, Diamanti, Naša deseterica, Alice, Pištola za vse primere. 12.15 Hura, staršev ni doma, nemška komedija. 15.00 Jackie in Jill. 15.25 Potepuh. 15.55 Naša hiša. 16.45 Naša desetica. 17.15 Harryjeve -sodbe. 17.50 Kobra, prevzemite. 18.45 Tom in Jerry. 19.15 Pištola za vse primere. 20.10 Vrtnice so za bogate, ameriški film, 1987 (Lisa Hartman, Joe Pennyj. 22.30 FBI. 23.30 Poletni otok, ameriški film, 1959 (Richard Egan, Sandra DeeJ. 1.35 Mannix. Sveta Barbara — Zavetnica rudarjev Opazili ste že, da v tej rubriki že nekaj mesecev na kratko opisujemo vidnejše cerkvene praznike, ki so še posebej povezani z našim okoljem in Slovenci nasploh. V decembru imamo kar tri takšne praznike: Barbaro, Miklavža in Božič. Tokrat samo o Barbari: O tej, lahko rečemo ljudski svetnici žal ne vemo veliko, pa še to, kolikor je znanega, je močno prepleteno z legendami. Ker je njeno češ-čenje med vernim ljudstvom še močno razširjeno, poglejmo, kaj vemo o njej, pa čeprav iz legende. Po davnem izročilu je bila doma iz Nikodemije v Mali Aziji. Živela je v tretjem stoletju in je bila hči poganskega kralja Dioskura. Zaradi njene lepote jo je oče zaprl v grajski stolp, toliko se je bal zanjo. Ko pa se je nekoč vrnil s potovanja, jo je našel vso spremenjeno. Hči mu je priznala, da se bo odslej posvetila samo Bogu. Oče se je silno razjezil in odslej naj bi bil stolp njena trajna ječa. A glej, vrata so se sama od sebe odprla. Ponudili so ji, da bi se poročila s kraljevičem Fabricijem, v zameno za pro- stost pa naj bi še darovala poganskim bogovom. Oboje je gladko odklonila. Vrgli so jo v ječo in jo mučili. Ponoči pa so prišli k njej angeli in ji dajali tolažbo in pogum. Naslednji dan so jo še bolj mučili, jo popolnoma slečeno gnali po mestu in jo tepli s šibami. Obsojeni na smrt, ji je lastni oče z mečem odsekal glavo, nakar ga je za kazen takoj ubila strela. Toliko legenda. Vera, zlasti preprosta ljudska vera, pozna včasih drugačen red vrednot kakor razum. Naš narod je z mnogimi drugimi evropskimi narodi uvrstil v v. Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili in se ji priporoča zlasti za srečno zadnjo uro. Ko se bliža nevihta, se kmet obrača k njej. naj odvrne nevarnost strele od njegove domačije. Predvsem pa rudarji, ki so v globokih rovih pod zemljo v stalni nevarnosti, so si jo izbrali za zavetnico. Naj omenimo, da so nekdaj rudarji praznovali svoj stanovski praznik na god .vv. Barbare in ne 3. julija kot sedaj. Za svojo patrono so si jo izbrali tudi vojaki, piloti, zidarji, ranjenci in vsi, ki jim v poklicu grozi nagla, nepredvidena smrt. Z godom sv. Barbare so ponekod povezani še običaji, ki z njenim svetništvom in legendarnim izročilom nimajo nobene zveze in je zlasti vrsta vraž, ki se pritika svetničinemu godu, dediščina različnih predkrščanskih ali poznejših poganskih varovanj. Stane Koselj Glasbeni kotiček Radia Pripravlja D. J. Hobby Bratuša (vsč kot plesna Sola) V HOTELU PAKA VELENJE Tel.: 853-351 VABIMO K VPISU V PLESNE TEČAJE: — družabni ples za odrasle: začetni — sreda 5. december nadaljevalni — torek, 4. december — tečaj jazza — tečaj aerobike — ter plesno šolo za otroke od 5. do 14. leta Informacije, rezervacije, vpis: vsak dan od 15. do 20. ure. HI THERE!!! Neverjetno kako čas hitro teče. Do konca letošnjega leta nam je preostalo še dobrih pet tednov. In to se tudi dobro pozna pri nakupih gramofonskih plošč, kajti kar naenkrat hočejo vsi umetniki izdati še kakšno ploščo pred nakupovalno novoletno mrzlico. Zato boste lahko prišli na račun tudi tisti, ki redno poslušate naše oddaje Radia Velenje in sicer vsak ponedeljek od 18. do 19. ure. Do konca leta namreč nameravam predstaviti še kar nekaj dobrih albumov, kot so: TWENTY 4 SEVEN - Street Moves, WHITNEY HOUSTON — I'm your baby tonight, PET SHOP BOYS — Behaviour, BAD BOYS BLUE — Game of Love, BLUE SYSTEM .. .Obsession. USA 1. Deee-Lite 2. 2 In A Room 3. Black Box 4. Betty Boo 5. Clubland 6. A + C 7. Deskee 8. DNA 9. Soul II Soul 10. Freestyle Orchestra 11 .Tony Toni Tone 12. Lisa Stansfield 13. 2 Live Crew 14. Soho 15. 808 State Groove Is In The Heart Wiggle It Everybody Everybody Doin The Do Let's Get Busy It Ain't Over Dance Dance Tom's Diner People Keep On Pumpin' It Up Feels Good This Is The Right Time Banned In The USA (LP) Hippychick(Rmx) Cubik (Rmx) Za danes pa si poglejmo le nekaj aktualnih novic iz sveta moderne glasbe ... YO ... Duet PARTNERS IN KRYME je petega novembra izdal novo malo ploščo »Underco-ver«, ki naj bi bila tudi druga uspešnica tega dueta . .. YO ... Angleška skupina LONDON BEAT je zaslovela z najbolj udarnim komadom I've been thinking about you, pa v tem trenutku pripravlja novo verzijo legendarnega komada BOB MARLEYA: No wo-man no cry. Vsa zadeva pa se nahaja tudi na prvi LP plošči In The Blood ... YO ... Legendarni ameriški producent QUINCI JONES produciral je vse solo albume Michael Jacksona se v zadnjem času ukvarja z angleškim duetom BROS, ki v ZDA pripravlja tudi nov album. Fanta pravita, da bo to najboljši izdelek doslej. Hmm, bomo videli oziroma slišali... YO ... Se še spomnite fantov skupine MILLI VANILLI. Če se jih ne potem bodite brez skrbi, kajti fanta sta izdala novo uspešnico, na poti pa je tudi čisto sveži album ... YO ... Tako, mislim, da bo za danes kar dosti sicer pa nas lahko še vedno dobite na tel. številki 855-191 (od 17,—19. ure). ŽIVIO!!! (0 3 (0 (0 C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. SREDA, 28. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naša gosta bosta predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in predsednik novoizvoljene velenjske vlade Franjo Bar-tolac — po telefonu 855-963 boste lahko poklepetali z njima o vsem, kar vas zanima) ; PETEK, 30. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 2. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, nova pa sprejemali po telefonu 855-963). 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 3. DECEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18. Lestvica Radia Velenje. SREDA, 5. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naša gosta bosta predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik in predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Alfred Božič. Z njima boste lahko poklepetali po telefonu 855-963). 1 1 M M 1-1 1° 1 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Sreda, 28. 11. ob 18. in 20. uri ZLATI FANT — ameriška komedija. Vloga: Eddie Murphy. Četrtek, 29. 11. — FILMSKA PREDSTAVA ODPADE. Petek, 30. 11., sobota, 1. 12. in nedelja, 2. 12. ob 18. in 20. uri OTOK Z ZAKLADOM — ameriški akcijski. Vloga: Charlton Heston, Christopher Lee. Ponedeljek, 3. 12. ob 18. in 20. uri Torek, 4. 12. ob 18. in 20. uri HOLANDSKE LUTKE -ameriška komedija. Vloga: The Dolly Dots. Sreda, 5. 12. ob 18. in 20. uri UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) — ameriški, plesno gl., Vloga: Patrick Swayze. NOČNI KINO V REDNEM KINU VELENJE Petek, 30. 11. ob 22. uri, sobota, I. 12. in nedelja, 2. 12. ob 22. uri RAZUZDANKA — ameriška trda erotika. KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 2. 12. ob 10. uri MATINEJA - POPAJEVE NORČIJE - risanka. Ponedeljek, 3. 12. ob 20. uri DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV — ameriška drama, FILM LETA za abonma in izven. Vloga: Robin Williams. Režija: Peter Wein. Emocionalna zgodba o učitelju književnosti in njegovi ljubezni do poezije in posredovanj le te do učencev. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 2. 12. ob 18. uri HOLANDSKE LUTKICE — amer. komedija. Ponedeljek, 3. 12. ob 18. uri OTROK Z ZAKLADOM -ameriški akcijski. Vloga: Charlton Heston. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 30. 11. filmska predstava odpade! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! r i i i i i i i i m I I I I L Ravne 38 b, Šoštanj Tel.: 063/882-403 PRESENEČENJE!!! V sredo, 28. novembra, od 20. ure dalje vas vabimo na praznovanje 3. rojstnega dne in otvoritev nove restavracije. Sprejemamo tudi rezervacije za večje skupine po telefonu 882-403. Ob okusni hrani, izbranih pijačah in dobri glasbi vam bo gotovo všeč! Vsak dan, razen ponedeljka in torka od 18 do 02. ure vas pričakujemo v DISCU S! snatooftoii Tel. št.: 853 451 _855 450_ PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE prodam. © 888-244, popoldan. JAPONSKI FOTOAPARAT PENTAX, prodam. © 854-942, popoldan. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na ime BEMIJA AGIČ, Veljka Vlahoviča 41, na relaciji Gorenje—Gorica. OKROGLO POSTELJO, imitacijo usnja, premer 320 cm, prodam. ® 853-752. MLAD PAR IŠČE SOBO, ali stanovanje v Velenju ali okolici. © 857-602. PARCELO, Z GRADBENIM DOVOLJENJEM, ob asfaltni cesti ter nov video recorder in borove fosne, prodam. © 779-168. V NAJEM ODDAM VINSKO KLET, v centru Velenja. © 853-152. MALO RABLJENO HLADILNO OMARO prodam za 6.200,00 din in večji hladilnik za 900,00 din. Informacije po 19. uri. Marjan Klavž, Koroška 8 a, Velenje. © 855-329. PARCELO Z VSO GRADBENO DOKUMENTACIJO v Za-bukovici, prodam. © 776-856. ŠIVALNI STROJ BAGAT ugod no prodam. © 855-390. MOŠKI, SREDNJIH LET, nevezan, s stanovanjem in avtomobilom, želi spoznati žensko, samsko ali vdovo, staro od 45 do 55 let. Samo resne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »Iskreno prijateljstvo«. V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR s telefonom in sanitarijami s posebnim vhodom, za mirno dejavnost. Predplačilo. © 857-342. ISKRENA HVALA MILIČNIKOM policijske postaje Velenje za uspešno iskanje izgubljenega bika na Lomu. Hvaležna Ida in Maks Jelenko. UGODNO PRODAM VINSKO KLET s 1000 m2 zemlje, © 779-177. RADIO PHILIPS in šivalni stroj Bagat Danica, prodam. © 857-790. TAM 170, kiper, registriran do 6/91 in TAM 650, neregistriran v voznem stanju, ugodno prodam. © 853-323. KARAMBOLIRAN JUGO 45 L, letnik 1986, prodam. © 854-072 po 15 uri. TELETEKST MODULE za TV Gorenje prodam. Cena 1.100,00 din. © 858-881, v soboto in nedeljo. STAREJŠI, MALO RABLJEN PRALNI STROJ, prodam. © 850-185. JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do XI./91, prodam. © 851-546. HIŠO TAKOJ VZAMEM V NAJEM. © 857-242. HITRO, KVALITETNO in poceni šivam ženska krila. Starejšim, bolnim in invalidnim pridem tudi na dom. © 855-755. ENOREDNI, NAVADNI PLE-TILNI STROJ znamke Dopleta 191, nerabljen, prodam. © 850-294. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica —Gorenje št. 1208, na ime Stjepanovič. KOMBI Z-850 PRODAM. Kupim Samaro. © 854-327. MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA vzame v najem stanovanje ali privat sobo, s kuhinjo, v Velenju ali okolici. © 854-685. ENO SEZONO RABLJENO TRAJNO ŽAREČO PEČ prodam za 3.000,00 din, prodam tudi trajnožareč štedilnik, s pečico, za 2.700,00 din. © 831-752. KAMIN PRODAM. Stane Jelen, Ravne 189, Šoštanj. NOVA VHODNA VRATA (hrast) in sivo beli ter rdeč marmor, prodam. © 882-209. TELEVIZOR FISHER, daljin ski, glasbeni stolp Sharp, štedilnik 4 plin, 2 elektrika, trajno gorečo peč in dva para smuči z okovji, prodam. © 8-82-774, popoldan. ZDRAVA IN ZANESLJIVA MLAJŠA UPOKOJENKA sprej me kakršno koli delo. Šifra »Poštena«. PREKLICUJEM VELJAVNOST CELOLETNE Izletnikove vozovnice št. 103, na relaciji Topolšica —Gorenje. Anton Kolar. ZRAČNO PUŠKO, nemško an-šicerko, novo, prodam. Cena po dogovoru. © 853-985. TRAKTOR 30 konjev-štajer, prodam. © 858-578. PARCELO 1300 m2, v Studencih pri Ponikvi, prodam. © 853-306, zvečer. 6000 STRESNIKOV, bobrovcev, rabljenih, prodam, in 5 m3 rabljenega lesa ter Jugo Koral 60. © 850-396. BARVNI TV GORENJE s tele-tekstom, skoraj nov, prodam. © 881-270. UGODNO VAM NUDIM izdelavo vseh vrst zaves in sicer tudi po naročilu po © 855-916 popoldan od 18. ure dalje. Naročila sprejemam tudi na vašem domu. ZAMRZOVALNO OMARO staro 3 leta, 2801, prodam. © 856-139 popoldan. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Marinšek, Jenkova 25, Velenje. © 851-069. GARAŽO v Velenju ali okolici iščem. Plačam dobro. © 852-220. ŠIVALNI STROJ RUŽA Step S Electronic, prodam, kupim dvodelno omaro. © 853-741. R-4 GTL, kupim star okoli 6 let © 857-257. SPALNICO »MEBLO«, zaradi selitve, ugodno prodamo. © 855-584, zvečer. DIATONIČNO HARMONIKO PRODAM © 851-306. VIDEOREKORDER SHARP prodam. © 858-810. Novo. KOZLA UGODNO PRODAM. © 850-492. OSEBNI AVTO JUGO KORAL 60, star 17 mesecev, ugodno prodam. © 850-492. DVA TELETA SIMENTAL ter avto ZASTAVA 850, neregistriran, prodam. ©858-404, Gro-belnik. VEČ SOftT TRTNIH SADIK prodam: kerner, izabelo, rumeno šmarnico in jurko. © 884-193. »ROLO SERVIS«, vam nudi dobavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij po ugodnih cenah. © 063 24-296, Andrej. SPALNICO, TOVORNO PRIKOLICO in strojeno govejo kožo, ugodno prodam. © 856-042. ZASTAVO 128, letnik V/89, prodam. © 858-266, popoldan. KUPUJEM VIKEND, do 25 km iz Velenja. Vrednost do 20.000 DEM. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Vikend«. NAKLADALKO ZA SENO Sip 19, staro 2 leti ter obračalnik, prodam. © 721-388, zvečer. MOPED TOMOS AVTOMATIC, nov, ugodno prodam. Hu-domal, Ravne pri Šoštanju. © 881-390. KRAVO S TRETJIM TELETOM, ali brez njega, prodam. © 858-558. LOKAL V VELENJU PRODAM. Šiviljstvo »MALČEK«, Kardeljev trg 10, od 15.30 do 18. ure. ZAHVALA! OB NESEBIČNI POMOČI ob poplavi našega doma se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč vsem sokrajanom, sorodnikom, KS, še posebej gasilcem Šmartnega ob Paki, tamkajšnjemu RK in DO Keramika. Majda in Franc Kopač. DEŽURSTVA Občina Velenje V Zdravstvenem domu : Zdravniki: Sreda, 28. novembra dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Stupar in dr. Rus Četrtek, 29. novembra dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Stupar in dr. Rus Petek, 30. novembra dnevni dr. Kočevar, nočni dr. Stupar in dr. Rus Trg bratov Mravljak 3 Šoštanj, telefon: 063/856-204 Dejavnost: — sitotisk — ofset — tampotisk — okrogli tisk — — fotostavek — izvoz — uvoz — trgovina V mesecu decembru vas še posebej vabimo k nakupu poslovnih daril. Pri nas boste lahko izbrali koledarje, vžigalnike, svinčnike, vizitke, plakate, kalkulatorje, ure, poslovne kovčke . .. Po želji vam darila opremimo tudi z napisi! Pravi naslov za praznični nakup — MEDIA Šoštanj! RDEČA DVORANA VELENJE Delovna organizacija za izvedbo prireditev propagandne in turistične dejavnosti Šaleška cesta 3, 63320 Velenje oddaja prostore v najem Prostori so v poslovni stavbi Šaleška cesta 3. Skupna površina 105 m! s sanitarijami Izhodiščna cena za plačilo najemnine je 30 DEM/m! na mesec v dinarski protivrednosti. Ponudbi mora biti priloženo dovoljenje za opravljanje dejavnosti, poročilo o kakovosti storitev in dobrega gospodarjenja z imovino. Ob sklepanju pogodbe bo moral izbrani ponudnik sprejeti pogoj zavarovanja z akceptnimi nalogi. Vse ponudnike bomo pismeno obvestili. Informacije po telefonu 063- 855-741. Sobota. I. decembra — dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Vrabič in dr. Mijin Nedelja, 2. decembra — dnevni dr. Vrabič, nočni dr. Vrabič in dr. Mijin Ponedeljek. 3. decembra dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Zupančič in dr. Lazar Zobozdravniki: Četrtek, 29. novembra in petek, 30. novembra — dr. Darinka Suster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na veterinarski postaji v Šoštanju: Do 30. novembra - Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, telefon 857-875. Od 30. novembra do 7. decembra — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jeri-hova 38, telefon: 858-704. Na veterinarski postaji v Mozirju: Do 2. decembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 3. decembra do 9. decembra — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno tel.: 841-410. ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, očeta, brata in dedija Martina Ribarja 1930-1990 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Velenje, bolnišnice Topolšica in Slovenj Gradec, ki ste mu v času njegove bolezni pomagali in mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi govornikom, pevcem, častni straži in rudarski godbi, ki ste z ganljivimi besedami, odpetimi in odigranimi žalostinkami in s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angelca, sin Tine, sestra Marija, brat Jože, vnuk lan in vsi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata Stanko Rezoničnik iz Belih vod 7. 10. 1926—19. 11. 1990 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu TUŠ za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje, hvala osebju internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, KS Bele vode, duhovniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, godbi TUŠ, pogrebcem, vsem, ki ste ga pospremili do zadnjega doma in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Poldika, hčerki Ida in Marjana, sin Ivan z družinami in ostalo sorodstvo. Kako je hiša pusta, prazna, odkar v njej več tebe ni. bila je prej tako prijazna, sedaj otožna, pusta se nam zdi. V SPOMIN Rudolfu Bizjaku 1. 12. 1989-1. 12. 1990 Nesrečni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo s teboj živeli, delili si dobro in zlo, pa vendar bilo je lepo. Spomin nate ne bo nikoli zbledel. S cvetjem in plamenčki sveč ti želimo vračati tvojo ljubezen in dobroto. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in poklanjate cvetje. TVOJI NAJDRAŽJI Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite spomnite se. kako trpe! sem in večni mir mi zaželite. (narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, zeta, svaka in strica Vinka Sušca iz Foitove 2 1. 4. 1938-17. 11. 1990 Vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami in izrazi sožalja počastili njegov spomin ter nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega intenzivnega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, RLV, rudarski godbi, častni straži, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Josipu Bačiču in g. Jožetu Voglerju za ganljive besede slovesa, sodelavcem PE Nama Velenje, LB Velenje d.d.o. Mozirje, sostanovalcem Foitove 2, DU Velenje, društvu paraplegikov celjske regije ter gospodu kaplanu Pelcu za lepo opravljen cerkveni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN Dne 26. II. 1990 mineva 20 let. od nepozabno izstreljenih salv iz lovskih pušk in zvoka roga, ki sta oznanila zadnje slovo od svojega dolgoletnega člana zelene bratovščine Draškega Jaka-Tamšeta iz Topolšice Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu v spomin prižgete svečko, poklonite smrekovo vejico, se v imenu žene Matilde, sinov Draga in Mirka z družinami iskreno zahvaljujemo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Emilije Raj kovic iz Velenja 14. 9. 1935-9. 11. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, sodelavcem Gorenje — pralna tehnika, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Kralju, dr. Breznikarju in osebju Kirurgije II. bolnišnice v Slovenj Gradcu, govornici za poslovilne besede, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Iskrena hvala sosedom Fl is iz Šaleške 18 D. Žalujoči: mož, hčerka Marija, sin Radiša z družinama in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Zdravka Brgleza iz Pesja 28. 1. 1916-11. II. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom Reberjakovim, osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter dr. Menihu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Borovniku za poslovilne besede in pevskemu zboru. Žalujoči: žena Vida, hčerka Slavka z možem Brankom, vnuk Sandi in ostali sorodniki. Človek v radostnem svetu kakor roža oveniš. danes si vesel na svetu jutri pa že v grobu spiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega strica in očeta Martina Koprivnika iz Ljubljanske se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinam Šumak — Koprivnik in Kotnik, sosedom Emilu in Gelei Koželj ter Kmetič za nesebično takojšnjo pomoč. Iskrena hvala DO Vegrad, govorniku Mihi Valenciju za poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred. ISKRENA HVALA! Žalujoči: nečakinja Danica z družino, sin Igor, hči Angela z družino ter ostali sorodniki. : ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, otija, brata in strica Martina Ločana rojenega 16. 11. 1915—9. II. 1990 iz Raven pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Zahvala velja zdravstvenemu osebju bolnišnic Topolšica, Golnik, UKC Ljubljana, Celje in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Iskrena hvala dr. Šegoti iz bolnišnice Topolšica za trud, ki ga je posvetil očetu in nam nudil moralno pomoč. Posebno se zahvaljujemo govorniku Zdravku Mevcu za izrečene poslovilne besede na domu, pevcem za odpete žalostinke, godbi Zarja Šoštanj, duhovnikom za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hči Vladka in sin Stane z družinama, vnuki Tomaž, Dominika, Klavdija, Lucija in Nina, brat in sestre ter ostali sorodniki. Ko bodo prišle pomladi, za pomladjo boš še vedno ti v naših srcih draga mama! Dne 14. II. 1990 je v 89 letu starosti umrla naša draga mama Antonija Zager rojena Menih v Topolšici Hvala vsem, ki ste ob žalostnem slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem, svečami ter pisnimi in ustnimi izrazi sožalja počastili spomin naše drage mame ter jo pospremili na zadnji poti k počitku. Hvala tudi vsem sosedom in znancem za pomoč v stiski. Posebna zahvala velja dr. Bogdanu Menihu in patronažnim sestram za nesebično pomoč v njeni težki bolezni. Iskrena hvala tudi govornici Lojzki Zaleznik ter g. kaplanu in pevcem za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Angela z družino, Milka z družino, Roman z ženo Rozko, vsi vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Franca Pintariča iz Velenja 2. 10. 1914 - 11. II. 1990 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v času bolezni obiskovali. Zahvaljujemo se vsem za nesebično pomoč in darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju bolnišnice Topolšica, enako gospodu kaplanu za opravljen obred. Hvala častni straži rudarjev in ribičev, pevskemu zboru, rudarski godbi ter govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem sodelavcem RLV — obrat Priprave, Gorenje Commerce, Gorenje Procesna oprema in Gorenje GA. Žalujoči: žena Erna, otroci Ivo, Anica, Marija in Marjan z družinami. Utihnil je tvoj glas, nehalo je biti tvoje srce, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš . . . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Rudija Kurnika 19. 3. 1911-9. 11. 1990 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala dr. Vrabiču in dr. Renkovi za trud in nego ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Kristina, hčerka Darinka, vnuk Jure ter sinova Mirko in Slavko z družinama. Brat Sadete Husein, Sadeta in mož Rašid se še minjajo dogodka. ■»■■■■■■HHHnHi Pred velenjskimi sodniki je vse več nasilnih staršev Otroke pretepajo, mar ne!? Tu in tam se v kakšnem časopisu, kakšni reviji, pojavijo fotografije pretepenih in zmaličenih otrok. Človek ob pogledu nanje ne more verjeti, da so jim kaj takšnega sposobni storiti njihovi starši, pogosti zaradi kakšne mizerne malenkosti. Človek skuša take fotografije čim prej pozabiti, grde so in zdi se mu, da je to na meji resničnega. Po besedah sodika Darka Re-penška, ki je na velenjski enoti Temeljnega sodišča. Celje prejšnji teden obravnaval enega takšnih primerov, pa je tega vedno več. Tu blizu, med nami. Ampak, ko pravi, vedno več, misli na primere, ki starše privedejo tudi pred sodnike. Koliko pa je tistih, ki jih roka pravice ne doseže, ker nikoli ne pridejo v javnost? Ali pa pridejo, le toliko, da otrok modrice in rane pokaže najboljšemu prijatelju? Drugje pa je tiho zaradi previdnosti, da ga ne doleti nova kazen. Eden od takih primerov je dobil epilog prejšnji teden na prvostopenjskem, velenjskem sodišču. Čeprav je bila glavna obravnava javna, glavnih >akterjev< v zadevi >pretepeni otrok< ne bomo imenovali s polnim imenom in priimkom. Zato ne, ker, se lahko temu otroku, leto pa pol po dejanju. rane na novo odpro. Pa tudi zato, ker bo ta oče morda res zdržal in otroka ne bo več pretepal? Sicer pa se bo moral, razen če ne bo želel o svojem nasilju razmišljati na samem, v zaporu. • • • S PALICO, PASOM, PA ŠE PESTJO Lani, v drugi polovici aprila je bilo, ko je M. C. pretepal svojega enajstletnega sina. Najprej s palico (po katero je moral otrok sam). Ko se je ta zlomila, je nadaljeval s pasom, potem pa se ga je lotil še s pestjo in šele tukaj je sinu uspelo tudi ubežati. Bos se je zatekel v gozd, od tu pa k prijatelju, kjer so ga našli šele naslednji dan. Vsega v modricah in odrgninah. Fotografije, ki pričajo o tem, hrani sodišče. Oče je v pravniškem jeziku tako storil kaznivo dejanje surovega ravnanja z mladoletno osebo. In kot je v navadi, kadar se zgodi kaj takšnega, se obtoženi dejanja ne spominja prav dobro. Tudi M. C. se spominja samo tega, da je tisti dan prišel otrok iz šole. Zakaj se ga je lotil pa ne ve. Sodni izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da je bila obtoženčeva sposobnost oziroma zmožnost ob- vladovanja samega sebe delno okrnjena, ne pa bistveno. M. C. je bil tudi sam v otroštvu pogosto surovo fizično kaznovan in mu je bil, kot ugotavlja psihiater, s strani očeta tak vedenjski vzorec na nek način privzgojen. Žal ga zdaj pri-vzgaja ali pa ga je do nedavnega, tudi svojemu otro- ku, ki pa ga ima, kot trdi rad in s katerim se zdaj, dobro razumeta. M. C. res boluje za sindromom agresivnosti, za kar se tudi zdravi. Z zdravljenjem je začel že predno je s sinom storil to, kar ga je privedlo pred sodnike. In neprestano danes ponavlja, da tega ne bo storil več. • • • BIVŠA ŽENA TERJA ODŠKODNINO Njegova bivša žena, s katero pa zdaj spet živi skupaj, je imela možnost, da se pričanju proti obtoženemu odpove, vendar se je odločila drugače — da bo pričala. cer noče, da pa si to on želi ... Ko jo je sodnik spomnil, da je na pravni obravnavi govorila precej drugače, je rekla, da zato, ker je mislila, da bo kaj boljše. On ji je očital, da laže, da je sicer res živčen in eksploziven, da pa se zdravi. Čuti obveznost skrbeti za otroka, ga ima rad, rad ima tudi njo, da bi se spet poročil, pa ne dovolijo njeni sorodniki . . . Ona je na sodišču zahtevala odškodnino za otroka — 30 tisočakov, on je povedal, da ni pripravljen tega plačati, ker tako živijo v skupnem gospodinjstvu in tako za to daje denar . . . On je ponavljal, da mu je žal, in da česa takega ne bo več naredil, da ima oba rad, ona je zatrjevala, da jo on nadleguje . .. Kdo bi si ga vedel? Povedala je, da je njen bivši mož sina večkrat pretepal, vendar pa ga ona ni nikdar peljala k zdravniku. Da je tak, da mora svojo agresivnost sproščati na nekom, da je bil najbolj blizu večkrat sin. Da zdaj on živi spet pri njej, da ona tega si- • • • S STOLOM NAD BIVŠEGA TASTA Obtožba je menila, da mu je kaznivo dejanje dokazano, da ga tudi sam ne zanika in sodišču predlagalo izrek primerne kazni. Ker obljublja, da česa po- dobnega ne bo več počel, ker se res zdravi in ker je redno zaposlen, je obtožba menila, da bi bila vzgojna že pogojna kazen s primerno dolgo (daljšo) preizkusno dobo. Senat pod predsedstvom sodnika Darka Repenška se je odločil za pogojno kazen 9 mesecev zapora, ki ne bo izvršena, če v preizkusni dobi 3. let, ne stori novega kaznivega dejanja. Tudi sodišče je menilo, da je za družino bolje, ker zdaj spet živijo skupaj, če se M. C. izreče pogojna obsodba. Ampak, na vidiku je že nova obravnava, kaj bo M. C.-ju prinesla ta, se še ne ve. Letošnjega januarja naj bi s stolom >obdelal< tudi svojega bivšega tasta, o čemer je svojo izjavo sodišču že podala S. C. Vendar, on ima vse rad, ona pa je tudi pred časom še trdila, da brez njega ne more živeti... Kdo bi si ga res vedel? Jasno pri vsem skupaj je le to, da otroke pretepajo, in da je bil tudi sin M. C.-ja pretepen. Sodišče ali kdo drug bo moral z ustrezno kaznovalno politiko to preprečevati. Morda bi lahko kaj naredili tudi mi, če bi nasilne starše, potem, ko jim je nasilje dokazano, objavili. Nič prizanesljivo, z začetnicami, ampak tako, da jih prepozna vsak sosed in vsak znanec. Pa zaenkrat naj bo. Ne zaradi njih, zaradi otroka, da mu ne bo treba vsega podoživljati še enkrat. Opomba avtorja: Fotografije z dogodkom iz lanskega aprila nimajo z opisanim skupnega nič drugega kot nasilje staršev nad nemočnimi otroki. Milena Krstič-Planinc Živemu človeku se lahko zgodi marsikaj. To kar se je zgodilo lepemu dečku, pa bi že lahko bila dobra podlaga za kakšen bu-moren in zapeljiv, pa še akcije poln film, ki se /.a razlik» od drugih podobnih filmov, tokrat ne konča s „popolno srečo in stavkom : živela sta v ljubezni do konca svojih dni, ker se je vse skupaj končalo že prej, pred vsem pa na nepričakovan način. Zanj. Zanjo ne. Prav neverjetno je, kaj vse se lahko zgodi, če je kdo preveč zaljubljen, sploh. Če je ljubezen bolj enostranska. V ponedeljek, 5. novembra je bilo, ko se je vse skupaj začelo. Do danes so se razgrete glave in srca že ohladila, predvsem pa streznila. Nekdo z izmišljenim imenom, mi V- ga imenujmo lepi dečko, je iz Bjeline klical Sadeto Muratovic iz Šaleka 89. Nič posebnega, če se neznani lepotec ne bi pri njej podrobno pozanimal kje je mož, kje so otroci in jn po telefonu osvajal, ji govoril kako dolgo jo že pozna in kako všeč mu je. Predstavil se je za bogatega trgovca (kako to spominja na De-kamerona, ne?), ki ima veliko željo priti v Velenje, najbrž ne zato, da spozna mesto, ampak njo. Sadeta je to >trgovčevo< željo odločno odklonila in pogovora je bilo konec. V torek pa je bogati trgovec spet klical. Pogovor podoben tistemu en dan prej, le ljubezenske izjave so se stopnjevale. Tokrat se je že predstavil, za Du-rakovica. Potem je bilo Sadeti dovolj in je klicala v Celje na PTT s prošnjo, da ugotovijo kdo in od kod jo kliče ta neznan občudovalec. Vendar je dobila odgovor, da brez posebnega dovoljenja tega ne morejo narediti. O tem telefonskem nadlegovanju pa je povedala možu Raši-du, in se dogovorila, da bosta neznanega osvajalca zvabila v| Velenje in tako ugotovila, kdo se za njim skriva. Klici lepega ■ neznanca so se vrstili vse do petka, ko je Sadeta končno >popu-stila< in neznanemu osvajalcu I povedala, da je mož odpotoval «J Bosno in da so odstranjeni vsi razlogi, ki bi lahko preprečevali njuno srečanje. Treba se je bilo le še dogovoriti. Neznanec je svoji oboževani povedal, da se bo pripeljal z modrim citroe-n«m. Če potem skrajšamo. Prišel je, še prej, pa ji med >potova-^g^^^^mM^oročal, kje je bit seveda bližji Velenju in ga pred blokom na parkirnem končno jo je poklical še izpred prostoru tudi počakala. Ko sta hotela Pake. Rašida mu je po- se srečala, je bil neznanec zanjo tem opisala |e preostalo pot in res neznanec, ne spominja se, da mžč__—«—& f\ bi ga že kdaj videla. No, potem se je avantura preselila v stanovanje. Neznanec z bombonjero v roki... Potem pa naenkrat mož, ki vse pokvari. Ne samo. da je neznanca takoj spoznal, tudi nagovoril ga je z gospod B... Ta se je vpričo Rašida in tistih, ki so bili zbrani v stanovanju začel seveda takoj izmota-vati. kako se je zmotil pri telefonski številki in podobno. Končalo se je s striženjem. Nič nista pomagala ne prošnja ne jok, škarje v rokah Sadete so bile neizprosne. Lepi lasje so zaradi neuslišane ljubezni ostali v rokah Sadete, še zdaj jih brani... Potem so poklicali policijo. Naj bo to nauk tudi vam, kaj se vam lahko zgodi, če vas ljubezen naredi slepega in neprevidnega. Pravzaprav jo je lep« dečko odnesel še kar dobro, mar ne? B. M. MILIČNIKI SO ZAPISALI NEKDO JE UKRADEL ČEBELE Tudi to se dogaja! Zaenkrat pa ni jasno na kakšen način je nekdo v noči na 17. november odnesel čebele iz dveh panjev iz čebelnjaka osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. ODKRILI POŽI-GALCE Pred nedavnim smo pisali o tem, da je gorelo na parkirišču starih avtomobilov Vekosa. Požigalci so bili otroci G. H.; M. G. in D. B. PORISAN AVTOMOBIL Mato M. je imel v noči na 15. november parkiran svoj avtomobil na pokritem parkirišču Kardeljevega trga. Nekdo mu ga je v noči pošteno počečkal z ostrim kovinskim predmetom. r NAŠLI BIKA S pašnika na Lomu je izginil bik last Maksimilijana J. O tem smo pisali v prejšnji številki. Zdaj pa dodajmo, da je bik že najden, v hlevu Janka S. PRODAJAL PETARDE Petarde sodijo med tisto blago, ki ga pri nas ni dovoljeno prodajati. Tega pa Marjan G. ni upošteval. Prodajal jih je v kiosku Nuhe G. na Kardeljevem trgu. In to po petkrat višji ceni kot jih je moč kupiti v Avstriji. ZALOTILI SO GA MILIČNIKI Zijad A. in Sanko M. sta iz kleti Starega trga 26 okoli 23. ure 17. novembra odnesla 3 pakete kopelitnega stekla. Že v prvem križišču so ju ustavili miličniki in našli ukradeno blago. NAPADEL JO JE - Osemnajstletna Stanislava Š. je izstopila z avtobusa na postajališču v Paki in se odpravila peš proti domu. Dohitel jo je neznani moški in jo začel otipavati, ko se je branila, pa je zbežal. VLOM V DELAVSKI KLUB IN OBČINO Matjaž K. je vlomil v noči na 17. november v restavracijo Delavskega kluba in v prostore občinske skupščine. Nabral si je različne predmete in jih skril v grmovje pri Delavskem klubu in bližnjem parku. Miličniki so mu jih v celoti zasegli naslednji dan, ko so ga odkrili. ODPELJAL SE JE Z AVTOM Zdenko P. je pustil 17. novembra ob 22.uri na Kajuho-vi cesti v Šoštanju ključe v osebnem avtomobilu. Vrnil se je čez nekaj minut, a avto- mobila ni bilo več. Miličniki so ga našli čez dva dni na Slemenu. NEZAKLJENJENO KOLO Z MOTORJEM Brez prevoznega sredstva je ostal 17. novembra tudi Zvonko K. Svoje kolo z motorjem je pustil v bližini gostišča Teran nezaklenjeno. ŠTEVILNI VLOMI V STANOVANJA V ponedeljek, 19. novembra je bila v Velenju v dopoldanskem času na pohodu tatinska skupina. Menda jo sestavljata dva mlajša moška. Vlomljeno je bilo v stanovanje Sonje M. in Milanke C. v Šaleku, Brede F. s Cankarjeve, Petra K. s Prešernove in Andreja K. s Foitove ceste v Velenju. Poskus vloma v stanovanje Aleša Š. v Šaleku pa ni uspel. Izginil je predvsem denar in zlatnina. Podobnih vlomov je v zadnjem obdobju na celjskem območju precej, storilcem pa so že na sledi. TORBICO PUSTILA V NEZAKLENJENEM AVTOMOBILU Marjana H. seje pripeljala 19. novembra na gradbišče svoje stanovanjske hiše na Sončnem griču, avtomobil pa pustila nezaklenjen. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je opazila, da ji je nekdo ukradel torbico v kateri je imela denarnico z okoli 3000 dinarji gotovine in vse dokumente. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Voznik osebnega avtomobila, devetindvajsetletni Bojan Rihter je peljal 20. novembra malo pred 19. uro proti Kavčam. Čudno je vijugal po cestišču, vozil pa brez vozniškega dovoljenja. Ko je v bližini Ljubljanske 41 srečeval voznika osebnega avtomobila štiriindvajsetletnega Salka Mulabdiča je zapeljal kakšen meter prek polovice cestišča in prišlo je do trčenja. Pri tem se je sopotnica štiriindvajsetletna Nura Mu-labdič hudo telesno poškodovala, sopotnik enaintride-setletni Šefik Mulabdič pa lažje. HUD PRETEP V bistroju S v Šaleku sta se ■ 20. novembra ob 15.30 stepla Boris Š. in Zdenko K. Pri tem je dobil Zdenko hude telesne poškodbe. RAZBITI LUČI V noči na 19. november je nekdo na parkirišču Tomšičeve 5 v Velenju razbil obe prednji luči, na avtomobilu Simone P.