VESTNIK
='iM)wwtMw§n)tmmntmunm)nmnmmmmmn!m!m
Poštni urad 9020 Ceiovec § Veriagspostomt 9020 Ktagenfurt
izhaja v Ceiovcu	§
Erscheinungsor! Ktagentarl
Posamezni izvod 3 šiiinge š	mesečna	naročnina 12 šiiingov	š
E	ceioietna	naročnina 120 šiiingov	E
P. b. b.
§	š
5n!HmHHMMmMnm!t)mMnmnm)mmmtnmm)ttmM))HMni3
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 26. MAJ 1978
ŠTEV. 21 (1867!
Usoda vsega
človeštva
zavisi od ustavitve oboroževaine tekme
Vsako minulo gre danes na svetu miiijon doiarjev za oboroževanje, to je desetkrat več kot med drugo svetovno vojno. Svetovni vojaški proračun je tako veiik, kot je ietni dohodek skoraj dveh miiijard ijudi v Šestintridesetih najrevnejših državah sveta. V dveh dneh potroSi svet za orožje toiiko denarja, kot je ietni proračun OZN in vseh njenih agencij. Razvite države potrosijo 20-krat več za svoje vojaSke programe kot pa za gospodarsko pomoč manj razvitim državam. Na vsakega prebivaica naSega pianeta pride povprečno 15 ton razstreiiva v obiiki atomskega in drugega uničevainega orožja. Jedrske siie razpoiago danes z 1,3 miiijona bombami hiroSimskega tipa.
Pred pošastnim ozadjem, ki ga rišejo zgornji podatki, se je v torek na sedežu svetovne organizacije v New Yorku začelo posebno zasedanje generalne skupščine OZN, ki je posvečeno izključno vprašanjem razorožitve. Predvidoma do konca junija bodo predstavniki dr-žav-članic Organizacije Združenih narodov razpravljali o vprašanjih, od katerih rešitve zavisi usoda vsega človeštva. Kajti nebrzdana oboroževalna tekma je privedla že tako daleč, da je počasi le začelo prodirati spoznanje, da tako ne more iti naprej, ker gre zdaj že za sam človekov obstoj.
Ob zgoraj navedenih podatkih je treba pomisliti, da so danes na svetu ogromne zaloge strahovito uničevalnih orožij. Ta orožja povzročajo hude gospodarske tegobe sto in sto milijonom ljudem. Vojaški izdatki povečujejo inflacijo, znižujejo produktivnost gospodarstva, zmanjšujejo število novih delovnih mest v primerjavi z investicijami v nevojaške namene, izčrpavajo redka sredstva, ki so po drugi strani potrebna za zadovoljitev osnovnih človeških potreb, zavirajo že tako počasen razvoj v državah v razvoju in zadržujejo naraščanje blaginje revnih slojev tudi v bogatih deželah, ne nazadnje pa oboroževalna tekma onesnažuje tudi okolje in zastruplja človekov življenjski prostor.
Kopičenje uničevalnega orožja, za kar potroši človeštvo danes nad 350 milijard dolarjev na leto, ima torej tudi še drugo plat. Kot posledice takšnega uporabljanja ali bolje povedano zlorabljanja naravnih bogastev in pridobitev človekovega uma in dela je treba omeniti še naslednja žalostna dejstva: nad pol milijarde ljudi po svetu je hudo nedohranjenih ali strada; skoraj polovica šoloobveznih otrok v svetu ne more hoditi v šolo; polovica svetovnega prebivalstva nima primerne strehe nad glavo in ne uživa primerne zdravstvene nege; vojaške in vesoljske raziskave skupaj so deležne več državnega ali javnega denarja kot vse socialne službe skupaj; na tisoče oseb po svetu trpi mučenje ali sedi v zaporu ali je celo ob življenje, ker čedalje močnejša militarizacija našega planeta ne samo ovira, temveč celo zmanjšuje uveljavljanje človekovih pravic.
Sedanje zasedanje glavne skupščine OZN se bo bavilo s tremi poslovilnimi problemi. To je najprej
deklaracija načel o razorožitvi ali pravzaprav .poziv na akcijo", potem gre za akcijski program in končno za predloge za mednarodne mehanizme, ki naj bi pospeševali proces razorožitve. V tem okviru bo tekla razprava o vprašanjih, kot so prepoved vseh jedrskih poskusov, uvajanje brezatomskih con, omejevanje in kontrola strateških orožij, prepoved preskušanja novih balističnih izstrelkov, preprečevanje širjenja jedrskih orožij, prepo-
Zveza stovenske mladine obvešča svoje člane, da bo
OBČN! ZBOR ZSM
v soboto 3. junija 1978 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih Aule slovenice v Celovcu, Paulitschgasse 5—7.
Ot^or ZSAf
ved zažigalnih, kemičnih in bioloških orožij, omejitev mednarodnih prenosov orožij in sistemov orožij, zmanjšanje vojaških izdatkov, pobude za začetek splošne in popolne razorožitve, ustanovitev centra Združenih narodov za analiziranje in spremljanje razorožitvenega procesa in še mnogo drugih.
2e v tej luči je zasedanje izrednega pomena. Ta pomen pa je gotovo še mnogo večji, če upoštevamo, da s tem zasedanjem, ki je prvo te vrste, svetovna organizacija začenja neposredneje vplivati na razorožitveni proces, ki se je doslej bolj ali manj odvijal le v obliki .zasebnih" dogovorov med obema velesilama. Z odločitvami v deklaraciji, programu in mehanizmih širokega razorožitvenega procesa naj bi sedanje zasedanje torej utrdilo tudi vlogo svetovne organizacije pri reševanju tega življenjsko pomembnega vprašanja.
Šveda bi ilo nerealno pričakovati od tega zasedanja kakšne spektakularne rezultate, je dejal namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov, ki kot predsednik lanskega 32. zasedanja glavne skupščine OZN predseduje tudi sedanjemu izrednemu zasedanju. „Toda če bi v svetovni organizaciji in svetovni javnosti nasploh dramatizirali sedanje stanje in opozorili na vse nevarnosti ter dosegli otipljivejše rezultate v smislu omejitve stroškov za oboroževanje, bi že to lahko mnogo pomenilo za ves svet."
ZVEZA KOROŠKfH PARTiZANOV V CELOVCU, SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .EDtNOST" V PLIBERKU, ZVEZA SLOVENSKE MLADINE V CELOVCU
vas vabijo na
svečanosf
ob odkritju dne 31. oktobra 1976 razstreljenega in spet obnovljenega partizanskega spomenika na Komlju v spomin dvanajstim padlim partizanom pri Apovniku.
Prireditev bo v nedeljo 28. maja 1978 s dopoldne z naslednjim sporedom:
pričetkom ob 10. uri
#	svečano odkritje spomenika
#	polaganje vencev ob žalostinki .Žrtvam"
#	govori
#	nastop Partizanskega pevskega zbora iz Trsta z godbo, pesmimi in recitacijami.
Na predvečer odkritja spomenika bo v soboto 27. maja ob 19.30 uri v šotoru na travniku pred Kmečko gospodarsko zadrugo v Pliberku koncert Partizanskega pevskega zbora iz Trsta. Po koncertu bo družabno srečanje s preživelimi borci.
Poklonimo se njim, ki so darovali za nas najdragocenejše, kar so imeli — svoje življenje!
Nevarno vmešavanje
starih in novih koioniaiistov
Afriško država Zaire, nekdanji belgijski Konga, ki je že svoječas-no na pragu svoje neodvisnosti doživel krvave tragedije, je ponovno v središču mednarodnega zanimanja, in sicer kot prizorišče odkritega in zakulisnega spopada med klasičnim kolonializmom in neokolonializmom.
Pod pretvezo, da gre samo za rešitev belcev, ki jih grozotno pobijajo .uporniki" v pokrajini Shaba, se je Francija pred dnevi odločila za oboroženo intervencijo v Zairu, kamor je poslala večji oddelek le-
Kongresna dejavnost strank
v znamenju predvolilnega ozračja
Na Dunaju je prejšnji teden zaseda! 24. kongres Socialistične stranke Avstrije. Potekal je v glavnem v znamenju osebnosti in politike sedanjega predsednika stranke in vlade — kanclerja dr. Bruna Kreiskega, ki je z izglasovanjem novega strankinega programa začrtal stranki .linijo" tudi za čas, ko bo najkasneje v nekaj letih zapustil politični oder.
Čeprav je bil novi program obravnavan že pred kongresom v široki diskusiji, namreč ni mogoče prezreti pečata, ki mu ga je vtisnil dr. Kreisky, ki je ideološko opredelitev štranke jasno orisal tudi v svojem govoru pred zbranimi delegati. Priznava se sicer zgodovinska vloga Karla Marxa, toda o marksistično obarvanem pristopu k reševanju družbenih vprašanj ni več govora. Tukaj je napravila SPO pod vodstvom dr. Kreiskega odločen odmik, zlasti pa je potegnila ločnico napram komunistom in komunizmu, ki ga vsevprek odklanja kot diktaturo. Iz tega sledi za socialistično stranko tudi za dobo po Kreiskyju nedvoumna zapoved, da s komunisti ne sme imeti nič skupnega, kajti tisto, po čemer se komunizem loči od demokratičnega socializma, je prav demokracija; komunisti pa po mnenju Kreiskega pač niso demokrati.
V smislu takšne opredelitve je celotni program zasnovan tako, da se na videz še nekoliko obdrži značaj razredne stranke, toda akcijsko je povsem usmerjena na to, da se z odpiranjem na desno uveljavi kot široka sila, sprejemljiva tudi za del tistih, ki so doslej pripadali desnici. Ni bilo namreč možno preslišati karakteristike, da je desno od SPO le še konservativnost in reakcionarnost.
Zato so razumljive tudi ostre izjave, ki jih je bilo ob kongresu slišati iz ust vodilnih predstavnikov obeh
desničarskih strank, ki so se delali, kakor da bi bila SPO na tem, da Avstrijo spremeni v .komunistično diktaturo". Vendar pa je demagoški značaj takih očitkov le preveč očiten, saj ob sedanji ideološki usmerjenosti SPO res ni nobene nevarnosti, da bi v svojih dejanjih postala tako .marksistična, razredna in zasebni lastnini sovražna", kot so jo slikali pri OVP in FPO. Nasprotno: v kolikor je še bila .levičarska" pri kritični oceni posledic kapitalističnega sistema, pa je značaj razredne delavske stranke odložila, ko je šlo za začrtanje poti in metod pri odpravljanju teh posledic.
Torej izgleda, da .preplah" pri desničarjih ni nič drugega kot pa demagogija, usmerjena že povsem v predvolilni boj, saj se bo z jesenskimi volitvami na Dunaju začela cela vrsta volilnih odločitev na občinski, deželni in državni ravni.
V izrazitem volilnem ozračju pa je v soboto v Celovcu potekal tudi deželni kongres koroške OVP. Izvedena je bila interno že prej domenjena zamenjava na čelu stranke: dosedanjega predsednika Herberta Ba-cherja je nasledil deželni svetnik Stefan Knafl in s tem je koroška OVP prelomila z dolgoletno tradicijo, ko je namesto predstavnika kmetijstva prevzel vodstvo stranke zastopnik delavske zveze. V ostalem je bil kongres po eni strani v znamenju izrazitega predvolilnega poudarjanja lastnih čednosti (celo v manjšinskem vprašanju je bilo slišati besede o širini in sodelovanju), po drugi strani pa v znamenju polemičnih obračunavanj s političnim nasprotnikom. Vse skupaj pa je po pozivu zveznega predsednika stranke dr. Tausa, naj koroška OVP poskrbi, da drevesa SPO ne bodo zrasla do neba, izzvenelo v .vojno napoved" socialistični večini na Koroškem.
talcev, mecf njimi zlasti veliko pripadnikov tujske legije. Ali bo akcija res omejena na reševanje belcev, danes še nihče ne ve; pač pa je že zdaj slišati tudi glasove o tem, da bodo francoske edinice priskočile na pomoč zairskemu predsedniku Mobutuju, katerega proti-Ijudski režim je izzval med domačini odporniško gibanje.
Ob francoski intervenciji pa je treba videti tudi še druge okolno-sti. Pri pokrajini Shaba, to je nekdanja Katanga, gre za enega izmed najbogatejših predelov Afrike, ki je bil že večkrat jabolko spora med rožnimi državami in njihovimi po-titično-gospodarskimi interesi. To .rivalstvo" se nanaša predvsem na Francijo in Belgijo, ki si kot nekdanji kolonialni sili še danes lastita pravico igrati vlogo .žandarja" v tem delu sveta. Zlasti Francija je v zadnjem času svojo tozadevno aktivnost vidno povečala, o čemer pričajo francoske vojaške intervencije vse od Senegalije preko Gabona, Sahare in Čada do današnjega Zaira. V vseh primerih je šlo za podporo, ki jo je Francija nudila tamkajšnjim vladajočim režimom v boju proti osvobodilnim gibanjem; obenem pa tudi za lastne gospodarske koristi, saj je Francija s svojimi bivšimi kolonijami še danes gospodarsko najtesneje povezana.
Da pa takšne intervencije, ki predstavljajo očitno vmešavanje v notranje zadeve neodvisnih držav, v zahodnoevropski javnosti dobijo svojo .upravičenost", jih je seveda treba prikazati kot obrambo pred napredovanjem vpliva Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav v Afriki. Pravo mojstrsfvo v takšnem enostranskem manipuliranju javnega mnenja dosegajo tudi tista avstrijska množična občila, pri katerih je prešlo že kar v navado, da v naprednih pojavih gledajo .komunistično infiltracijo", v narodnoosvobodilnih gibanjih pa .morilske tolpe".
Na progi Šamac-Sarajevo
spet odmeva pesem mladinskih delovnih brigad
Jugoslovanska mladina se je odločita, da bo svoji domovini za njen 35. rojstni dan pokioniia posebno dariio: do dneva republike 29. novembra bo izgradita na progi Šamac—Sarajevo drugi tir odseka Doboj—Zenica. Tako je zdaj že drugi mesec v teku največja mtadinska deiovna akcija v zadnjih petnajstih tetih. Na gradbišču med Dobojem in Zenico spet odmeva znana pesem mtadinskih detovnih brigad, pri detu in v družabnosti se utrjuje bralstvo med mtadimi pripadniki vseh jugostovanskih narodov in narodnosti.
Proga Šamac—Sarajevo je bila zgrajena v letu 1947. Takrat se je na 242 kilometrov dolgem gradbišču od aprila do novembra zvrstilo skupaj 217.234 brigadirjev; jugoslovanski mladini so se pridružili mladinci iz mnogih drugih držav in proga Šamac—Sarajevo je prešla v zgodovino kot velika šola mednarodne solidarnosti in bratstva mladine. Tudi koroška slovenska mladina je takrat sodelovala z dvema brigadama (imenovali sta se po naših dveh narodnih herojih Francu Pasterku-Lenartu in Matiji Verdni-ku-Tomažu), ki sta obe postali trikrat udarni. Proga prehaja sedemnajstkrat čez reke Savo, Bosno, Sprečo in Lašvo in kar 791-krat čez manjše mostove in prepuste, ki so jih morali zgraditi v skupni dolžini 2 267 metrov; prebiti so morali 2 541 metrov predorov in na desetine kilometrov okopov. Ob progi so zgradili 108 spremljajočih gradbenih objektov, med katerimi je največji in najpomembnejši železniška postaja v Sarajevu, ki sodi še danes med največje na Balkanu. Najtežje naloge pa so brez dvoma bili mostovi na Savi, nasip pri Doboju, vsek na Lašvi in zlasti predor Vran-duk.
Čeprav se odvija promet na njej s pomočjo telekomunikacijskih na-
prav, sodi železniška proga Šamac—Sarajevo in še posebej njen odsek Doboj—Zenica med najbolj obremenjene proge jugoslovanskih
Koroški večer v LjuNjani
Klub koroških Slovencev v Ljubljani je priredil prejšnji teden ..koroški večer ", na katerem sta predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc prikazala razvoj na Koroškem od julijske zakonodaje leta 1976 pa do danes.
Predsednik kluba akademik prot. dr. Bogo Grafenauer je ob tej priložnosti čestita) publicistu Lojzetu Udetu h Kidričevi nagradi, ki jo je letos prejel — kakor smo v našem listu že poročali — za vrsto razprav in knjig o pro-biematiki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Večer so obogatili recita-torka z odlomkom iz Prežihovih ..Samorastnikov " ter pevci SPD .,Bitka" iz Biičovsa.
NHadina je s!abo poučena
o z!očinih nacističnega režima
2e ob raznih priložnostih, pa tudi ob nedavni 40-letnici nacistične zasedbe Avstrije so v diskusijah in drugih ugotovitvah prišli do zaključka, da današnja mladina vse premalo pozna resnico o nacizmu in njegovih zločinih. V tem je iskati tudi enega izmed vzrokov, zakaj mladina ni dovolj kritična napram pojavom neonacizma.
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Zahodni Nemčiji. Tako na primer učno osebje zahodnonemških šol in še posebej študentovskih domov z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se med mladino v starosti med 15. in 18. letom zelo naglo širi in krepi nagnjenje k nacizmu. Navajajo, da mladinci oponašajo nacistični način govorjenja, da se čedalje pogosteje pozdravljajo z nacističnim pozdravom in podobno. Prav tako pa se med mladino vedno bolj uveljavlja tudi antisemitizem.
Skupina miinchenskih pedagogov je izvedla med mladino iz domov za svobodne aktivnosti anketo in prišla do naravnost poraznih ugotovitev. Tako je bila pretežna večina vprašanih mladincev mnenja, da je Hitler napravil veliko dobrega. Med Hitlerjeve oziroma nacistične „uspehe" prišteva mladina iztrebljanje Romov ali Ciganov, umsko neuravnovešenih ljudi in seveda Židov. Mladinci so s posebnim navdušenjem poudarjali, da „pod Hitlerjem ni bilo ne teroristov ne lopovov," kajti „tedaj je v Nemčiji vladal red".
Pri vpraševanju po vzrokih takšne ..miselnosti" med mladino vedno spet naletimo na ugotovitev, da mladina vse premalo pozna bistvo nacizma in fašizma. Nadaljnji vzrok je pomanjkanje pozitivnih primerov, na katere bi se zgledovali. Končno pa se v tej zvezi omenja tudi brezperspektivnost glede bodočnosti, glede zaposlitve itd. V tem „brezupju" skušajo mladinci svoje slabosti nadomestiti s poveličevanjem nasilja. To je s psihološkega vidika tudi razumljivo, saj je znano, da človek, ki se čuti nemočnega, išče zglede v močnih ljudeh. In ker je nemška mladina slabo poučena o nacistični preteklosti, se mnogi
zgledujejo po „velikem Hitlerju" in po nacizmu, „ki ni dopuščal nereda".
Takšne razmere so seveda kot nalašč za uveljavljanje desničarskih gesel. Mladinci vidijo svoj vzor v nacizmu, o katerem slišijo le to, da „je uvedel red v Evropi", zelo malo ali sploh nič pa ne vedo o tem, da je ta nacizem kriv smrti milijonov nedolžnih ljudi. Tukaj pa je seveda treba vprašati, kdo nosi odgovornost za to, da današnja mladina ne pozna resnice o nacizmu in njegovih zločinih. Odgovornosti se ne morejo otresti ne starši, ne šola in šolniki, pa tudi ne uradni dejavniki, ki vsi še bolehajo za „nepremagano preteklostjo".
3*
-" ,
železnic. Zalo je odločitev o gradnji drugega tira velikega pomena, saj bo z uresničitvijo teh načrtov tudi varnost prometa dosti večja, predvsem pa se bo povečala hitrost vlakov. Kajti na odseku Doboj— Zenica bo uvedeno najmodernejše kompjutersko upravljanje prometa, ki bo hkrati eno najsodobnejših v Evropi sploh.
Gradnja drugega tira od Doboja do Zenice v dolžini 93 kilometrov bo veljala več kot 2,5 milijarde dinarjev. V okviru gradnje bodo predelali in razširili tudi sedem železniških postaj, deset mostov in predorov, izmed katerih je najdaljši Vranduk z dolžino 1 674 m.
S tem, da se je obvezala zgraditi progo do dneva republike, torej v osmih mesecih, je jugoslovanska mladina ponovno dokazala svojo' predanost in zavest, predvsem pa pripravljenost osebno prispevati k hitrejšemu razvoju domovine. Računajo, da se bo v teh osmih mesecih zvrstilo na gradbišču okrog 28.000 brigadirjev, razvrščenih v 270 brigad. Največ, namreč 154, naj bi jih bilo iz Bosne in Hercegovine ter 111 iz drugih republik in pokrajin, pridružile pa se jim bodo še tri brigade pripadnikov vojske ter tri brigade sinov in hčera jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. M'adim graditeljem pa se bo pridružila tudi večja skupina brigadirjev-.ve-teranov", ki so na progi Šamac— Sarajevo delati že leta 1947. Zanimanje za delovno akcijo je tako veliko, da so morali že doslej odkloniti na tisoče mladincev, ki so se želeli vključiti v delovne brigade.
Že pred 31 leti je bita mladinska proga Šamac—Sarajevo ne le delovna akcija, marveč tudi šola, saj je bilo organiziranih nešteto najrazličnejših tečajev in drugih prireditev, kjer so mladi brigadirji lahko bogatili svoje splošno in strokovno znanje. Podobno je tudi tokrat; na sporedu so razni tečaji, na izletih pa mladinci lahko spoznavajo tam-kajšne kraje in ljudi. Tako je mladinska delovna akcija .Šamac— Sarajevo 78" spet lepa priložnost za zbližanje mladih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter za krepitev bratstva in enotnosti v skupnem uresničevanju velikega podviga, s katerim bodo pokloniti domovini najlepše darilo za njen 35. rojstni dan.
—L'	'	7 "'""1 '.'".UT'*"
ZAHTEVA SOLIDARNOSTNEGA GIBANJA:
Popotno enakopravnost
za narodne manjšine v Avstriji
Minulo soboto in nedeljo je bila v Salzburgu konferenca solidarnostnih komitejev za pravice manjšin, ki so se je udeležiti predstavniki komitejev iz Gradca, Celovca in Salzburga ter Iniciativne skupine za pravice manjšin z Dunaja, navzoči pa so bili tudi opazovalci slovenskih osrednjih organizacij ter opazovalka iz innsbrucka.
Na konferenci so se posvetovali o aktualnem položaju gibanja za pravice narodnih manjšin v Avstriji ter obravnavali pereča vprašanja tega gibanja. Pri tem se je pokazalo, da klic po popolni enakopravnosti narodnih manjšin po sprejetju zakona o nerodnih skupinah s pripadajočimi odredbami ni utihnil. Ponovno so na konferenci podprli manjšinske organizacije, ki zavračajo to protimanjšinsko zakonodajo, in soglasno sklenili, da delo komitejev v prvi vrsti usmerijo na odpravo vseh protimanjšinskih ukrepov vlade in upravnih oblasti ter na propagiranje in podpiranje pravičnih zahtev manjšin.
Sklenili so načelen katalog zahtev pod geslom ..Popolna enakopravnost za narodne manjšine v Avstriji", ki določa osnovno usmeritev dela solidarnostnih komitejev. Nadalje so sklenili, da začnejo izdajati v vseavstrijskem okviru časopis, ki naj bi redno z živim poročanjem o življenju narodnih manjšin in o njihovi vsakodnevni diskriminaciji obiikoval javno mnenje v prid enakopravnosti manjšin. Prva številka skupnega glasila naj bi izšla v začetku julija. V podporo in zagotovitev izdajanja lista bo izvedena zbiralna akcija. Za nadaljnje delo v javnosti so sprejeli sklep, da ob aktualnih priložnostih in o posebnih vprašanjih, npr. o šolstvu, izdajo brošure s temeljnimi in obsežnimi informacijami.
Udeleženci konference so zlasti obsodili tekoči vai procesov proti pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem in zahtevati takošnjo ukinitev teh političnih procesov. V ta namen bodo komiteji v prihodnjih mesecih okrepljeno podprli tekočo zbiralno akcijo slovenskih osrednjih organizacij za kritje procesnih stroškov.
V petek pred konferenco je salzburški solidarnostni komite priredil na salzburški univerzi koncert mešanega pevskega zbora ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni. V okviru prireditve je Harald Irnberger bral svoj monolog „Z rjavo tinto", s koroško pesmijo pa se je predstavil tudi trio „Korotan " s pevci. Prvo tovrstno prireditev v Salzburgu, ki je imela namen, da tudi tamkajšnji javnosti predstavi kulturno dejavnost slovenske manjšine na Koroškem, je zbrano občinstvo navdušeno pozdravilo.
Manjšine na Madžarskem
V hrvaški vasi Narda v Železni županiji se danes začenjajo letošnji narodnostni dnevi, tradicionalne vsakoletne prireditve jugoslovanskih narodnosti no Madžarskem. Tudi letos bodo te prireditve potekale v znamenju kulturnih nastopov, razstav, srečanj in drugih manifestacij, priložnost pa bo tudi za pogovore z vidnimi madžarskimi predstavniki o še odprtih vprašanjih pri uveljavljanju popolne pravne in jezikovne enakopravnosti v javnem življenju.
Letošnji narodnostni dnevi, ki bodo zaključeni v nedeljo z velikim narodnostnim zborovanjem, sovpadajo s pripravami na 8. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov, ki bo novembra letos v Budim-

i.-r.nrr
Eimheit - enotnost"
Obvestita Sotidarnostnega komiteja
Ta mesec je izšla že tretja številka obvestil celovškega Solidarnostnega komiteja za pravice manjšin. Pod naslovom .Einheit — enotnost" prinaša bilten na 18 straneh vrsto prispevkov, s katerimi želi predvsem nemško govoreče sodeželane seznaniti z dogodki okoli manjšinskega problema in jim tozadevna vprašanja prikazati v nekoliko drugačni luči, kot smo to vajeni s strani večine tukajšnjih oblikovalcev javnega mnenja.
Izhajajoč iz dejstva, da je boj za pravice manjšin neločljivo povezan z bojem za splošno demokracijo, še več, da je njegov sestavni del, saj so manjšinske pravice hkrati tudi splošne človekove pravice, se Solidarnostni komite obrača na vse demokratične site in jih poziva na skupni boj. Kajti — kakor pravi geslo na naslovni strani biltena: .naši gospodarji kdorkoli že so, radi vidijo našo neenotnost, ker tako dolgo, dokler bomo razdvojeni, ostanejo naši gospodarji".
V tej številki biltena je natisnjen daljši članek, ki se bavi s protislovenskimi izpadi v glasilu koroškega Hei-matdiensta. Kritično oceno nemškonacionalističnega hujskanja zaključuje zahteva po dosledni izpolnitvi vseh določil člena 7 državne pogodbe, torej tudi po prepovedi delovanja in hujskanja proti manjšinam, kakor to določa 5. odstavek 7. člena. Obširno je prikazana dejavnost Solidarnostnega komiteja v zadnjem obdobju, ko je ali samostojno ali v sodelovanju z drugimi organizacijami izvedel vrsto akcij, ki so služile po eni strani obveščanju široke javnosti, po drugi strani pa izražale protest zoper očitne protimanjšinske ukrepe. Med temi ukrepi zavzema posebno mesto policijsko in sodnijsko preganjanje pripadnikov manjšine; tozadevni članek izzveni v zahtevi po ukinitvi vseh političnih procesov. S ponatisom članka iz prve številke Sindokovih obvestil .Informationsbulletin der Slowe-
nen in Osterreich" opozarja Solidarnostni komite na to, kakšna je v manjšinski zaščiti na Koroškem razlika med zakonom o narodnih skupinah kot teorijo ter vsakdanjo prakso, kot jo kaže že dosedanje izvajanje tega zakona. Na primeru Zabtatnik (ki mu je sodnik zagrozil, da ga bo postavil pod skrbstvo, če bo od škofijske finančne komore še naprej zahteval slovensko uradovanje), je prikazano, da na Koroškem tudi bog le nemško govori. Izkušnje, ki jih je imel neki vajenec, razkrivajo, da je na Koroškem še veliko krivic in nestrpnosti tako v socialnem kot v nacionalnem pogledu. Obširno je ocenjena knjiga .Osterreich und seine Slovvenen", ki sta jo napisala avstrijska zgodovinarja Haas in Stuhlpfarrer; omenjena pa je tudi publikacija „Die Kdrntner Presse und die Bomben", ki sta jo skupaj izdala celovški Solidarnostni komite za pravice manjšin ter Slovenski informacijski in dokumentacijski center (Sindok). Na prav tako nerešeno in zato enako aktualno vprašanje gradiščanskih Hrvatov opozarja prispevek o .militantni Hrvatici", ki ni smela postati ravnateljica glavne šole — ker je zavedna Hrvatica in kot taka .nesprejemljiva" za asimilante Robakovega kova. Za konec pa sledi še članek o nedavnem procesu, ki ga je sprožila Kleine Zeitung zaradi izjave za tisk, ki jo je Solidarnostni komite objavil ob lanskem atentatu na brambovski spomenik v Skocijanu.
Že to kratko naštevanje pokaže, da je vsebina informacijskega biltena .Einheit—enotnost" zelo pestra in zanimiva. S to svojo dejavnostjo pa Solidarnostni komite za pravice manjšin bistveno prispeva k obveščanju koroške in avstrijske javnosti ter pomaga zmanjševati protimanjšinsko nastrojenost, ki je sad enostranskega in pristranskega manipuliranja javnega mnenja.
pesti. Na sedanjih prireditvah bodo namreč predstavili položaj narodnosti na Madžarskem, razmere v šolstvu, na področju informiranja narodnosti v materinem jeziku, njihovo kulturno snovanje, stike z matičnimi deželami in podobno. Tako bo potem kongres n-a osnovi teh ugotovitev laže našel odgovore na vprašanja, kako daleč so na Madžarskem pri uveljavljanju dejanske enakopravnosti med manjšinami. Kajti spričo ustavno zajamčenih pravic manjšinam do lastne kulture, izobraževanja v materinem jeziku in do vsestranskega razvoja je njihov položaj v marsičem odvisen od narodnosti samih in od njihove pripravljenosti za reševanje problemov.
V vzdušju priprav na kongres je potekala tudi nedavna' budim-peštanska konferenca pedagogov naradnosfi, ki jo je na pobudo manjšin sklicalo madžarsko ministrstvo za šolstvo. Na konferenci so razpravljali o najbolj aktualnih vprašanjih šolske politike in o nalogah pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja v jezikih narodnosti ter o perspektivah politike narodnostnega šolstva sploh. Zanimanje za ta vprašanja je sedaj v ospredju, kajti leta 1980 bodo na Madžarskem uvedli nove učne in vzgojne načrte v vseh narodnostnih šolah.
Pri pripravah na kongres Demokratične zveze južnih Slovanov, to je osrednje organizacije, ki združuje okoli sto tisoč pripadnikov jugoslovanskih narodnosti, živečih na Madžarskem, pa tudi ne gre prezreti pomembne vloge komisije za tisk pri tej zvezi. Ta je v znamenju priprav no kongres imenovala več delovnih skupin, katerih naloga je proučitev časopisne in založniške dejavnosti narodnosti. Ostali dve komisiji — komisija za pouk materinščine in komisija za narodnostno kulturo — pa sta zvezi že predložili načrt kongresnega referata, ki bo med drugim ocenil tudi uspehe in ovire na poti povezovanja narodnosti z matičnimi deželami.
V A B ) L O
ch	dfncvM	Tzžt*
Včerajšnji 25. maj so v Jugoslaviji spet obhajati kot tradicionaini Dan miadosti, hkrati pa so počastiti tudi predsednika repubiike Josipa Broza Tita ob njegovem rojstnem dnevu. Po vsej državi so biie števiine prireditve, na katerih je miadina nestopiia s kuiturno-prosvetnim in športnim programom. Osrednja prosiava pa je biia — kakor vsako teto — v Beogradu, kjer so v okviru siavnostnega sporeda, pri katerem je sodeiovaia miadina iz vseh repubiik in pokrajin, izročiti predsedniku Titu štafeto s pozdravi in čestitkami vseh narodov in narodnosti Jugosiavije.
Uspela proslava je bila tudi v nedeljo zvečer v celovški delavski zbornici. Priredil jo je Klub jugoslovanskih delavcev v Celovcu „Tri-glav" v sodelovanju z generalnim konzulatom SFRJ in ob podpori deželnega vodstva sindikatov ter delavske zbornice za Koroško, veljala pa je počastitvi praznika dela 1. maja, dneva mladosti 25. maja in rojstnega dneva predsednika Tita.
Dvorano so napolnili jugoslovanski delavci, ki so začasno zaposleni na Koroškem; prišli so s svojimi druži-
nami, pridružili pa so se jim tudi številni častni gostje, med katerimi je predsednik kluba „Triglav" Aleksander Konec uvodoma pozdravil generalnega konzula Milana Samca s soprogo in drugimi člani konzulata, namestnika sekretarja deželne sindikalne zveze Fritza Ko-gelnika, predstavnika gospodarske zbornice za Koroško Gerharda Hussa in zastopnike organizacij koroških Slovencev, pozneje pa je prispel še celovški župan Leopold Guggenberger. Poseben pozdrav in
L
- i-rigsn-:

.Srečanje pisafeJ/ev
Okoli 80 književnikov iz 18 držav se je udeležilo 11. mednarodnega pisateljskega srečanja, ki sta ga Društvo slovenskih pisateljev in slovenski PEN center prejšnji teden priredila na Bledu. Poleg udeležencev iz evropskih držav so bili tokrat posebno močno zastopani književni ustvarjalci iz neuvrščenih držav; med udeleženci pa so bili tudi slovenski besedni umetniki iz zamejstva — iz Koroške Valentin Polanšek in Andrej Kokot.
Udeleženci srečanja so razpravljali o aktualni, široki temi njihovega delovanja in ustvarjanja, in sicer pod naslovom „Stiska sodobnega sveta in literatura". Razprava, ki je bila živahna in zavzeta, je pokazala, da gre za vprašanja, ki so v ospredju javnega obravnavanja in del ne le kulturnega ali književniškega, marveč tudi velikega političnega in socialnega problema današnjega časa.
V	sklepnem pogovoru je stekla beseda tudi o prevajanju iz jezikov manj številnih narodov v „velike jezike" ter je bilo ugotovljeno, da je na poti do uveljavljanja literatur malih narodov še veliko ovir. Zato so se dogovorili, da bodo prihodnje srečanje posvetili prav pogovoru o prevajanju literatur tako imenovanih malih narodov.
V	okviru srečanja je bil literarni večer, posvečen stoletnici rojstva Otona Župančiča; njegove pesmi so brali v 18 jezikih — od kitajščine preko francoščine do afriškega jezika juruba. Prav tako je bil Župančič predstavljen na razstavi, ki je obsegala prevode njegovih pesnitev v tuje jezike. Za zaključek srečanja pa so predstavniki slovenskih založb
podarili Slovencem iz Kanalske doline zbirko knjig, ki jim bo koristila pri njihovem boju za ohranitev materinščine. V tem smislu je bila tudi zbirka knjig izročena s posvetilom: „Slovenska beseda ni umrla in ne bo umrla — tudi v Ukvah živi in po širšem svetu odmeva."
navdušen sprejem s strani občinstva pa je veljal folklornc-umetniški skupini KUD „Veljko Lukič-Kurjak" iz bosanskega mesta Brčko, ki je s pestrim sporedom plesov in pesmi jugoslovanskih narodov obogatila prireditev.
Udeležencem sta najprej kratko spregovorila zastopnik koroških sindikatov Fritz Kogelnik in jugoslovanski vicekonzul Milan Miškov, ki oba sta spomnila predvsem na pomen in vsebino 1. maja kot mednarodnega praznika dela. Potem pa je dvorano za dobri dve uri zajet živahni ritem poskočnih melodij in plesov, s katerimi so gostje iz daljne Bosne pričarali pravo domače vzdušje. Poleg folklornega ansambla', ki je izvajal plese v pisanih narodnih nošah, so ob spremljavi temperamentnega orkestra nastopili tudi pevski solisti — znana pevka radia Sarajevo Zora Dubljevič ter Vesna Hadžič in Tihomir Antič.
Ob bogatem sporedu, ki je popeljal križem-kražem po Jugoslaviji, so jugoslovanski delavci izpričali toplo povezanost z domovino, ki ,je izzvenela v navdušen poklon predsedniku Titu, ki so mu s prireditve poslali iskrene pozdrave in čestitke za rojstni dan.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na
šotsko akademijo
ki bo v nedeijo, dne 28. maja 1978, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu.
Gimnazija obhaja 100-letnico rojstva velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča pod geslom:
. ŽIVETI — UMRETI JE USODA NAŠA,
A CILJ NAM JE VISOKO POSAJEN!"
Na sporedu so recitacije ter pevske in instrumentalne točke s spremno besedo, nadalje plesi po ljudskih motivih.
V prostorih pred dvorano bodo dijaki prodajali lastna ročna dela. Dobiček bo služil podpiranju dijakov.
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Slovence.
Krzpurzteljstpo
Medsebojno spoznavanje
na področju književnih dosežkov
Kakor smo v našem listu že poročali, je bilo v Ljubljani pred nedavnim tradicionalno kulturno srečanje treh dežel — Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Manifestacija, znana pod imenom „Alpe-Jadran", je obsegala razstavo „Tiski od 15. do konca 18. stoletja", delovno srečanje pisateljev, prevajalcev
LUŽ1ŠKI SRB!
v ogledalu celovške razstave
V celovški Mestni hiši gre danes h koncu enotedenska razstava, ki posreduje zanimiv vpogled v življenje in delo lužiško-srbske narodne manjšine v Nemški demokratični republiki. To je prva razstava sploh, ki seznanja celovško in koroško občinstvo s stvarnostjo Nemške demokratične republike; da je posvečena za koroško javnost posebno zanimivi in aktualni temi: manjšinski problematiki, je toliko bolj pomembno.
Zelo okusno urejena razstava obsega obsežno kolekcijo fotografskih dokumentov, ki v črno-beli in v barvni tehniki prikazujejo lužiške Srbe v njihovi zgodovini in zlasti v njihovi današnji stvarnosti. Slikovno gradivo je .uokvirjeno" s čudovito ornamentiko, ki opozarja na bogato ljudsko umetnost lužiških Srbov, katera je na razstavi predstavljena tudi z izbranimi eksponati. Poleg tega pa seznanja razstava tudi z njihovo domačo obrtjo, z njihovo likovno umetnostjo in še posebej z njihovo široko razvejano založniško dejavnostjo.
Kaj vse razstava pripoveduje, je v kratkem poročilu težko zajeti, zato bomo o lužiških Srbih in o njihovem življenju v našem listu še obširneje poročali ob drugi priložnosti. Zato se ob sedanji razstavi omejimo le na nekaj načelnih misli.
Predvsem lahko ugotovimo, da je zgodovina lužiških Srbov „na las" podobna zgodovini koroških Slovencev — sega prav tako 1300 let nazaj; je polna bojev proti ponemčevanju, ki se je v nacistični dobi stopnjevalo v fizično iztrebljanje; in se izteka v sedanjost, ko so tudi lužiški Srbi kljub stoletnemu zatiranju in raznarodovanju ohranili svoje narodnostne svojstvenosti, svoj jezik in bogato kulturno dejavnost. Pa je vendar opaziti tudi bistveno razliko,
namreč v sedanjosti, ko so v Nemški demokratični republiki dani vsi pogoji, ki manjšini zagotavljajo nadaljnji obstoj in vsestranski enakopravni razvoj, medtem ko na Koroškem manjšino kot obogatitev priznavajo morda še v kakšnih nedeljskih govorih, v sedanji praksi pa vsi od nemškonacionalističnih krogov pa tja do uradnih dejavnikov med seboj tekmujejo, kdo bo več prispeval k atomizaciji manjšine, k oživitvi njenega avtohtonega naselitvenega ozemlja in k izničenju njenih pravic. Razstava o lužiških Srbih posebej sili k primerjavi s položajem koroških Slovencev v tem smislu, ko prepričljivo dokazuje, da manjšini ne zadostuje nekaj deklarativnih obljub in papirnatih pravic, ki se ob formalističnem tolmačenju čestokrat spremenijo celo v krivice, marveč je najprej treba ustvariti ozračje medsebojnega zaupanja, razumevanja in spoštovanja, v katerem predvsem tudi večinski narod čuti za svojo dolžnost, da mora storiti vse potrebno, da se bo manjšina lahko ohranila in uveljavila kot nepogrešljiv del življenja in ustvarjana v skupni domovini.
Ob otvoritvi razstave, ki jo je organiziralo Avstrijsko-vzhodnonemško društvo na Koroškem, so vsi govorniki izrazili željo, da bi prireditev prispevala k poglobitvi odnosov in sodelovanja med obema državama. Z naše strani pa bi dodali še željo, naj bi razstava v smislu prej omenjenih spoznanj tudi v manjšinskem vprašanju pomenila korak naprej. Celovški župan svoje priznanje, kt ga je izrekel bogati kulturni dediščini lužiških Srbov, vsekakor lahko prenese tudi na koroške Slovence, in to z dejanji, ko se trudimo za postavitev Kulturnega doma v Celovcu, ki naj bi bil središče naše kulturno-umetniške in prosvetne dejavnosti.
in založnikov, literarni večer, simpozij književnikov in glasbene prireditve ansamblov iz vseh treh dežel.
Perspektivno gledano, so z ozirom na bodoči razvoj sodelovanja treh sosednjih dežel morda še najbolj ..otipljiv" uspeh zabeležili na srečanju pisateljev, prevajalcev in založnikov. Iz predlogov, ki jih je bilo ob tej priložnosti slišati, se je namreč izkristaliziral konkreten sklep, da bodo pristojnim forumom treh dežel predlagali, da bi finančno omogočili izhajanje posebnega almanaha oziroma posebne publikacije, v kateri bi objavljali prevode najznačilnejših književnih dosežkov vsakega leta iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Poleg tega pa naj bi v vseh deželah poskrbeli za prevod po ene najpomembnejše knjige leta iz ^partnerskega" kulturnega prostora: v Sloveniji iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine, na Koroškem iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine ter v Fur-laniji-Julijski krajini iz Slovenije in Koroške.
Pri obravnavanju teh načrtov je bilo s strani Slovenije posebej poudarjeno, da bi pri tovrstnem seznanjanju bralcev s tujimi literaturami lahko imeli pomembno vlogo slovenski pisci-pripadniki slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in Italiji.
Slovenska stran je za tozadevne pobude vsekakor že „na licu mesta" pokazala vse razumevanje, vendar pa je ta pripravljenost razumljivo vezana na pogoj, da enako podporo zagotovita tudi ostala ..partnerja" — Koroška in Furlanija-Julijska krajina.
um

TONEZORN	9
Manjšinsko vprašanje
in jugostovansko-avstrijski odnosi v letih 1945	1975
Avstrijski odgovor na jugoslovansko noto je Med drugim navajal, kaj vse da so Avstrijci že storili za slovensko manjšino. Omenjali so .velikodušno zasnovani" manjšinski zakon za Koroško iz leta 1959 — zakon torej, s katerim je Avstrija zožila dotedanje pravice slovenske manjšine na šolskem področju/<* poudarjali so ustanovitev znane, a neuspešne komisije za ..probleme slovenske manjšine" (tudi imenovane Ortstafelkommission). Značilna je Trditev avstrijske note, da koroški Slovenci ne živijo strnjeno, ampak razdrobljeno med večinskim prebivalstvom. Protislovenski izpadi koroškega nemškega nacionalizma naj bi bili Po odgovoru avstrijska notranja zadeva.s? In dalje je Avstrija zavračala tudi opozorilo o obstoju neonacističnih sil v državi/^
Načelno avstrijsko zavračanje jugoslovanskih opozoril je bilo vzrok ponovne jugoslovanske intervencije. Komaj mesec dni po avstrijskem odgovoru je Jugoslavija s ponovno noto opozorila republiko Avstrijo na njeno dolžnost, da uresniči sprejete obveze iz člena ? državne pogodbe; istočasno je bila izročena tudi nadrobna dokumentacija o poletnem ustaškem vdoru.S? Nota je poudarjala, da je Poleg manjšinske problematike odprta še vrsta ^Prašnaj med Avstrijo in Jugoslavijo, kot ureditev položaja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v Avstriji, pospeševanje gospodarskega sodelovanja ob meji, vrnitev kulturnih
dobrin in arhivov Jugoslaviji, preprečevanje delovanja sovražne emigracije in neonacistov itd.
Ohladitev medsebojnih odnosov je skušala Avstrija premostiti s posameznimi Kontakti, kot na primer s sestankom zunanjega ministra dr. Kirchschagerja z jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Miničem med zasedanjem generalne skupščine OZN v New Torku/" Hkrati pa je bilo opaziti okrepljeno protijugoslovansko nastopanje avstrijsko-nem-škega nacionalizma, radi česar je morala Jugoslavija znova intervenirati pri predstavnikih republike Avstrije; pri tem je jugoslovanska stran znova opozarjala na neonacistični značaj tega delovanja.^ Iz tega časa bi posebej omenili razstrelitev spomenika, postavljenega tisto leto v spomin na prvo zmago slovenskih partizanov nad nemško vojsko v Robežah nad Apačami. Takratni atentat je imel velik odmev v Jugoslaviji.^
Vse to je odmevalo tudi v izjavi predsednika Tita, ki jo je dal v začetku leta 1974 in ko je poudaril, da se mora jugoslovanskim manjšinam v Avstriji priznati vse pravice, ki jim pripadajo. Znova je opozoril tudi na fašistične tendence na Koroškem, o notranjem avstrijskem političnem položaju pa je menil, da vlada kanclerja Kreiskega „ocitno ni dovolj močna, da bi izpolnila obveznosti, ki jih je dolžna izpolniti"/^ Ne glede na to pa je bilo
v tem času slišati v Avstriji izjave, da so se po oktobrski krizi leta 1972 odnosi z Jugoslavijo ponovno izboljšali. Dr. Kirchschlager pa je tudi menil, da bi se bilo treba na področju manjšinskega varstva najprej lotiti ukrepov za ..pospeševanje" manjšin, da bi končno lahko prešli k izpolnitvi obveznosti državne pogodbe, češ, „Če je pogodba že enkrat sklenjena, jo je treba izpolniti"/^
Posebej bi ob tem omenili oceno jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov, ki jo je konec meseca marca dal jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Gustav Vlahov. Poudaril je, da obremenjujejo te odnose neizpolnjene avstrijske obveznosti iz državne pogodbe do slovenske in hrvaške manjšine, odprtost arhivskega sporazuma iz leta 1923 ter neupravičeno zadrževanje kulturnih dobrin, odnesenih z jugoslovanskega ozemlja med drugo svetovno vojno. Na vprašanje o avstrijski pripravljenosti za ureditev manjšinskega vprašanja je podčrtal, da je „s prakso mednarodnih odnosov nezdružljivo, za jugoslovansko javnost pa še posebej nesprejemljivo, da se mednarodna pogodba ne izpolnjuje. Že 19 let je minilo od nastanka avstrijske državne pogodbe, zato je razumljivo, da ni mogoče očitati nestrpnost nikomur, posebno pa ne manjšinama, če pričakujeta, da jima bodo končno zagotovili pogoje za koriščenje pravic, zajamčenih v državni pogodbi na področju varstva in zaščite materialnega, kulturnega in etničnega razvoja." Poudaril je tudi, da ..Jugoslavija kot večnacionalna skupnost, v kateri so vsem narodom in narodnostim zagotovljene najširše pravice do političnega, gospodarskega, kulturnega in etničnega razvoja, seveda kaže veliko zanimanje za usodo slovenske in hrvaške manjšine v
Avstriji in skupaj z njima pričakuje, da bo Avstrija izpolnila svoje obveznosti. Avstrijski vladi ne bi radi svetovali nikakršnih ukrepov in rokov, vendar moramo poudariti, da na izpolnitev avstrijskih obveznosti čakamo že 19 let. Radi bi verjeli, da bodo kmalu uresničeni tudi konkretni rezultati v tej smeri.
Neizpolnjevanje obveznosti, slonečih na manjšinskih določilih državne pogodbe, je bilo vzrok, da je Jugoslavija prvič sprožila vprašanje hrvaške in slovenske manjšine pred odborom OZN za preprečevanje rasne diskriminacije, s čimer se je dejansko pričela internacionalizacija nerešenega manjšinskega vprašanja v Avstriji pred enim od organov mednarodne organizacije/^ Istočasno je obiskala pomočnika jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Jakšo Petriča delegacija koroških Slovencev/2
(Drz/je p prrAodnjr
54 Janko Pleterski, Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni. Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja, št. 2, Ljubljana, 1960, 1—99.
57	Avstrijski odgovor na jugoslovansko noto z dne 11. januarja 1975 sta med drugim objavila Volks-zeitung in Kdrntner Tageszeitung 14. jan. 1975.
58	Prim. Kdrntner Tageszeitung, 16. januar 1975.
59	Deto, 15. januar ter 8. marec 1975.
60	Prim Volkszeitung, 5. oktober 1975.
61	Prim. Neue Zeit, 9. september 1975; Tone Zorn, Delovanje Kdrntner Heimatdiensta v letih 1972—1975. Vestnik koroških partizanov, št. 1, Ljubjana 1976.
62De!o, 5. oktober 1975.
65 Sudost Tagespost, Graz, 15. januar 1974; Slovenski vestnik, 18. januar 1974.
44 Prim. Volkszeitung, 14. januar 1974.
65	Večer, 25. marec 1974.
66	Volkszeitung, 6. aprit 1974.
47 Delo, 5. april 1974.
Posebnosti Rožeka in okolice
Roiek a!i Fara se je v zadnjih ietih razvil v pomemben turističen kraj. K temu sta pripomogia predvsem izgradnja nove eiektrarne in pa novi živaiski park, ki je pred ieti nastal v tem kraju. Z izgradnjo nove eiektrarne se je bistveno spremeniio tiče Rožeka. Geografsko g)e-dano je danes ta kraj otok, ki je s štirimi mostovi povezan z zaiedjem. Z izgradnjo novega kanata so nastate nove ceste z mostovi, kar naredi ta kraj še boij privlačen in zanimiv.
Gotovo vas bo zanimalo zakaj smo v začetku prispevka uporabiti dva imena Rožek in Fara. Uradno in v zemtjevidih se uporablja za ta kraj ime Rožek, domače prebivalstvo pa se poslužuje imena Fara. Tudi prebivalci sosednjih vasi in občin pretežno uporabljajo ime Fara (grem v Faro — obiskal sem Farane). Nehote se vprašamo ali je med obema imenoma, krajevno le kakšna razlika. Da, je razlika. Rožek se namreč imenuje te z lipovimi drevoredi obdani grad kneza Lich-tensteina in nekdanji živalski vrt (ograjen s kamnitim zidom) z razvalino starega gradu Rasov (iz tega imena je nastal Rož). V teku let se je poimenovanje poenostavilo — uradno Rožek — Rosegg, med prebivalstvom pa Fara. Kraj Rožek se prvič v zapiskih omenja leta 833. Tu gre za slovenske viteze, ki so imeli bogata posestva po Rožu. Nad Svatnami na severnem pobočju Gpačenice na višini 1020 m je stal stari grad Ras ali Rož, ki je dal celi dolini ime (vidijo se še sledovi gradu). To je bil tudi dedni grad rožeških vitezov. Leta 1227 so ro-žeški vitezi stali na strani vojvode Bernarda v boju z bamberškim škofom Ekbertom. Za časa vojvode Bernarda je imel slovenski jezik v deželi veliko veljavo. To najbolje
dokazuje dejstvo, da je vojvoda Bernard pesnika in viteza Ulrika Lichtensteinskega v Vratih, kjer sta se srečala, pozdravil v slovenskem jeziku „Buge waz primi, gralva Ve-nus". To je bilo leta 1227. Rožeški vitezi so izumrli že v 14. stoletju. Nadaljnja posebnost rožeške občine so izkopanine na Bregu, kjer so koncem prejšnjega stoletja naleteli
Krajevni odbor Zveze siovenske miadine in Slovensko prosvetno društvo „Biika" iz Biičovsa prirejata skupno s Siovenskim planinskim društvom v Celovcu
POHOD
KRIŽEM KRAŽEM PO GURAH
Zbirališče: v nedeljo 4. junija ob 7.30 uri pri Košarju (gostilna) na Gori. Izletnike bodo vodili priznani vodiči in poznavalci Gur. Obiskali bomo celo vrsto izredno zanimivih krajev med njimi Sedlaie, Racovo in Čečej — tri razgledne točke, ki imajo sloves, da so med najlepšimi na južnem Koroškem. Po povratku na izhodiščno točko, bo pri Košarju prijetna družabnost.
Prisrčno vabljeni!
Škofiče dobijo kanaiizaeijo
O/zč/zM #^o(Zčf, /d zr:e;Z z?% Vr/z^o jezero z M ZrzM ^or/st/ taJ/ od /d/ž/rze HoJZš^fgg /zz Hzz^ztgrjevegg jezera, se /zo /otr'/% ve/z^egzz ^azM/žzzzczjs^e-ga proje^fa, Ja ta^o zago/ov/ zzrejezz odto^ o/zz s Zezzz čžsto jezersko vodo ter zdravo o&o/je, Czr je za ta tzzrzstzezzž ^raj se posebnega pozrzerza.
S sog/aszz/zzz s^/epozzz oMzzzs^ega sveta rza sejž 9. zzzaja Z97# se je o/zčZ-zza 3^ojzee zzvrstzJa zzzed tžste o/zčz-rze, Z:z so za ^azzajzzacžjs^e zzazzzezze že zzsrazzovz/c posebno zvezo. Načrte za ^azza/zzac/js^z projekt, &Z Z?o sta/ 30 zrzž/zjoMov šz/zTzgov, /zo zzJe/a/o zze^o Štajersko podjetje. Z rea//zacz'jo projekta kodo zače/z drzzgo /eto. 2,3 zzzz-/zjozza šz7z'zzgov ko zzzora/a o/zč/zza takoj odp/ačatz, četrtzzzo /zo/re/zzzž/z de-zzarzzz/z sredstev ko pr/speva/a deže/a, večj/ de/ (70 "/oj ko o/zč/zza kr//a s /zoso;//ozzz zza 40 /et. Seveda je okčzzz-sk/ svet tzzd/ že do/očz/ /zrzs/oj/z/zze za przk/jzzčztev /zosazzzezzz//z gospo-dzzzjstevz v ^zr/va/zzezzz sektorja /#.000 šZ/Zzrgov zza ezzoto, to je za /00 rrz* podjetja p/ačajo zsto vsoto za 30 zzz*. Za vsak kakzčzzz zzzeter odp/ake pa ko treka p/ačat/ /# šz/zzzgov. Ves projekt ko zzajkrž areszzzčezz do /eta /9#3. Na /st/ sej/ so kr/a dode/jezza tzzd/ de/a v v/š/zz/ 2#0.000 sz/, za avto/zzzszzo garažo, tako da ko /e-ia kzzza/a zzared. P/eskarska de/a je prevze/o dozzzače
poz/jetje #/ekerZ.
Z deže/zz/zzz/ sredstvz ko zzzožzzo as-ja/t/rat/ okč/zzsko cesto zza okzzzočjzz Loga (od No/t/ja Nzškzz/zz/ka do Nart/čaj, de/zzo ko trasa zzovo spe-/ jazza.
Na žzzpazzov pred/og ko v kodoče okč/zzsko predsiojzz/šfvo o porak/ zzzazzjs/k vsot /akko sazzzo sk/epa/o. V tej zvez/ se je zastopzz/k Vo/Z/zze skzzp-zzost/ Nerzzzazzzz /ager /zreke/ za zzakzzadzzo /zzjorzzzzrazzje okč/zzskega sveta o tak/k zadevak zza okč/zzskzk sejak. Njegovo pokzzdo so zzzazzdatarj/ poz/t/vzzo spreje/z.
na grobišča iz Hallstattske dobe czkrog leta 250 (Keltska grobišča). Najdene svinčene figure so shranjene v celovškem muzeju. Za časa francoske zasedbe v letih 1809— 1814 je bila rožeška cerkev rop plamenov. Tudi leseni rožeški most je zaradi njegove strateške važnosti bil povod za borbe tako v času francoske zasedbe in v predple-biscitni dobi. Leta 1965, ko so Koroško pestile velike poplave, je rožeški most odslužil — odnesla ga je narasla Drava.
Če že poročamo o Rožeku potem moramo vsekakor omeniti sosednjo vas Šmartno, kjer so nekdaj kopali rudo. Na tiste čase še vedno spominjajo domači izrazi in imena „pri knapih" zahodno od Šmartna pa 717 m visoki vrh Rudnik in njegov južni nekoliko višji sosed Bteiberg (770 m).
Med najslavnejše osebnosti v tržni občini Rožek štejemo vsekakor akademskega slikarja Petra Markoviča, ki je umrl leta 1932 in počiva na rožeškem pokopališču. Markovič je bil sodobnik velikih Slovencev — Trunka, Meška, Klein-mayra, prof. Grafenauerja, Smodeja, mons. Podgorca itd. Bil je odličen slikar in številnim cerkvam na Koroškem, v Sloveniji in na Hrvaškem je dal pečat svojega dela. Žal je danes ohranjenih zelo malo ali skoro nič njegovih del. Celo v njegovi rojstni fari, v rožeški cerkvi so uničili delo njegovih idej in rok in to proti volji domačega župnika. Tu so bile na delu .višje" sile z zelo nizkim nivojem, ki zaslužijo predikat — vandali.
Po končani drugi svetovni vojni so rožeški prosvetaši v spomin in v zahvalo za Markovičevo dejavnost v prid naše narodne skupnosti novo ustanovljenemu Slovenskemu prosvetnemu društvu dali ime .Peter Markovič". Kot eno najpomembnejših dejavnosti omenjenega društva je bilo vsekakor razstava Markovičevih del - slike fotografije, doprsni kip itd. Naj ob tej priložnosti omenimo, da se je umetnik bavil tudi s fotografijo, glasbo in ornitologijo (ptičeslovjem). Torej izredno razgledana in vsestransko orientirana osebnost. Največje priznanje temu koroškemu slovenskemu umetniku bi bila vsekakor obnovitev in poživitev prosvetnega društva .Peter Markovič" v Rožeku.
Bilčovščani gostovali v Borovljah
Na binkoštno nedeljo, 14. maja smo slovenski prosvetaši Borovelj in okolice imeli v gosteh igpalsko skupino Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" iz Biičovsa, ki nam je predvajala igro .Pričarani ženin". Odrska predstava te nad vse lepo uspele igre je bila pri Cingel-cu na Trati. Čeprav smo izbrati neugoden čas, ker se je takrat povsod obhajal materinski dan,
ODHOD AVTOBUSOV MA
koncert Partizanskega zbora iz Trsta
na sledečih avtobusnih postajah:
	H. RUTA	
	Ločilo	17.00
17.30	Brnca	17.10
17.4$	Bekitanj	17.1$
17.$0	Loče/Baško jezero	17.2$
18.00	Šentjakob	17.40
18.10	Bistrica v Rožu	18.00
18.2$	Borovlje	18.1$
18.4$	Šmarjeta	18.30
18.$$	Galicija	18.4$
19.00	Žltara vas	19.00
	Dobrla vas	19.0$
I. RUTA Rožek
Škofiče - Loga vas
Št. lij
Bilčovs
Kotmara vas
Celovec
Tinje
škocijan
Sinča vas
Vozni stroški z vstopnico za prireditev znašajo 80.— šilingov.
smo bili z obiskom kar zadovoljni.
Poleg domačinov se je prireditve udeleži) tudi občinski odbornik boroveljske občine Feliks Wieser p. d. Šašel iz Slovenjega Piajberka. Navzoče je v imenu domačega društva pozdravil predsednik SPD .Borovlje" Andrej Wieser. To priložnost je tudi izrabil, da je čestital številnim ženam k njihovemu prazniku — materinskemu dnevu. Zahvalit se je tudi gostujočim igralcem iz Biičovsa, da so ustregli želji društva in prišli gostovat.
Glede igralskega nastopa lahko samo rečemo, da je igra po vsebini dobra' in prav tako tudi po zasedbi. To pomeni, da smo bili z gostčzvanjem silno zadovoljni, kar je potrdil tudi navdušen aplavz.
Igralcem iz Biičovsa želimo tudi v bodoče pri njihovem odrskem udejstvovanju mnogo uspeha, to pa predvsem zato, ker imajo dober igralski material. Tudi drugim društvom priporočamo, da bi Bilčovščani gostovali pri njih. Seveda bi bilo najbolj razveseljivo, da bi se tudi naše domače društvo, ki ima v svojih vrstah precej sposobnih igralcev, skorajžilo in začelo s prirejanjem iger. Na plan mladina, pogum velja!
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Škocijanu
vabi na
pevski koncert
v soboto 3. junija ob 20.00 uri v farni dvorani v Škocijanu
Sodelujejo: moški zbor SPD „V. Poljanec" iz Škocijana pod vodstvom Hanzija Kožarja; mešani zbor SPD .Srce" iz Dobrie vasi, vodi Aibin Kranjc; moški zbor SPD .Edinost" v Štebnu, vodi Janez Petjak in moški zbor SPD .Trta" iz Žitare vasi, pod vodstvom Jozeja Starca
PrZ;a/e/;Z /epe s/ovezzs^e peszw/ pr/srčrzo vaZdjczM/	Odbor
Brez eiektrike ni napredka
Iz delovnega, poročila Avstrijskih dravskih elektrarn je razvidno, da je to podjetje s 1625 zaposlenimi eden največjih delodajalcev na Koroškem. Na zadnji seji nadzornega odbora ADE so sklenili osnovni kapital zvišati od 1,875 milijarde šilingov na 2,038 milijarde šilingov, kar je najvišje dosežena vsota, ki so jo kdajkoli dosegli v 30-letni zgodovini obstoja. Kljub vsesplošni stagnaciji gospodarstva, Avstrijske dravske elektrarne tozadevno niso bile prizadete, kar potrjuje zdrav razvoj gospodarstva na elektroenergetskem področju.
Eno največjih dejanj ADE je vsekakor gradnja skupine elektrarn Malta, ki bo s 1. julijem tega leta začela z obratovanjem. Tu gre za največjo elektrarno v Avstriji. Z dogradnjo tega objekta bo na tem območju zlasti v dolini Malte, ki je veljala za najbolj osamljeno dolino v Turah, zaplapolalo novo življenje v obliki turizma, to pa predvsem zato, ker je v sklopu gradnje elektrarn in ogromne betonske pregrade bilo treba zgraditi do skoraj 2000 metrov višine novo cesto in tam postaviti upravno poslopje za vodstvo gradnje. Nova cesta (za uporabo bodo zahtevali cestnino) in to poslopje, ki so ga prefunkcionirati v gorski hotel, bosta sedaj služila turizmu. To bo nova atrakcija Koroške in velika pridobitev za turiste ter tudi za planince in alpiniste, ki bodo imeli ugodnejše izhodne točke za vzpone na Hoch-almspitze (3363 m), Hafner in druge tritisočake.
Z dogradnjo tega gradbišča pa delo za ADE še ni končano. V načrtu imajo tudi gradnjo nadaljnjih pet
Mladinski dan v Škot ijanu
A/zzzzz/o zzcdc/jo 2/. Trzaja je rrz/adz-zza jzz-žzze Korošce o/z/raja/a v #^oc/;a-zzzz svoj tradZcZozM/zd zzz/ad/zzs^Z Jazz. To^ra/rza /zr/red/tetz se je odvzja/a pod rzzotorrz „Vs/ /jzzdje se rod/jo prost/ /z: ZzzMjo ezza^o dostojazzstvo ZrZ ezM&e /zrav/re", s/zrai&a /errratz&a se je szrCz/a o/zrog č/ove^ovz/r prav/c.
Po/eg Zzvajarz; g/ede č/ovf&ov/Zr prav/c — ravzzarc/; s/coezzs^e g/zzzzza-z/je dr. Peg/zM/J Vosperzz/^ se je spozzz/zzja/, ^a^o je &ot pet/etzz/ otro^ zzzora/ s starš/ zapMst/tZ rodzzo zezw/jo /zz /t/ v pregzMztsfTO,* peszz/ca MZ/^a /Varfrrzarzova se je dota^zzz/a podo/z-ztega pro/z/ezzta zapostav/jazzja žezza starejše gezzerae/je f drztž/z/, 5tazze Aaztresezz je recit/ra/ od/ozzz^e /z ,,/7/apca /erzzeja /zz zzjegotze praf/ce" /tzz. — je zzz/ad/zza z zzatzdzzšezzjezzz spreje/a zzastop Pao/a Vo/^zzzerja /z Praz:7/je /zz CZzr/stoja Nazz/zae/za, /z/ sta o/z sprezzz/jav/ g/as/z// pe/a /zrazZ/-s&e peszzz/. G/o/zo^ vt/s je odzzes/o tzz-d/ petje se/s&Z/z jazztotz, ^/ so se tz stzo-j/Zz /zfajazz/j/z spozzzzz/// se/sD/z žrtev.
V o^v/rzz prograzzza rzt/ad/rzsZzega dzze je /z//a tzzd/ ev/zar/stzezza Jar/tev. Naj še ozzzezz/zzzo, da je zzzed posazzzez-Tz/rrtZ odzzzor/ /zz toe/razzzZ sporeda /zzze/ povezavo ^ap/arz O/Zp Nazzz/ /zz da je /z//a ves dazz zza og/ed razstava „30 /et 5p/ošzze Je&/arac/je č/ove&ov/Zz prav/c".
Za pr/jetzzo drzzža/zzzo razpo/ožezzje po oj/c/a/zzezzz de/zz je s^r/ze/ azzsazzz-/ze/ „Podjzzrzs&/ se&stet".
elektrarn na zgornji Dravi, to je na območju med Beljakom in Sachsen-burgom. V zvezi s tem načrtom je med prebivalstvom precej odpora, češ, da gradnja škoduje okolju, da bo povečana nevarnost poplav in sploh je še cela vrsta drugih pomislekov. Kljub tem upravičenim ali neupravičenim pomislekom pa je le treba priznati, dat je potreba po dodatni električni energiji življenjsko potrebna. Če smo že proti jedrskim elektrarnam, potem bi morali imeti razumevanje vsaj za tovrstne elektrarne, ki našemu prebivalstvu do sedaj niso naredile nobenih težav, nasprotno, dežela ob Dravi se je bistveno spremenila in to v korist njenega prebivalstva. Lepe ceste, nove hiše in mirne jezerske gladine umetnih jezer so privlačen prispevek k razvoju turizma tudi na tem območju Koroške.
KONCERT
MLADINE
Deželni šolski svet za Koroško s podporo Deželnega mladinskega sekretariata in Glasbene mladine Koroške je v petek 19. maja v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu priredil koncert mladine, na katerem sta sodelovala oziroma nastopala Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Expositur Kla-genfurt-Viktring des II. BG Klagen-furt.
Uvodoma je pozdravil dijake in vabljene goste poslevodeči predsednik Deželnega šolskega svefa za Koroško glavnošolski ravnatelj Karl Kircher, ki je med drugim poudaril potrebo po medsebojnem sodelovanju.
Spored, ki so ga predstavili dijaki obeh gimnazij je bil bogat in zelo pester. V okviru sporeda slovenske gimnazije je bila pesem, glasba in gimnastika. Nastopali so mladinski zbor 3.a razreda in mešani mladinski zbor, oba pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča; ansambel Drava pod vodstvom osmošolca Romana Verdela, Irena in Roman Verdel s sonato v d-duru za flavto in kitaro ter dijaki s telo-
OBIŠČITE
Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
odprta vsak dan od tO. do 12. In od 16. do 18. ure
vodno točko, ki jo je pripravila prof. Maja Kupper. Tudi nasfap nemških dijakov je vseboval pevske točke in instrumentalno glasbo.
Kakor prejšnja leta, tako je tudi tokratni koncert pokazal, ne samo gotovo znanje in prizadevnost dijakov in vzgojiteljev, ki so se zelo potrudili, d^ je moglo priti do tega uspešnega koncerta, temveč tudi spoznanje, da je med dijaško mladino obeh narodnosti mogoče tovariško sodelovanje, če le-to bazira na enakopravni podlagi.
Množičen obisk planincev na Bleščeči
Nad sto planink in planincev jena binkoštno nedeljo obiskalo Bleščečo planino, kjer stoji planinska postojanka Slovenskega planinskega društva v Celovcu „Koča nad Arihovo pečjo". Med številnimi obiskovalci naše postojanke so predvsem planinci iz matične dežele Slovenije. Tokrat so obiskali
naš dom planinci Planinskega društva ,Matica" Ljubljana. Pripeljal jih je znani in odlični vodič Luka Kočar, kateremu gre zasluga, da je on odkril Slovencem v matični deželi Koroško. 2e nad deset let vodi slovenske planince po Koroškem in jih seznanja z našimi naravnimi lepotami in posebnostmi. Predno so obiskali Bleščečo, so še prevandrali znano sotesko Čepo in
uživali ob lepotah tega naravnega čuda karavanškega pogorja.
Bleščeča je bila v nedeljo pokrita s snegom. Prejšnji dan in ponoči je snežilo, tako da skoro nismo verjeli, da bodo planinci sploh prišli. Toda ob dvanajstih je bila koča že nabito polna in še zunaj nje je bilo mnogo pla-
nincev, kajti kapaciteta koče znaša kvečjemu trideset ljudi. Se dobro, da ni deževalo. Po vročem čaju, ki so ga nudili naši planinci, so se planinci takoj formirali v več skupin da se seznanijo z lepotami in posebnostmi tega sveta pod mogočno Kepo ali Jepo. Pod vodstvom domačinov so se nekateri podali na bližnjo Gračenico, od koder so imeli lep razgled na ko-
roška jezera in hribovje, ki je še pokrito z debelo plastjo snega. Druga skupina je obiskala bližnjo Arihovo peč, kjer kraljuje lovska koča šentjakobskega živinozdravnika dr. Pušnika, tretja skupina pa je obiskala partizanski bunker pod Arihovo pečjo, kjer je februarja leta 1945 bilo v borbi ubitih osem bork in borcev proti fašizmu. V spomin na ta strašni dogodek je Zveza koroških partizanov skupno s Slovenskim planinskim društvom odkrila v dnevni sobi planinske postojanke spominsko ploščo. Tudi ime koče spominja na žrtve pod Arihovo pečjo. Na mestu kjer je nekoč bil bunker stoji lesen križ. Naši planinci so pot do bunkerja markirali in namestili štiri kažipote. Od teh so .neznanci" odstranili tri. Kakšnega duha so ti .Tafel-sturmerji" ni težko uganiti. Tu gre za ljudi, ki bi tek zgodovine radi zasukali na stare tire, ko je nemški fašistični škorenj ogrožal vso Evropo in ko so vsi drugi narodi veljali za manjvredne. Popuščanje tem silam s strani oblasti pomeni veliko nevarnost za demokracijo na tem koščku Evrope.
Ob priložnosti obiska naše koče je predstavnik Planinskega društva .Matica" Ljubljana našemu društvu predat dragoceno darilo v obliki slike znanega umetnika Borisa Kobeta, ki predstavlja drevo — viharnik. Kakor je znano je viharnik drevo, ki kljubuje vsem naravnim ujmam in ga ni mogoče uničiti. Umetnik Kobe je to sliko podaril prav zato našemu društvu, ker leta simbolizira naše slovensko koroško ljudstvo, ki se že nad tisoč le) bori za svoj obstanek, podobno kot viharnik proti naravnim elementom.
Umetniku Kobetu se slovenski koroški planinci tem potom iskreno zahvaljujemo za dragoceno darilo, ki ga smatramo kot nagrado za ves idealizem, ki ga vlagamo v korist naše narodne skupnosti na Koroškem. Hkrati smo prejeli od slovenskih planincev lepo zbirko knjig, za kar smo jim zelo hvaležni.
Ne nazadnje naj še omenimo, da je srečanje na Bleščeči popestrila tudi skupina šentjakobskih pevcev, ki je vod vodstvom Lajka Milisavljeviča zapela celo vrsto narodnih in borbenih pesmi in tako dala planinskemu srečanju na Bleščeči še pestrejše obeležje. Srečanje z ljubljanskimi planinci je bilo enkratno doživetje in ostalo nam bo v nepozabnem spominu. Srečanja s Slovenci v zamejstvu so zelo koristna in potrebna predvsem zato, da se po-bliže spoznamo in ker bi brez te povezave prav gotovo prišlo do hitrega uničenja zamejskih narodnih skupnosti.
Velinja vas
V torek 16. maja je nepričakovano umria Urši Krušic p. d. Rupije-va mama i: Veiinje vasi. Pogreb je bii prejšnji četrtek. Svojcem in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožaije. Podrobneje bomo poročati prihodnjič.
Cestni predor pod Učko prebit
V nedeljo 14. maja so graditelji predora skozi goro Učko, ki mogočno dominira nad Kvarnerskim zalivom, prebili zadnjo pregrado, tako da je sedaj najbližji prehod iz notranjosti Istre k morju za graditelje in gradbena prevozna sredstva že mogoč.
Predor skozi Učko je najdaljši jugoslovanski cestni predor (5070 m) in hkrati eden najdaljših in najtežjih v Evropi. Polne dve leti ga je gradilo 580 delavcev .Hidroelektre" iz Zagreba in .Konstruktorja" iz Splita, V okviru gradnje predora so graditelji izkopali 470.000 kubikov zemlje in skalovja ter do sedaj vgradili okrog 9.000 kubikov betona. Za betoniranje in dokončno izgradnjo predora bo pogrebnih še nekaj mesecev — predvidoma do meseca septembra prihodnjega leta. Takrat bo vzpostavljena avtomobilska zveza med notranjostjo največjega polotoka Jugoslavije in morjem oziroma industrijskim centrom v Reki in turističnim v Opatiji.
Slovesnosti prebitja predora je prisostvoval tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. V svojem govoru je med drugim poudaril, da so z izgradnjo predora skozi Učko bile uresničene stoletne sanje istrskega ljudstva in da je s priključitvijo Istre k Hrvaški in Jugoslaviji bila uresničena največja pridobitev izbojevana v NOB. Z izgradnjo predora skozi Učko bo za vedno premagana pri-zodna zapreka, ki je ločila zaledje Istre z morjem. Predor bo približal mesto Pazin v notranjosti polotoka industrijskemu mestu Reki na oddaljenost 35 kilometrov ali na pol ure vožnje. Do sedaj je na obstoječih cestah treba prevoziti dvakrat toliko kilometrov in porabiti trikrat toliko časa. Nova cesta skozi Učko bo torej ogromna olajšava v prometu in hkrati velika pridobitev tako na gospodarskem kakor tudi na turističnem področju notranjosti Istre.
	
	
	Afedtew ^o je
	vdo/tni
	ževsefcvetjK,
	so gore še Tedtto
	odete s swgow
	iHt^ddjo
	?M S77!MC4Mje.
Zdravniki iz Siovenije obiskaii Koroško
V soboto 20. maja in v nedeljo 21. maja je Koroško obiskalo sto zdravnikov iz Slovenije. V soboto na večer so se ustavili v Železni Kapli, kjer so jih pričakali zastopniki Slovenske prosvetne zveze in koroški slovenski zdravniki. Ob prihodu so odšli na pokopališče v Železni Kapli, kjer so položili venec narodnemu heroju Francu Pasterku-Lenartu in njegovim 120 padlim tovarišem. Po večerji v hotelu Obir, je sledil kulturni program, ki so ga oblikovali domači avtorji Anita Hudi, Andrej Kokot in Valentin Polanšek. Predstavil pa se jim je tudi Obirski ženski oktet. V imenu SPZ je goste pozdravit podpredsednik tov. Jožko Hudi in jim spregovoril o političnem položaju koroških Slovencev. Pozdravne besede koroških slovenskih zdravnikov pa jim je posredovat tovariš dr. Luka Sienčnik. Po programu je sledilo družabno srečanje, ki je trajalo dolgo v noč.
Drugi dan so zdravniki obiskali slovenske kraje vse od Podjune mimo Roža in tja do Zilje. V Svečah so obiskali tudi grob narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in nanj položili venec.
Zdravnike iz Slovenije je vodil koroški rojak tovariš dr. Ivan Hribernik, ki je že četrtič organiziral tak izlet na Koroško.
PISMO BRALCA
Zweier!ei Ma)3
Weil das Strafverfahren gegen die Slotvenen von Zell-Pfarre aufgeho-ben wurde, tobt der KHD vor Wut. Er hat den Sinn fiir die Wirklich-keit vertoren, wenn man liest vas er da in einem Flugblatt bringt. „Ka-pitulation vor stovenischen Links-extremisten gefahrdet den Frieden und Demokratie in Karmen" — „Die
verbrecherische antidemokratische Tat slowenischer Terroristen bteibt demnach ungesuhnt." — „Das ist die totate Kapitulation vor dem Slowe-nenterror" — „Kampf dem links-extremen antiosterreichischen Ter-ror." —' „Schon bezeichnen die tito-istischen Slowenenverbande Schmier-aktionen als ,demokratisches Recht' und drohen vor atler Welt mit ,neuen Formen der Gewa!t'!" (!!) usv. So-tange es einen KHD in dieser Form gibt, ist es ein TrugschluB auf eine Beruhigung im Lande zu hoffen.
Der Schaden den die Slovenen an-gerichtet haben, ist bei veitem ge-ringer ats eine zerstorte Ortstafet und von diesen vurden mehrere Hundert abgerissen uttd verschleppt, die Gendarmerie aus anderen Bundes-landern muBte zur Hitfe kommen. Die Kosten, die die Tafelsturmer verursacht haben, gingen in Millio-nen. Es gab etwa hundert Strafan-zeigen. Nun, von wetcher Sorte varen diese Extremisten? Nach der Art, vie sie den Bundeskanzter in Kla-genfurt begriiBt haben, konnte man erkennen vessen Geistes sie varen. Die NDP var ja auch dabei, ich ha-be selbst am 9. Mai nachts eine Gra-zer Autokolonne durch Klagenfurt fahren gesehen. Aus den Autos vurden Ftugzettet gestreut.
Die Sttirmer haben auch 2 Last-
vagen mit Ortstafeln zur Arbeiter-kammer gebracht, scheint's um dem Bundeskanzter ihre „Beute" zu zei-gen. Bei einer Tagung der Funktio-nare der FPD in Fetdkirchen ver-tangte Dr. Haider eine Reform der Verfassung um dem Bundesprasiden-ten das Recht der Begnadigung zu entziehen. Er sagte u. a. Das Recht des Bundesprasidenten aus eigenem Ermessen ein Gerichtsverfahren nie-
Slovensko prosvetno društvo Št. Jani vabi no igro
GROZDNA JAGODA V SONCU
v soboto 3. junija ob 19.30 uri priTišiarjuvŠ;t. Janžu.
derzuschiagen sei ein Fremdkorper in der Verfassung, der noch aus der Zeit der Monarchie stamme. (Es gibt noch hunderte von Gesetzen die aus der Monarchie stammen.)
Als der Bundesprasident hundert oder mehr Tafelstiirmer begnadigt hatte, var die Verfassung in Ord-nung und der Bundesprasident hatte das Recht, nach seinem Ermessen zu handeln. Wenn nun 4 Slovenen begnadigt vurden, sei die Verfassung reformbedurftig und dem Bundesprasidenten muB die Moglichkeit, nach seinem Ermessen zu handeln, genom-men verden.
Das ist Demokratie mit dem Ja-nusgesicht vie „sie" es meinen.
F. C.

JANEZ ŠVAJNCER	M
Pridi k potoku
„V Nemčiji me bodo odpustili, če se ne bom vrnil k njim, kakor sem jim obljubil," je potarnal Ferenc Palir. Tokrat je mislil resno: tako ga je skrbelo, da niti Gregorja Šipka ni pohabil v gostilno.
Gregor Šipek, ki je stal ob prijatelju, je rekel: ,,Mojster Perko, tako ste mi bili predstavljeni, zato sem prepričan, da nisem napačno izgovoril vašega priimka, recite mi jasno in glasno. Ali morete razumeti mojega prijatelja Ferenca Pa-lirja? Tukaj je na dopustu. Kolikor sem poučen, so mu odobrili izredni dopust. Vi pa delate, ko da se nočete sprijazniti s tem dejstvom. Izgovarjate se in zavlačujete prijateljev odhod. Slišali ste razločno njegovo pripombo, da se izpostavlja nevarnosti in tvega, ker mu v Nemčiji grozi celo odpust. Menda veste, kaj to pomeni. V nevarnosti je njegova eksistenca."
„Gregor Šipek je učitelj," je vseznalo pripomnil mehanik Dolfe in pomežiknil mojstru Perku.
..Učitelj ste, sem že slišal za vas," je odvrnil mojster Perko in se držal resno in dostojno. „Na cesti se nisva srečala. Seveda, vi se držite šole. Prav je, da ste na mestu. Škoda, da moj paglavec ne hodi k vam v šolo. Midva bi se lepo razumela, vi z njim pa tudi. Vsaj mislim, da se ne motim. No, Poglejte našega Dolfija. Roke ima umazane do laktov. Torej jih ne drži prekrižane na prsih. Če dela, nam ne morete očitati, da je vaš avto še tu zaradi naše lenobe. O ne, mi smo Ogledna delavnica. Vprašajte na občini in vam bodo povedali. Kaj bi hodili tja, tule je njihov šofer Jože Puzek. Ti jima Povej, da se nisem zlagal."
Jože Pužek je pritrdil: „Točno je povedal. Perko je dobro zapisan pri nas. On je naš mojster."
Mojstru Perku je godila pohvala, obenem pa tudi škodila. Ni mogel prikriti, da mu je stopilo v glavo. Ramena so se
mu kar vidno širila in tudi stopical je samozavestno, kakor da njegoa delavnica s streho seže tja do občine.
Ferenc Palir se je sprijaznil z nastalim položajem. Vzdihoval pa je nenehno, da so že Gregorja Šipka bolela ušesa. Peljala sta se z avtobusom in nista bila posebno zgovorna. Sprevodnik Boštjan Težej jima je prigovarjal, naj bi le ohranila zaupanje, v njegovem avtobusu se jima ni bati, da bi ju doletela nesreča. Nalašč je drezal v Ferenca Palirja, da ga je pripravil do besede.
„Tu se pršiš! Če bi bil ti na mojem mestu, bi v tej uri že pasel ovčice v nebesih."
„Nič ne dam na nebesa," je zehaje rekel Boštjan Težej. „Sem rajši kar na zemlji. Ljubše mi je, da mi predlagaš kakšno imenitno gostilno, kjer kuhajo dobrote, da me njihovi vonji prijetno ščegetajo dol v trebuh."
„Dovolj hudega sva doživela," se je oglasil Gregor Šipek, „zato ni na mestu, da žališ."
..Razlagaš si malo drugače, Gregor, kakor mi je priletelo iz ust," je zategnil Boštjan Težej.
„Poberi denar in mir," je rekel Ferenc Palir. „Kaj ne vidiš, da so vstopili ljudje. Naju pa pusti, da se peljeva dostojno kpt potnika, ki ju nihče ne nadleguje."
Boštjan Težej se je namrgodil. Zaleglo je, ni se več približal, od daleč je gledal k njima čez glave potnikov in na postajah pozival: ..Izstopite zadaj! Hitro, mudi se, da ne zamudimo na končno postajo."
Na šoli je bil pravi pravcati direndaj. Učitejice so nergale, ker so morale tisti dan nadomestiti Gregorja Šipka. V razrede so odhajale z bliski in gromi v očeh. Jezikale so, češ da si je sam kriv, zakaj je pa silil v avto. Požvižgajo se na takega prijatelja, ki ne obvlada krmila in se zapelje z avtom v koruzo. Dragica Flis se je edina potegnila za Gregorja Šipka.
„Vsak od nas lahko doživi nesrečo. Na cestah je vedno več avtomobilov. Majhna neprevidnost in že dušica poleti v nebesa."
Špela Hreščak je očitala: „Dragica, prvič slišim, da omenjaš nebesa. Kdo te je spravil pod svoj vpliv? V cerkev
ne hodiš. Tudi ne moreš. Učiteljica in cerkev ne gresta skupaj. Dobro, povedala si le za primerjavo, da je bolj sočno in jasno. Se motim?"
„Ne motiš se," je vdano pritrdila Dragica. „Gregor Šipek je član našega kolektiva. Naša dolžnost je, da mu pomagamo.
„Hopla!" je vzkliknila Helena Plaveč. „Dek!eta, ste jo slišale? Mladi učitelj je dobil zagovornico." Posmehljivo je pogledala kolegico. „Pojdi mu za pričo. Gotovo mu bo zavarovalnica izplačala premijo."
„Ko bi bilo v tvojih besedah zrno resnice, bi šla," je rahlo užaljeno rekla Dragica Flis in pobrala dnevnik z mize. Med vrati je naletela na Gregorja Šipka.
„Kakšen pa si?" so se oglasila dekleta.
„2iv in zdrav," je rekel Gregor Šipek in ponudil levico, ker mu je desnica tičala v obvezi. „Ni sile in ni brezupno. Zdravnik mi je svetoval, naj si roka malo odpočije. Migam z vsemi petimi prsti, pregibam jo v zapestju in lahtu. Poglejte!" Ponazoril je, da so si učiteljice olajšano oddahnile.
„Včeraj mi nisi povedal, da ..." je ušlo Dragici Flis in že je utihnila.
„Povej do konca," je rekla Špela Hreščak in dvomljivo pogledala dekle. „Včeraj ga nisi mogla videti. Zjutraj in dopoldne ja, popoldne ne več, ker sta se odpeljala s Ferencem Palirjem." Dekletove svetlikajoče se oči so se ji zdele spremenjene.
„Luna sije, kladvo bije," je zategnil Gregor Šipek. „ Veste, nor sem na Prešerna."
„Od tiste sekunde, ko si se z avtom zaril v koruzo?" je zbadljivo vprašala Štefka Vrane in pomenljivo pogledala kolegice.
„Ne stojmo, zvonilo je," je navrgla Špela Hreščak. „Si že toliko dober, da lahko greš v razred?"
„Jasno. Krepak v nogah in na umu," je samovšečno odvrnil Gregor Šipek. Počakal je, da mu je Špela Hreščak dala dnevnik in se nato počasi napotil za dekleti .
Šolarji so zvedavo viseli z očmi na Gregorju Šipku. Tako zaverovano so gledali vanj, da jih je vprašal: „Ste me kaj pogrešali?"
Umetnost učenja
Št^JeMt^g senr M Mioj pro/z/eMi je stgJ/j. ZgJnje čgse Mgotg-u/jgM!, Ja w; M/č „Mt' ostgMe v g/gf J'. Z J; sc /n/, Ja sMOf rgzMMie/M, foJa pre///tro pozg////M we, ^ar se/M pre^ra/a. Ko //ere/w, Migrs/^gj že Mg tretje strgMt ne fenr več, /tg^IeM je Mgs/ov grgj/vg, sew ga pre-Zrg/g. 5gM!0 Me rec/te, Ja se/M zg/jtt/z/jeMg g/t Agj poJo//Megg. ZJa^ezen Mt/ Me povzroča te-žav. Ne M!orew /n Me MtoretM se z//rgt/. Ze/o sew ž:'vČMa, žara J; tega taJ; MCMe^MO žveč;?M
Zdrava dieta
JEST! JE POTREBNO, DA Ž!V!Š,
NE PA Ž!VET!, DA JEŠ
Človek si v naravnem okolju, ob razmeroma zadostni hrani, trdem delu in naravnih pretresih (fizotoških stresih), razmeroma zelo dobro ohranja svoje zdravje.
Kadar postane hrana le tak del vsakdanjega življenja, ki ni najpomembnejši, je človek na pravi poti, da si bo s hrano nemoteno krepil zdravje. Kadar pa začne


gKMM g/t pa gr/zent svtMČMt'^, ^o se MČtMt. 5p/o/t se MH zJt, Ja Me ZMaw pravJMO stttJ/rgft. Vo/jo :M!aM!, saj s: že/tMt, Ja McUtj postgMent, Ja se ve/i^o Maačt/M tM /// /g/t^o s svoprM ZMgMje/M potMggg/g ta J; JragtrM. Čfa^ŠMega ststerrta šta-Jtjg Maj se MavaJJM?
Ftro^ovMja^r, preJvse/M pst7?o/ogt, ^t' so se tM se a^varjajo s pro/t/eMioMt ačeMja, so agotovJ;, Ja Mtso vst' MačtMt ačeMja eMa^o aspeŠMt. Ta^o so MteJ JragtTM agotovJve po^aza/e, Ja je ve/t^o /to/jše ačeMje, ^t' je porgzJe/jeMO v Jg/j-sew časovaerM oZrJo^ja, ^ot pa strnjeno ačeMje, ^ar Je/a več:Ma štaJeMtov, ^o jt/t „zgrg/t/ t;^ prej zJajc/" prej tzptto/M.
Stro^ovMja^/ pa so prav fa/:o agotov///, Ja je Maj^o/jš/ Mač/M ačeaja fa&šeM.* Majprej pre-g/eJaM!o sMov, U' se je že/tnto MaačZtZ, tn to vso. LtstgMio knjigo, zgpts^e, s^rZpta. Ta^o agoto-vZwo, ^aj se /tonto ačz/Z. Že o/? preg/eJa po-sgtneznt/t pog/avZj st zgstgf/jgMto vprasaM;a, ^Z so v ZJstva SMterMZce MaJa/jMjega ačeMja. ^e/e po tg^šnent gro/zent pog/eJa v SMov, ^Z se jo /?0M!0 ačZ/Z, s/eJZ //rgnje z razaMtevaMjetM, ^Z MaMt OMrogoča, Ja MgjJemo oJgovore taJZ Ma /ro/j poJro/?Mg vprašaMja. Braaja z rgzttnte-vgnjetn pa s/eJZ Maj/ro/j pontetn/teM Je/ ačeMja, ^o satMZ pretterjgmo svoje ZMaMje /M sa-rMostojao o/rMav/jarMo ce/otMo SMov, Jo^/er je Me osvoj/Mto — MaačZtMO. Na ^OMca ačeMja pa vse o/?MovZMto. Če je graJZvo, ^Z se ga ačZwo, ze/o o/rseŽMo, je ze/o ^orZstMo ZrMetZ JaM a/Z Jva oJwora prej sgMtt/M ZzpZtMZrM ro/totn, ^ar MaMt o/Mogoča, Ja se MaačeMO graJZvo Me/ta^o „zas;Jra" v MasZ/r rnožggnt/t.
Drobni nasveti
Če namažemo na zagnojeno rano tanko plast medu, bo le-ta očistit rano in pospešit cetjenje.
Med je dober trd in tekoč. Vsak med postane sčasoma zrnat in trd. Ravno to je dokaz, da je naraven. Trd je mnogo bolj pripraven za mazanje na kruh tačnim otrokom. Namažemo ga tahko na debelo in otrok se ne bo umazat kot s tekočim.
Če kaštjate, vam bo odtično pomagal kozarec toptega mteka z vetiko medu.
Medu nikar ne kuhajmo, ker toplota uničuje njegove hranljive sestavine.
človek svoje vsakdanje „težave" tešiti s preveliko količino zaužite hrane in jo še zalivati s preveliko količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač, je na slabi poti. V tem primeru je najbolje, da se pomeni z zdravnikom.
SREČA !N NOTRANJA HARMONUA JE POGOJ ZDRAVJA
Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje.
Človek duševno trpi, kadar ne najde svojega smisla življenja.
Prav gotovo se je bolje s smehom otresti sveta, kakor ga zalivati s solzami.
Najbolj izgubljen dan je tisti dan, ko se nismo smejali.
KAKŠEN NAJ BO NAŠ VSAKDANJ! REŽtM PREHRANE
Pravilni režim naše vsakdanje prehrane bomo strnili v naslednjih 7 dietnih, življenjskih, pravil:
1.	Ne jej do sitega, ne pij do onemoglo-
sti. Skromnost v jedi je najboljši recept za vitkost. Zmernost je mati zdravja. Že Hipokrat — oče medicine, je vedel povedati: jed, pijača, spanje, ljubezen — vse umirjeno.
Naša vsakdanja hrana mora biti primerno količinsko odmerjena. Odmerja jo naš vsakdanji tek. Ker pa je naš tek, ob pretežno sedečem delu, vedno večji od naših kaloričnih potreb ob sedečem delu, je pomembno, da še prej prenehamo z uživanjem hrane, predno postanemo siti.
2.	Zdrava hrana je pestra hrana. Načelo pestrosti pri sestavljanju naših vsakdanjih jedilnikov, je pogoj zdravega načina prehranjevanja.
V naši vsakdanji prehrani morajo biti zastopana sledeča živila: mleko (vsaj enkrat na dan).
sadje in zelenjava (vsaj dvakrat na dan) žita in žitni izdelki (večkrat na dan) meso, perutnina, ribe, jajca, drobovina (vsaj enkrat na dan)
Vsa našteta mesna živila lahko nadomestimo z mlekom in mlečnimi izdelki ter suhimi stročnicami.
Vsi ostali dodatki, v naši vsakdanj prehrani, vsaj v večjih količinah, so povsem nepotrebni (čisti sladkor, čiste maščobe, začimbe).
3.	Dobro počutje je odvisno tudi od dobre prebave. Redno odvajanje je najbolj objektivno merilo zadostne količine balasta v naši vsakdanji prehrani. Balast (npr. celuloza) vpliva na redne odvajanje blata, preprečuje nastanek različnih črevesnih obolenj in vpliva na zmanjšano količino holesterola v krvi.
hote)
paka
HOTEL "PAKA" iz VELENJA
(Slovenija)
vas vabi v nočni bar,
te). 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", tei. 063-850-170.
Naša vsakdanja prehrana mora vsebovati vsaj 15 g otrobov ali 75 g polno mletih žit in vsaj 200 g sadja in zelenjave. Žito, sadje in zelenjava imajo največ balasta, zato spadajo v našo vsakdanjo prehrano.
4.	Hrana mera biti enakomerno porazdeljena čez cel dan. 3—6 obrokov na dan je najbolj primerno število. Pomembno je, da ima vsak dnevni obrok hrane (zajtrk, kosilo, večerja, malici), čim bolj pester izbor živil.
5.	Človek naj je zjutraj kakor kralj, opoldne kakor knez, zvečer pa kakor berač.
Dopoldansko delo potrebuje največ energije za delo, zato naj bo zajtrk (skupaj z dopoldansko malico) najbolj obilen. Spanje potrebuje najmanj energije, zato naj bo večerja čim bolj pičla (npr.: jogurt, sadje, kos kruha itd.).
6.	Trdo hrano moramo piti, tekočo pa žvečiti. Pomembna je tudi pravilna kultura uživanja hrane. Ko uživamo hrano, jo moramo zaznati z vsemi čutili. Hrano uživamo počasi in v miru in jo temeljito prežvečimo. Tudi kadar pijemo, ne smemo tekočino kar zliti, po grlu, v želodec.
7.	Znanje in vzgoja je naša dieta. Ni dovolj, da se samo seznanimo s pravilnim načinom prehranjevanja, temveč moramo to znanje, tudi v našem vsakdanjem življenju, čim bolj temeljito uresničevati. Trdna volja in zdrav pogled na življenje sta pogoja naše vsakdanje diete.

Šipek raste na gozdnih obronkih, na posekah, predvsem pa po suhih travnikih in pašnikih ter gmajnah po nižini in hribovju. Zahteva dobro zemljo in veliko sonca. Na kamnitem svetu so plodovi majhni.
Zdravitni deti rasttine — Predvsem nabiramo plodove oktobra in novembra, potem ko jih je že slana omehčala. Plodove po dolgem prerežemo, jim odstranimo plodiče, jih sprva sušimo na zraku in nato pri zmerni umetni toploti. Plodičke oplaknemo, jim odstranimo dlačice in dobro posušimo. Za ljudsko zdravilstvo nabirajo tudi cvetne liste.
Zdravitne snovi in učinkovine. Po
anatizah vemo, da je v plodovih šipka veliko vitamina C, da vsebuje kisline: jabolčno, citronsko, jantarjevo in fosforno; dalje oranžno rumeno eterično olje, več sladkorjev, rudninskih in drugih snovi.
Zdraviinost. Mnogovrstna in priljubljena uporaba šipka ne izhaja samo iz prijetnega okusa, ki ga imajo marmelada, mezga, šipkovo vino, šipkov liker, šipkov čaj idr., temveč iz spoznanja, da imamo v šipku naravno zdravilo, ki
silno utrjuje in krepi zdravje. Analiza sestavin je namreč pokazala, da je v šipku izredno veliko vitamina C in da vsebujejo plodovi poleg tega čreslovino, pektin, ci-tronovino in jabolčno kislino in približno 30 % sadnega sladkorja.
Poleg črnega ribeza šteje šipek med plodove, ki vsebujejo največ vitamina C. Sipek pa je tako dragocen, in to dokazano, ker se količina C vitamina s kuhanjem nič ne zmanjša, so celo raziskovalci, ki trdijo, da izhaja iz natančnih poskusov, da se pri kuhanju šipka (10 minut) količina C vitamina četo poveča! Ugotovili so tudi, da C vitamin ne obstane dolgo, da je v šipkovi marmeladi in vinu in najskrb-neje shranjenih plodovih po enem letu ohranjena le še ena četrtina začetne vitaminske vrednosti. To naj posebno upoštevajo naše gospodinje in naj nikar ne vkuhavajo prevelikih zalog šipka, marveč naj pripravijo samo tolikšne kotičine, ki jih bodo v enem letu tudi porabile. Pri nobeni marmeladi ni datum na nalepki na marmeladnem kozarcu tako pomemben kakor tukaj: pri šipkovih pripravkih, ki jih je mogoče kupiti, pa vedno tvegamo, da
bomo dobiti žeto okusne izdelke, vendar brez vitaminov. Isto velja tudi za šipkovo vino! Splošno razširjeno mnenje, češ da postane po nekaj letih šete .dragoceno", zanj ne velja. V svežih ali pravkar pripravljenih izdelkih je toliko C vitamina, da je mogoče doječim materam le najtopleje priporočati uživanje šipkovih izdelkov — najsi bo to tudi navadni šipkov čaj — ker bo to povečalo količino C vitamina v materinem mleku ter bo zelo vplivalo na dojenčkov razvoj. Da ie rastlinsko-biološki vitamin C neprimerno dragocenejši od vseh kemičnih pripravkov C vitamina, tega ni treba natančneje razlagati.
Šipkovi izdelki odpravljajo tako imenovano pomladno utrujenost, mtahavost, bledico, pomanjkanje veselja do dela, vse pojave, ki izvirajo iz pomanjkanja C vitamina. Povzroča tudi večjo dovzetnost za najrazličnejše bolezni, še posebno velja to za nevarnost okužbe.
Druge snovi, ki jih vsebuje šipek, imajo ugoden vpliv na prebavila, obilica sadnih kislin pospešuje izločanje seča, ne da bi kakorkoli dražila ledvice. Razume se, da pospeševanje izločanja seča zelo ugod-
no vpliva pri nagnjenosti k nastajanju peska in kamnov. Kneipp poudarja prav ta zdravilni učinek in svetuje daljše uživanje čaja, da se prepreči nadaljnje nastajanje peska in kamnov.
Nič manj učinkovito ni uživanje čaja iz šipkovih plodičev; ta čaj je prav tako priporočljiv pri nastajanju peska in kamnov, pri boleznih ledvic in mehurja. Ker čisti kri, odvaja iz telesa tudi vse nakopičene soli sečne kisline, tako da pride pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih do izboljšanja in ozdravljenja.
Šipkovo vino. Potrebujemo 3 iitre šipka, 4 litre prekuhane mrzle vode in 2 dkg sladkorja. Šipek hitro operemo, potrgamo peclje, razpolovimo in stresemo v posodo s široko odprtino. Iz omenjene vode in sladkorja pripravimo sladkorno raztopino, in kakor hitro se zbistri, jo zlijemo na šipek. Posodo opremimo s kipelno veho ali pa jo prevežemo z laneno krpo, nato pa postavimo na toplo, da prične vreti. Ko vretje popolnoma preneha, vino precedimo in ga natočimo steklenice. Hraniti ga je najbolje dobro zamašeno v hladni kleti.
aaaaaaeaaaaaaaaaMaaaaaa""""""""''""''******"""**'"'**""**"**""******"******************"*"*****"*"***************"*"*******************"***********************"*****
„Zelo," so zategnili v zboru. Dolgonogi Palko je v imenu vseh rekel: „Tovariš, povejte nam, kako ste se ponesrečili."
Gregor Šipek se ni dal dvakrat prositi. Pripovedoval je počasi in ni izpustil nobene podrobnosti. Menil je, da bo zgodba popolnejša, kakor pa če bi omenil le dejstva, ki so vplivala, da ima zdaj roko v obvezi. Prav to jih je najbolj zanimalo. šele ko je izprožil roko in snel obvezo, so bili potešeni. Spraševali so kar naprej in nategnili uro, da se je oglasil šolski zvonec, ne da bi karkoli bilo povezano s predvideno učno snovjo.
Ravnatelj Gvido Zorec se je izkazal popolnoma očetovskega. Medtem je naročil kuharici Francki Veronik, da je skuhala kavo in naložila v sendviče rezine sira, ki ga je Gregor Šipek zares oboževal. Že na vratih je rekel mlademu učitelju:
^Gregor, pogrešali smo te. Zato smo tembolj veseli, da si odnesel v prometni nesreči celo kožo. Drugič pa le pazi, da ne bo kaj hujšega. Tole smo pripravili nalašč zate. Sir ti bo teknil."
„Nam tudi," je rekla Helena Plaveč.
„0, hvala, tovariš ravnatelj," je veselo odgovoril Gregor Šipek. Prožil je ravnatelju levico in se opravičeval, da mu ne more ponuditi desnice. „Nikar mi ne zamerite, ko bo obveza dol, bom ponudil desno roko."
„Malenkost, malenkost," je rekel ravnatelj Gvido Zorec. Glas mu je drhtel, kakor da tudi s tem potrjuje navezanost na mladega učitelja.
Sedeli so za dolgo mizo in se prijetno imeli. Na hodniku so že zdavnaj potihnili koraki, šolarji so odšli domov, kuharica Francka Veronik je pospravljala posodo v kuhinji, hišnica Hilda Frecko pa je Stala med vhodnimi vrati ko izgubljena. Nikakor se ni mogla domisliti, ali ji je mož Feri rekel, da bo prišel iz mesta ob dveh ali ob treh. Oči so ji šle na cerkev in kuhata je sveto jezo, ker stolpna ura ni premaknila velikega kazalca. Rekla je že zjutraj možu Feriju: pojdi k mežnarju Borštu in mu zapoj litanije, če se jih je že drugače naveličal poslušati, da mora pognati uro. Zato ga imamo, ljudje smo in ne bomo zijali samo v budilke in na ročne ure.
Ravnatelj Gvido Zorec se je že nekaj časa presedal. Učiteljice so to opazile in nikakor niso dognale, zakaj je bil vznemirjen. Njihovo število je popolno, vse so zbrane in z njimi je tudi Gregor Šipek. Potešil jih je, ko je spregovoril obrnjen k njemu.
„Samo en dan si manjkal na šoli. Izostanek je opravičen, o tem ne bomo izgubljali besed. V teh urah sem se končno dokopal do spoznanja, če lahko tako rečem, da sem te pogrešal. Navezal sem se nate, čeprav si tudi priznam, da me je veljalo precej truda, kajti tvoj način vedenja mi do tvojega prihoda ni bil najbližji. Mislim, da se razumeva. Imaš posebnosti, ki jih pogrešam. Živahnost si vnesel v naš kolektiv. Nočem trditi in omalovaževati naših učiteljic. Kaj bi tajil, med njimi, hočem reči vami, se počutim odlično. Ti jih nekako dopolnjuješ."
„Si že nehal?" je nestrpno vprašala Špela Hreščak.
Ravnatelj Gvido Zorec je pokimal.
Špela Hreščak je nadaljevala. „Zelo sta se zbližala. Ni kaj, soglašam s tvojo ugotovitvijo. Pravzaprav sem tudi sama vesela, da smo dobili medse Gregorja Šipka."
„Smo vsi tvojega mnenja? Glasujmo. Zanima me, kakšen bo izid."
Dekleta so začudeno pogledala ravnatelja. Njegov poziv se jim je zdel nenavaden. Bolj smešen kot resen. Kljub temu so dvignile roke. Gledale so druga po drugi in se nemo spodbujale.
„Kaj pa vedve?" je vprašal ravnatelj Gvido Zorec in namignil na Zinko Meglič in Dragico Flis. Že sta premaknili roki.
„Jaz se ne grem te igre," je rekla Zinka Meglič.
„Tudi meni se zdi otročje, kar počnemo," je pritrdila Dragica Flis.
Ravnatelj je počasi rekel: ..Marsikaj je neumno in otročje. Ni treba pogledati daleč v svet. Na vsakem koraku grešimo. Mečemo si polena pod noge. Mar je to povezano s prirojenim kljubovanjem? Nikakor ne .. .
Menim, da je v nas ustaljena zavist. Porog. Norčevanje. Pravih vrednot ne znamo ceniti. Odnos je v manjšini. Po-
zabljamo na toplo besedo, na stisk roke. Obsedla nas je tehni-zacija. Bežimo pred samim seboj in pred drugimi. . .
Zapiramo se v stanovanja. Nastajajo otoki in otočki.. Smo sodobni Robinzoni. Daleč od vseh in vendar popolnoma, blizu. Dosegljivi. Le dostopni nismo zmerom . . .
Nočemo prijaznosti. Kakor da se nam je pristudila. Uganjamo tujstvo. Ljudje, ki odhajajo na tuje, so le vmesen pojav. Nekoč se bodo vrnili in ostali doma ...
Nemir je sestavni del človekovega bistva. Biti v ospredju,, venomer opažen, v gibanju. Pa je mirovanje vendarle tudi sestavni del. Naš Gregor Sipek je nesporno dokazal, da se je-z avtom zapeljal s ceste, da je obmiroval."
Dekleta so povešale glave. Ni jim bilo videti, da so bile-pri stvari. Ravnateljeve ugotovitve so odplavale mimo njih. Zinka Meglič ni mogla iz sebe. Negovala je misel, da je nesrečna in da je Gregor Šipek ni uslišal.
Ponoči je jokala zaradi njega. Smilil se ji je in želela je pohiteti k njemu. Videla ga je krvavega in potolčenega v bolnišnici. Na belem rdeča kri. Curki krvi, njegov obraz je bil voščen. Premetavala se je v spanju. Vsa se je prepotila,, da se je morala preobleči. Bolelo jo je pri srcu, da ni našla miru.
Dragica Flis je poslušala ravnatelja le kot enolično tekoči glas. Ni je zanimalo, kaj jim je govoril, tudi njej so se misli oklepale Gregorja Šipka.
Bala se je, da bodo dekleta zvedele, da ga je obiskala v bolnišnici. Peljala se je s kolesom naglo, prenaglo, da je čutila boleče iglice v prsih. Spotoma je morala počivati. Sedla jena obcestni kamen in odkimavala, ko so avtomobili, ki so vozili mimo, spočasniti vožnje. Ni potrebovala nikogar, vozniki naj si iščejo dekleta drugje, naj jo pustijo, zadovoljna je, da je opravila veliko poslanstvo.
Bila je pri njem, ki mu je namenila svojo prihodnost. Videla se je ob njem, gresta z roko v roki, ljudje se ozirajo in si namigujejo: to je ta učitelj, ki si ga je izbrala Dragica Flis. Imela je kljub vsemu srečo. Toliko jih je pustil na cedilu, njo-si je pa le izbral. Sta kar srečna. Kaj hočemo, gliha vkup* štriha.	(Dg/je v pn/mJMj/ štev/Z/J)
Ocena avstrijskega šoistva
iz družbenopoiitičnih vidikov s posebnim ozirom na dvojez. šoistvo
Marsikdo bo vprašat, kaj nas brigajo težave avstrijskega šolskega sistema, ko pa imamo sami ničkoliko problemov glede vzgoje in izobraževanja slovenskih otrok. Ob samem začetku je torej potrebno, da se ustavimo ob vprašanju, kakšno mesto zavzema manjšinsko šolstvo v celotnem sistemu izobraževanja v naši družbi.
Že samo dejstvo, da se šolanje slovenskega otroka nikakor ne razlikuje od šolanja ostalih avstrijskih otrok — če izvzamemo skrajno nezadovoljivi pouk slovenščine — nam narekuje, da se ukvarjamo s celotnim sistemom izobrazbe in vzgoje. Predvsem kot pripadnikom narodne manjšine nam ne sme biti vseeno, kako družba vzgaja našo lastno mladino, pa tudi mladino večinskega naroda.
Drugi pomembni vzrok, da se moramo ukvarjati s šolstvom v celoti, je socialni značaj avstrijske šole. Šola danes slej ko prej učinkuje kot faktor, ki utrjuje in cementira socialne razlike v družbi, se pravi, da diskriminira pripadnike nižjih socialnih slojev. Le-ti pa sestavljajo veliko večino naše narodne skupnosti. Pri tem je za nas izredno pomembno, da slovenski šolar navadno ni diskriminiran le zaradi svoje socialne, marveč "tudi zaradi svoje narodne pripadnosti.
Če si hočemo priboriti kakršenkoli napredek v dvojezičnem šolstvu, tudi ne moremo mimo vseh tistih družbenih dejavnikov, ki na takšen ali drugačen način vplivajo na razvoj -celotnega šolstva, pa tuidi na vprašanja slovenskih in dvojezičnih vzgojnih ustanov. Zato je treba posvetiti vso pozornost tistim konceptom vladajočih, ki se kakorkoli ukvarjajo s solo, vzgojo in poklicno izobrazbo mladine. Pravtako pazljivo je treba spremljati načrte reakcionarnih sil, "tako v dvojezičnem kakor v splošnem šolstvu.
V prvi vrsti pa moramo upoštevati vse tiste sile, ki se resnično trudijo za demokratizacijo šolstva, za šolo, ki dejansko ustreza potrebam večine avstrijskega prebivalstva. Samo če bomo na vseh področjih našega udejstvovanja iskali zaveznike pri večinskem narodu, če bomo v tem primeru torej znali povezovati naše zamisli o demokratičnem dvojezičnem šolstvu z 'Zamislijo o temeljni reformi šolskega sistema, imamo — pa čeprav dolgoročno — izglede na uspeh.
Spoznanje, da je celotno naše vprašanje, najtesneje povezano z ekonomskim, političnim, socialnim in demokratičnim razvojem v Avstriji, se je med nami bolj ali manj uveljavilo. 'Glede šolskega vprašanja tolikšne jasnosti še nismo dosegli.
Utemeljeno stališče o šolski problematiki pa mora izhajati vsekakor tudi iz znanstvene ocene socialno-poli-tične vloge šole in izobrazbe v določenem družbenem redu. Šolstvo in sistem izobrazbe sta nedvomno pomembni področji, v katerih se zrcali značaj in struktura naše družbe. V interesu vladajočih gospodarskih dejavnikov ustvarja šola vse tiste kvalifikacije, ki so potrebne za vzdrževanje in povišanje proizvodnje in dobička. Hkrati pa šola posreduje tudi vse tiste lastnosti in norme, ki so potrebne za ohranitev obstoječih družbenih struktur. Če vprašamo, kakšne izobrazbe, poklicnega usposabljanja m vzgoje je deležna mladina, v čigavem interesu, za kakšne družbene cilje in naloge, kaj kmalu spoznamo, da
največji del zaposlenih — nima niti najmanjše možnosti soodločanja o svojih življenjskih zadevah.
Ker ideal meščanske družbe ni aktivni in osveščeni državljan, marveč poslušni konzument, šola seveda tudi ne posreduje spoznanj o zgodovinskem nastajanju naše družbe, o njenem bistvu, kakor tudi ne o pogojih in možnostih njene preobrazbe. Kritično mišljenje, človeško, solidarno ravnanje, naj bi bil cilj demokratične vzgoje. V kolikor je ta cilj uresničljiv že v današnjih pogojih, je odvisno od razmerja družbenih sil, od zavesti in organiziranosti prizadetih, torej delavcev, nastavljencev in kmetov.
Prej sem že omenil, da avstrijska šola vedno znova reproducira nepravičnost in neenakost v družbi. Dvo-tirnost obveznega šolstva — glavne šole na eni, gimnazija na drugi strani — deli dijake že kar v desetem letu (po končani ljudski šoli) v dve skupini: velika večina (pribl. 80 "/o) — to so v prvi vrsti otroci iz delavskih, kmečkih družin in iz družin nižjih nastavljencev, nadaljuje obvezno šolanje na glavnih šolah, deljenih na dva oddelka, ostalih 20 "/o pa na tako imenovanih splošno-izobraževal-nih višjih šolah oz. gimnazijah. Med obema vejama obveznega šolstva je sicer možen prestop iz prvega oddelka glavne šole v gimnazijo, vendar prestopi le en odstotek vseh dijakov.
Socialna vsebina te delitve je v glavnem v tem, da posredujejo gimnazije tako po obširnosti kakor po vsebinskem sestavu in po kakovosti učnih naporov in metod dosti višjo
izobrazbo in da gimnazijec konča višjo šolo s tako imenovano zrelostjo za obisk visokih šol in akademij, medtem ko se za dijake glavnih šol konča šolska izobrazba s štirinajstim oz. petnajstim letom. Tisti, ki pa končajo le drugi oddelek glavne šole, so že vnaprej določeni za poceni delovno silo.
Socialna, ali bolje rečeno razredna delitev obvezne šole se zrcali tudi v zakonodaji. Besedila zakonov seveda niso tako očitna, kakor so očitni statistični podatki, vendar so akcenti dovolj jasni.
Otroke v glavnih šolah naj vzgojijo v „zdrave, delovne, vestne in odgovorne člane družbe" (tako zakon o šolski organizaciji / Schulorganisa-tionsgesetz). V originalu se to glasi: „sollen zu gesunden, arbeitsamen, pflichttreuen und veranttvortungs-betvulšten Gliedern. . . der Gesell-schaft herangebildet werden". Paragraf 15 pravi: Glavna šola naj usposablja dijake za praktično življenje in za vstop v poklicne šole. (Die Hauptschule hat die Schtiler „fur das praktische Leben und fiir iden Eintritt in berufsbildende Schulen zu be-fahigen".)
Gimnazija pa ima nalogo, posredovati dijakom vsestransko in poglobljeno splošno izobrazbo in jih naj dovede na visoko šolo („Die all-gemeinbildenden hoheren Schulen ha-ben die Aufgabe, den Schtilern eine umfassende und vertiefte Allgemein-bildung zu vermitteln und sie zu-gleich zur Hochschule zu ftihren." — SCHOG 1962).
Visokošolska zrelost naj služi za
podlago ustrezni izobrazbi, ki mladega človeka usposablja za odgovorne in vodilne poklice („Diese mit der hoheren Allgemeinbildung gegebene Hochschulreife soli als Grundlage einer entsprechenden Ausbildung den jungen Menschen befahigen, einen Beruf in verantwortungSvollen und auch fuhrenden Stellungen auszu-tiben." — BGB1. 295/1967).
Kdor le hoče, in ni gluh in slep, vidi razlike, ki potrjujejo našo tezo o socialni selekciji. Delitev desetletnih na različne tipe šol ni pedagoško utemeljena, kajti v tej starosti so zanesljive prognoze o nadaljnjem razvoju otroka nemogoče. Vrhu tega je nedemokratična, kajti demokracija terja enake možnosti za temeljno izobrazbo in enake življenjske šanse za vse. Da te enakosti ni, dokumentirajo že zakoni, kaj šele praksa. Razlike v stopnji izobrazbe v resnici zrcalijo razlike glede socialnega izvora in kajpada nakazujejo razlike glede socialne prihodnosti.
Da je porazdelitev dijakov po dveh tipih osnovne šole zares takšna, kakor sem nakazal, nam izpričajo tudi statistike meščanskih sociologov:
9. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
SOZ1ALE SCHtCHTUNG VON LEHRUNGEN, MITTELSCHuLERN UND STUDENTEN:

j
O
K
2
6
10
HiMs- u. ange!. Arbeiter	29	1
Facharbeiter	45	6
Einfache Angest. u. Beamte	16	12
Mitte!schicht(mitt!. Privatang. u. Beamte, Gewerbetreibende	u.
niedrige!nte!!igenxberufe)	10	M	41
Oberschicht (hohere Privatang. u. Beamte, !nte!!igenz-
berute, Unternehmer)	—	42	M
100 100 100
(Primerjaj: Bitdungsptanung in Osterreich, izdaio ministrstvo za pouk, Dunaj, brez ietnice, 1. de!, str. 353)
Po raziskavah v izrazito delavskih okrajih Dunaja sta Uwe Bolius in Wilhelm Mindler ugotovila, da obi-
Struktura otrok po materinem jeziku
in razmerju med šoioobiskujočimi in šoioobveznimi otroci na avstrijskem Koroškem v obdobju od 1865 do 1890
(Nadaljevanje in konec)
Posledica izboljševanja udeležbe šoloobiskujočih otrok je do leta 1890 vidna tudi v visokem porastu števila otrok s slovenskim materinim jezikom. Med letoma 1870 in 1890 se je število šoloobiskujočih otrok s slovenskim materinim jezikom dvignilo po podatkih uradnih avstrijskih statistik kar za 90 Ve ali za 7267 učencev/ medtem ko se je na istem območju (šolski okraj Celovec-mesto, Beljak, Celovec-okolica, Šmohor, Velikovec, Wolfsberg) dvignilo število šoloobiskujočih otrok z nemškim materinim jezikom le za 52 "/t/ Odgovor za tako velik porast števila šoloobiskujočih otrok s slovenskim materinim jezikom najdemo v tem, da so se pričeli tudi le-ti v večji meri udeleževati šolskega pouka, saj je na omenjenem območju v obdobju 1870 do 1890 število otrok, ki niso obiskovali pouka, padlo za 3762. Takšno naraščanje števila šolajočih se otrok si lahko razložimo tudi s tem, da je od leta 1870 do 1890 poraslo število šol na omenjenem območju od 184 na 232, število utrakvističnih šol pa od 71 na 84. Leta 1865 je bilo na Koroškem po Detail Conscription 70 šol s slovenskim učnim jezikom in 4 utrakvistične šole.
šolala v šolah, ki so bile po podatkih vira s slovenskim učnim jezi-po drugi strani pa gre za pri-
lega kom,
tegnitev slovenskih otrok v utrakvi-stično šolstvo. Posledica tega je na eni strani neusposobljenost velikega dela slovenskega prebivalstva za ne-agrarne poklice, na drugi strani pa germanizacija slovenskega in doseljevanje nemškega prebivalstva. To je eden od vzrokov za poznejše stanje, ki je pripomoglo tudi k izseljevanju dela slovenskega in doseljevanju nemškega prebivalstva, usposobljenega za neagrarne poklice.
Tabela III
Število šol glede na delež dečkov med šoioobiskujočimi otroci na avstrijskem Koroškem ieta 186$
a) na z avtohtonim slovenskim prebivalstvom poseljenem območju avstrijske Koroške
Tabela IV
Število šol glede na odstotek otrok s slovenskim materinim jezikom na avstrijskem Koroškem leta 186$ na celotnem ozemlju dežele Koroške v mejah do leta 1918
°/.	število šo)	"/o šo! g!ede na cetotno števito šo)
0	224	71,8
0,1-5	1	0,3
5,1—20	7	2,2
20,1—50	7	2,2
50,1—75	5	1,6
75,1—99,9	20	6,5
100	48	15,4
Skupaj	312	100
Tabela V
Število šol glede na delež šoloobiskujočih od šoloobveznih otrok na avstrijskem Koroškem v mejah do leta 1918
Na podlagi podatkov avstrijske šolske statistike lahko ugotavljamo ves sistem nenehno skrbi za indoktri-. stanje šolskega obiska, ki je posledica niranje mladih z vladajočo ideologi- dokaj majhne gostote sol, iz cesar je
°/.	števito šo!	% šo! gtede na ce!otno števito šo!		števito šo!	°/. šo! g!ede na cetotno števito šo!
do 25	2	2,6	do 50	29	9,3
25,1—50	29	37,7	50,1—75	79	25,3
50,1—65	41	53,2	75,1—99,9	104	33,3
nad 65	5	6,5	100	63	20,2
Skupaj	77	100	O "O G	37	11,9
			Skupaj	312	100
jo, vladajočimi predsodki in gledanji na človeka in naravo. Predvsem se to Zrcali v zamegljevanju družbene realnosti in družbenih nasprotij. O bojih ljudskih množic za napredek, o vlogi delavskega gibanja, o sindikatih, skratka o zgodovini zadnjih šestdesetih let šola molči ali pa jo posreduje tako, da utrjuje in poveličuje današnje razmere. Temu namenu služi tudi pospešena propaganda za takozvano socialno partnerstvo, za mirno sožitje med kapitalom in delovnim člo-vekom. Mlad človek seveda ne zve in ne spozna, komu kakšno partnerstvo koristi, pod kakšnimi pogoji tako imenovani ..partnerji" delujejo. Ne zve in ne more spoznati, da ima ena stran v rokah vsa ekonomska in Politična sredstva za uveljavljanje -svojih ciljev, medtem ko druga —
razvidno zapostavljanje socialnega položaja prebivalstva na tem območju sredi 19. stoletja v primerjavi z nemško-avstrijskimi območji. Posledice takšnega stanja se kažejo v pismenosti in izobrazbeni strukturi, ki je eden od najpomembnejših elementov za socialno strukturo in kasnejše prestruktuiranje prebivalstva, ki so ga nekoliko kasneje sprožile potrebe kapitalistične industrijske družbe.
Iz stanja šolstva na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju Koroške lahko razberemo germanizacijske tendence, ki so bile prilagojene različnemu gospodarskemu in socialnemu stanju v avstrijski družbi sredi oziroma konec 19. stoletja. Na eni strani gre za to, da se skoraj ena. tretjina (po podatkih Detail Conscription, v resnici pa še več*) slovenskih otrok ni
b) na območju avstrijske Koroške, na katerem je veljal zakon o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945
% šol glede
%	številošot nacetolno
številošot
do 25
25.1—	50
50.1—	65 nad 65
0
28
39
3
0
40,0
55,7
4,3
Tabela VI
Število šol glede na delež dečkov med šoioobiskujočimi otroki na avstrijskem Koroškem leta 186$
Skupaj
100
c) na območju med slovensko etnično mejo iz srede 19. stoletja in območjem dvojezičnega šolstva po zakonu o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945
°/.	števito šo!	°/.šo!g!ede na cetotno števito šo!
do 25	4	1,3
25,1—50	122	39,1
50,1—65	174	55,8
nad 65	12	3,8
Skupaj	312	100
Matjaž Klemenčič
°/.	števito šo!	"/o šo! gtede 4 na cetotno števito šo!
do 25	2	28,6	s
25,1—50	1	14,2
50,1—65	2	28,6
nad 65	2	28,6
Skupaj	7	100 6
M. J. Nerat, Statistika slovenskih ljudskih šol I. 1870., 1880. in 1870., Pedagoški letopis, II. zvezek, Slovenska šolska Matica v Ljubljani, Ljubljana 1705.
Na celotnem Koroškem je bilo teta 1865 6215, leto 1870 7868, I. 1870 pa 15 125 otrok
s slovenskim materinim jezikom. To nam
dokazuje, da ie omenjeni uradni avstrijski vir iz leta 1865 ni zajel vseh šoloobveznih otrok.
Glej citat 4.
skuje tamkajšnje gimnazije pičlih 12 odstotkov otrok iz delavskih družin.
Dijaki iz kmečkih in delavskih družin, ki pridejo na gimnazijo, imajo večje težave kakor dijaki iz višjih slojev. Čeprav je na gimnazijah ie 10 "/o otrok iz izrazito delavskih družin, predstavljajo 32 "/a tistih, ki gimnazije ne končajo. Socialna selekcija se nadaljuje torej tudi v gimnaziji. Pospešena izgradnja poklicnih višjih šol v zadnjih letih je nekoliko povečala možnosti za absolvente glavnih šol. Tudi posebni tip muzično-pedagoške gimnazije ni tako selektiven za absolvente glavnih šol. Tri četrtine njenih dijakov prihaja iz njih, vendar v kvantitativnem smislu precej zaostaja za gimnazijami.
Splošno nasprotje med podeželjem in mesti se seveda odraža tudi v šolstvu, namreč v neenaki porazdelitvi šol in vzgojnih institucij, ki povzroča zelo neugodne pogoje za prebivalstvo na podeželju. Za ilustracijo nekaj številk: Medtem ko v celotni Avstriji delež tistih, ki se vpišejo v gimnazijo, znaša 13,8"/., je ta delež na Dunaju visok 32,2 "/n (OECD). Od prebivalstva v starosti 18—26 let živi 4,3 "/p na Gradiščanskem. Delež gradiščanskih študentov pa znaša le 2,2 "/e (v državnem merilu). Na Dunaju pa živi 15,7 "/o vseh 18 do 26 letnih, vendar je delež študentov z Dunaja 32,3 "/o. Pa celo na Dunaju samem (in v drugih mestih) najdemo razlike. Gimnazije se kopičijo v okrajih Bohmov in Palmersov, se pravi v okrajih s prebivalstvom iz višjih socialnih slojev, hkrati pa so gimnazije zelo redko posejane v izrazito delavskih okrajih, čeprav se tam kopiči prebivalstvo. (SEEL, 1975)
Kakor je žena v družbi diskriminirana, tako so dekleta diskriminirana tudi v celotnem vzgojnem sistemu. Npr. nadaljuje le 48 "/o vseh maturantk svoj študij, medtem ko je delež moških 75 "/e. Od vseh dijakinj pa pride do univerze le pičlih 3,7 "/o, kar je celo v primerjavi z državami, kjer je ta delež pravtako porazno nizek, za polovico manj (Francija 8,2"/., ZRN 7,4 "/o).
Če seštejemo vse te pojave, pridemo do zaključka, da v naši družbi obstaja izobraževalni privileg, izobraževalni monopol. Prešernova beseda, da človek toliko velja, kar plača, ima svojo žalostno veljavo slej ko prej, v škodo velikega dela današnje mladine in demokracije. Nezadostna izobrazba velikega dela prebivalstva vpliva negativno na stopnjo demokratizacije kake družbe. Fundirana poklicna in temeljita splošna izobrazba sta namreč predpogoj za aktivno udejstvovanje posameznika v družbenih procesih. In tu je vzrok za takšne razmere v našem izobraževalnem sistemu: aktivno sodelovanje večine prebivalstva ni v interesu vodilnih skupin iz gospodar-stvenega področja. Boj proti izobraževalnemu privilegu je torej v interesu nas vseh. V raziskavah v zvezi z našim šolstvom bomo zaradi tega morali upoštevati vedno socialno plat šole, kakor tudi v naših konceptih in zahtevah.
Poleg usodnih problemov, ki jih prinašajo nedemokratične šolske strukture, so danes v ospredju novi, nič mnaj pomebni in nič manj usodni. Junija 1976 je avstrijska vlada sklenila skrajšati proračun za izobraževalni sektor. Vzrok: neugodna gospodarska situacija, po domače kriza. Eden izmed ukrejov je bil (in je še), da šolski uradi nastavljajo manj učiteljev oziroma jim ne podaljšujejo več pogodb. Tako se je zgodilo npr. 106 štajerskim učiteljem. Vlada na vse mogoče načine skuša prihranje-vati denar, ki je potreben za izobraževalni ali pa za socialni sektor. Prihranka seveda ne porabijo v prid delovnega človeka, narobe: s prav istim denarjem podpirajo gospodarske velikane v obliki subvencij, davčnih olajšav in drugih udaril". Glavna posledica te prikrajševalne politike je, da preti neštetim bodočim učiteljem brezposelnost. Predvsem na Dunaju je situacija že precej za-
ostrena.
(Ddijf f prihodnji Leuiihi)
ŠPORTNI VESTNIK
PRVA ZMAGA SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA V SPOMLADANSKI SEZON)
V petih kotih spomladanskega, prvenstva je SAK. trikrat igral neodločeno, dvakrat pa izgubil. V šestem kolu je SAK imel v gosteh boljše uvrščeno ekipo iz Maria Rojacha in končno dosegel zmago. Po devetdesetih minutah se je rezultat glasil 3:1. Slovenski atletski klub si je priboril dve točki. Tekma pa nikakor ni bila tako enostranska kot pričuje rezultat. Kajti še preden so slovenski nogometaši resneje ogrožali nasprotnikov gol, so gostje iz Labotske doline imeli že nekaj 100-odstotnih priložnosti. Obramba SAK je bila v teh prvih minutah zmedena, kopičila se je napaka za napako in napadalci Maria Rojacha so se izkazali za prave umetnike, saj niso zadeli niti prazen gol. Kot blisk z jasnega neba je padel prvi gol za SAK v 15. minuti. Hribar je centriral pred gol, golman Maria Rojacha je to žogo nekoliko zaspal in že je bil na mestu Hobel ter z močnim volley-strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Igralci iz Labotske doline se še niso prav opomogli, ko jim je Hobel zabil že svoj drugi gol. Krnič, ki je zopet igral (bil je zaradi izključitve zaprt) je streljal na prečko in odbito žogo je Hobel poslal v gol. Prvi polčas se je končal, kot se je pričel — lepe možnosti za nasprotnika in vratar Malle se je nekajkrat izkazal. Tudi SAK je imel še eno možnost, Perčev strel je ubranil golman.
Kar v prvi minuti drugega polčasa je padla dokončna odločitev. Po lepi podaji Hribarja se je Krnič znašel Sam pred vratarjem Maria Rojacha in ga z premišljenim strelom v dolgi kot premagal. Začela se je dobra faza slovenskih nogometašev, ki pa je trajala le kakih dvajset minut. Nadaljnjih golov za domače ni bilo. Na zaključku igre je koncentracija zopet nekaj popustila in v zadnji minuti So gostje dosegli en zadetek, končni rezultat se je glasil 3:1 za SAK!
SAK je iarat v postavi: Malle; Blajs, Lampichler, Woschitz, Pan-del: Krnič. Kupper, Hribar; Perč Hobel, Zablatnik G.
Mnenje trenerja in igraicev
o tej tekmi
Trener Dragan Rogič: „V glavnem sem bil zadovoljen z našim moštvom, le na začetku igre je obramba pokazala neke nesigurnosti. V prvem delu drugega polčasa so igrali naši res v redu, proti koncu je koncentracija nekoliko popustila, to pa ni bilo več odločilno za izid tekme."
Janko Malle: „Bilo je zelo važno, da smo po dolgem času zopet enkrat
Celovec
privlačnejši
Čeprav slovi Celovec daleč naokoli kot mesto vrtov, načrtuje Olepševalno društvo Celovec v skupnem sodelovanju z uradom, ki skrbi za parke in zelenje v mestu veliko akcijo v smislu olepšanja koroške metropole. Tako bodo sanirali že obstoječe zelene površine pred mestnim gledališčem in sicer tako, da bodo tam namestili baročne figure, ki bodo tako dale harmonično sliko k že obstoječi baročni fasadi Mestne hiše, kar bo seveda popestrilo celotno sliko pred mestnim gledališčem. Nadalje mislijo obstoječe na stojalih montirane žaromete, ki ponoči osvetljujejo mestno gledališče pogrezniti v jaške, kar bo dalo še bolj privlačnejše obeležje temu kraju. Pogreznjeni elementi električne razsvetljave bodo pokriti s steklenimi ploščami, kar bo dalo odličen svetlobni efekt. Skupni stroški izvedbe bodo znašali 90.000 šilingov. Olepševalno društvo bo k tej vsoti prispevalo 60.000 šilingov.
To bo nadaljnji doprinos k olep-šanju mesta in hkrati velika pridobitev ne samo za Celovčane temveč tudi za domače in tuje turiste. Olepševalno društvo se močno prizadeva koroški metropoli dati privlačnejše obeležje in priznati je treba, da je na tem področju uspešno.
zmagali, tudi zato, da bomo za prihodnje težke tekme psihično boljše pripravljeni."
Janko Woschitz: „Naša igra kljub razmeroma visoki zmagi ni bila zadovoljiva. Igro je poživil in organiziral Krnič, ki se je po šestih tekmah odsotnosti brez težav vživel v moštvu."
Janez Hribar:	„Zasluženo smo
zmagali, moštvo se je borilo kot že dolgo ne. Imeli smo tudi nekaj sreče, ki pa nam je v zadnjih tekmah manjkala."
Janez Pandel: „Ze!o me je presenetil nas vratar Malle, ki je igral zelo dobro. Upam, da bo to trener tudi upošteval."
Drugemu moštvu se ni godilo tako dobro kot prvemu. Čeprav bi že v prvem polčasu lahko odločil tekmo, je zgubilo igro 2:1. Častni gol je dosegel Hobel M., potem ko je nasprotnik že vodil 2:0. V vratih je bil tokrat Grilc, ki je opravil svojo nalogo zelo dobro. V zadnjih minutah so nekateri SAK-ovi igralci imeli možnost, da bi izenačili, toda žoga ni in ni hotela v gol.
Postava SAK )): Grilc; Ogris, Zablatnik P., Smrečnik, Wieser V.; Sad-jak, Krištof, Perč M.; Kropivnik, Šmid, Blajs (Hobel M.).
Mladinci SAK so klub terenski premoči izgubili v gosteh proti prvemu na lestvici, ekipi iz Možberka. Končni rezultat se je glasil 4:1. Častni gol je dal Dlopst. Povedati je treba, da je mladinsko moštvo dobilo prvi gol sekunde pred polčasom, ostale tri pa v nekaj minutah!
SVETOVNO PRVENSTVO V BOSKU
V Beogradu so se pretekli teden končali boksarski dvoboji amaterjev. Presenetljivo je 6 jugoslovanskih boksarjev doseglo finale, tam pa so bili brez šans. Novi svetovni prvaki amaterjev v boksu so (od lahke do težke kategorije): Mushiki (Kenija), Srednicki (Poljska), Horta (Kuba), Herrera (Kuba), Davidson (Nigerija) Ilov (SZ), Račkov (SZ), Sovčenko (SZ), Gomez (Kuba), Sorio (Kuba) in Stevenson (Kuba).
VELtKA NAGRADA BELGiJE V ZOLDERJU
Avtomobilski dirkači formule I so se pomerili v veliki nagradi Belgije v Zolderju. Avstrijec Lauda je štartal iz druge vrste in imel veliko smolo, ker ga je od zadaj zadel Scheckter, ki je tako kot Hunt in Fittipaldi izpadel. Zmagal je s štart—cilj zmago Američan Mario Andretti, ki sedaj vodi na lestvici s 27 točkami. Drugi v tej dirki je bil Peterson, tretji pa Reutemann.
NOGOMET
v nede!jo 28. maja v Anna-bichtu
ASVH : SAKU ob 8.30 uri ASV) : SAK) ob 10.15 uri v ned. 28. maja v Trdni va:i SAK miadinci : Borovije mia-dinci, ob 8.30 uri
OBVESTILO
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu sporoča, da je pia-ninska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Bieščeči pianini odprta vsako soboto (od 16. ure naprejj in nedeijo ter ob praznikih. Koča ni oskrbovana, pač pa imajo pianinci možnost, da sami pripravijo hrano (na razpoia-go štediinik z vso potrebno posodo). Čiani pianinskega društva imajo možnost uporabe koče tudi med tednom. Kijuč dobijo pri gospodarju koče tov. Jozeju Miktavčiču v št. Janžu pri Št. Jakobu.
Izdajatelj, založnik Irt lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Kmečka gospodarska zadruga išče
VAJENCA
Nastop takoj!
Teieton (0 42 35) 20 39
ROMANJE NA SV. ViŠARJE
v soboto 17. junija za župnije Suha, Žvabek, Ptiberk in Ka-zaze
v soboto 24. junija za župnije Smihei, Giobasnica, Št. Lipš in Dobria vas
iščem dekie aii ženo trgovske smeri s prakso za samostojno delo (prod. ter knjigovodstvo) za trgovino z eiektro-tehniko. Prijave pod šilro „P!i-berk" na uredništvo.
Rdeči mladinski teden
(Prireditelj: KPA, Komunistična študentska zveza in mladina)
26.	5. 1978: Celovec, Delavska zbornica, velika dvorana, 19.30:
SBB — najznamenitejša rock-skupina iz Ljudske republike Poljske.
27.	5. 1978: Beljak, gostilna Hofsvirt (v centru), 20.00:
BRECHTOV VEČER. Berejo in pojejo študenti Berlinskega ansambla iz Nemške demokratične republike.
29.5. 1978: Celovec, Mestna hiša (Stadthaus), 19.30:
film: ZADNJI GROB V DIMBAZI. O situaciji črncev v Južni Afriki.
29.	5. 1978: Beljak, Delavska zbornica, mala dvorana, 19.30:
film: VERE ROMEYKE NE MOREMO TRPETI. O poklicnih prepovedih v Zvezni republiki Nemčiji.
30.	5. 1978: Celovec, Univerza, 19.30:
KUBA DANES. Diapozitivi, filmi, informacije o deželi 11. festivala svetovne mladine.
31.	5. 1978: Velikovec, Burg, 20.00:
DELAVNICA L. E. RECABARREN — vokalna in instrumentalna čilenska skupina pod vodstvom dirigenta Sergio Ortega. 1.6. 1978: Žitara vas, diskoteka „Biene", 20.00:
PAMETNE PESMI Sigi-ja Marona, znanega iz oddaj „music-box", O 3 in nastopov po Avstriji.
3. 6. 1978: Celovec, travnik na Križni gori, 14.00:
OTROKOV POPOLDAN — lutkovne igre, zabava, raženj ... 16. 6. 1978: Celovec, Ljudski dom, Stidbahngurtel 24, 20.00:
FIESTA CUBANA. Južno-ameriški ritmi, borbene pesmi, folklora, kubanske pijače, Sangria in ARAUCOS — čilenska skupina.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE R A D < A CELOVEC
PETEK, 26. 5.: 9.15 V. Potanšek: Ob bistrem potoku je mlin (šolska radijska oddaja za šoiarje od 1. do 4. šoiske stopnje) — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Vrtiijak popevk.
SOBOTA, 27. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 28. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEL3EK, 29. S.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — iz ijudstva za ijudstvo.
TOREK, 50. S.: 9.30 Dežeia ob Dravi — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 51.	5.:	13.45 Ceiovški radijski
dnevnik — Veseiivai.
ČETRTEK, 1.	6.:	13.45 Ceiovški radijski
dnevnik — Mtadina in šport.
novaii bogovi — 10.30 En dah ijubezni — 16.45 Za predšoiske otroke — 17.10 Otrokom za iahko noč — 17.15 TV kuhinja — 17.40 Pregied sporeda — 17.44 Moda v iz-ioibenem oknu — 17.50 Otvoritvena ceremonija v Buenos Airesu — 18.50 Svetovno prvenstvo v nogometu 1978, ZRN : Poljska — 20.45 čas v stiki in kuitura — 21.15 Otrok
		JUGOSLAV! JA
E		PETEK, 26. 5.: 9.00 TV v šoti —	17.10 Poročita —	17.15
SREDA, 51. S.: 16.30 športne igre ljubljanskega armadnega območja — 18.00 Obzornik — 18.10 Bojevniki sonca — 18.35 Obzornik — 18.40 Od vsakega jutra raste dan — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitrp tedna: Ogledalo — 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 Poročila — 22.00 Poročilo s kongresa ZK Srbije — 22.15 Nogomet Jugoslavija : NDR.
ČETRTEK, 1.6.: 16.25 Poročila — 16.30 Športne igre ljubljanskega armadnega območja — 17.30 Spekter — 18.00 Obzornik 18.10 Profesor Baltazar — 18.20 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.55 Buenos Aires: Nogomet ZRN : Poljska — 21.00 Dnevnik — 21.30 Obleka, to sem jaz — 22f05 Na zvezi — 22.35 Dnevnik.
OH)))		A V S T R ! J A 1
H		PETEK, 26. 5-: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Šotski
poskusi in šolska reforma —
10.00	Zvok iz čioveške roke — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Polet z baionom — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Ljudje, trgi, glasbeniki
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.15 Nonstop nonsens — 21.05 „čakanje na živijenje v miru" — 21.50 šport
—	22.05 Aifie zvodnik — 23.55 Poročita. SOBOTA, 27. S.: 15.30 Ptičar — 17.00 Jotty
box — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.15 Zadeva s figovim peresom — 21.55 šport — 22.15 Vestern — 23.40 Poročita.
NEDEUA, 28. S.: 15.15 Vzreja prinese donose— 15.45 Vetikikatibri— 17.00 Listamo v siikanici — 17.20 Kikeriki — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje z živalmi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.15 Lipa — 21.50 šport — 22.05 Nočni izbor — 22.35 Poročita.
PONEDELJEK, 29. S.: 9 00 Za predšoiske otroke — 9.30 O taini vodi — 10.00 Bre-tagne — 10.30 Ptičar — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Upornik 3acquou — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije— 19.30 čas v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Ponedeljski šport — 21.05 Petroceiii
—	21.50 Poročita in šport.
TOREK, 30. S.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angleščina — 10.00 Merjenje časa —
10.30	Viiiki kalibri — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Živalska raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Riziko — 21.10 Poročiio a avstrijskih kolesarskih dirkah — 21.20 Otrok narave —
22.15	Dediščina kraljev — 23.25 Poročita in šport.
SREDA, 1.6.: 9.00 Tudi pošaliti se je treba — 9.30 Organizacije gospodarstva in uprave — 10.00 Nepozabno sosedstvo —
10.30	Casanova Brown — 17.00 Balon tete Kiare — U^STudipošaiitisejetreba-U.SS Otrokom za lahko noč — 18.00 Grozne zgodbe — 18.25 Pregled sporeda — 18.30MH — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Od Eme, TUrkenpauia in Erw!na z vioiino — 21.20 Zgodbe iz Avstrije — 22.05 Poročiio o avstrijskih kolesarskih dirkah — 22.15 Renate D. — 23.00 Poročila in šport.
ČETRTEK, 2. 6.:9.00Zapredšo)s^(eotro-
ke— 9.30Francoščina— 10.00Kjesosta-
Polieder H3 — 17.30 Ostržek
—	17.55 Obzornik — 18.05 Domači ansambli
—	18.40 Četice, miiijarde najmanjših raču-nainikov — 19.15 Propagandna oddaja —
19.30	Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.05 Jaz, Klavdij — 22.00 Dnevnik — 22.15 Operne arije iz Beriina — 22.30 Festival JRA Portorož 78 — 23.15 Poročita.
SOBOTA, 27. S.:.8.00 Poročita — 8.05 Profesor Baltazar — 8.15 Sedem stopnic do glasbe — 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.00 Od šole do doma — 9.30 Po sledeh napredka — 10.00 Prekinitev de-iovnega razmerja — 10.15 Dokumentarna oddaja — 15.45 Poročila — 15.50 Nogomet Zagreb : Oiimpija — 17.45 Obzornik — 17.55 Mladinski fiim — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 TV Zehtnik — 20.40 Andromedin sij — 22.40 Dnevnik — 22.55 Zabava vas Raffaella Carra — 23.25 625 — 23.55 Poročila.
NEDEUA, 28. S.: 8.20 Poročila — 8.25 Za nedeijsko dobro jutro — 8.55 625 — 9.35 Rubežniki — 10.25 Robin Hood — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 S potno paro — 21.10 Od Sutjeske do Gatačkega poija — 21.40 Dnevnik — 21.55 športni pregled— 22.40 Poročita.
PONEDELJEK, 29. 5.: 16.45 Poročila — 16.50 Sedem stopnic do glasbe — 17.05 Britanska enciklopedija — 17.35 Obzornik — 17.45 Poročiio s kongresa ZK Srbije — 18.15 Da bomo iaže odločati — 18.25 Družbena samozaščita — 18.45 Mladi za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Don Juan
—	22.10 Dnevnik — 22.25 Poročilo s kongresa ZK Srbije.
TOREK, 30.5.: 17.10 Poročita — 17.15 Beograjski festivai jazza — 17.45 Obzornik —
17.55	Od šoie do doma — 18.40 Jugostovan-ska trimska teievizija — 19.15 Cikcak —
19.30	Dnevnik — 20.00 Mi med seboj — 20.35 Noči in dnevi — 21.45 Dnevnik — 22.00 Glasbeni magazin — 22.45 Poročilo s kongresa ZK Srbije.
	
	
A V S T R ! J A 2
PETEK. M. 5.: 14.00 Mednarodni jahalni turnir — 18.00 Orientacija — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Traiier —
20.15	Ali je bil to čudež? — 21.05 Ob izvirih mafije — 21.55 čas v sliki in kultura
—	22.30 Mednarodna predstava v petek. SOBOTA. !7. S.: 16.15 Teleobjektiv — 17.00
Klub Regiona! —	18.00	4. mednarodni
športni miting Volksbank — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Pustoiovščina divjina
—	20.00 Galerija — 20.15 Jagnje ubogih — 22.10 Fattylive.
NEDELJA, 28. 5.: 14 30 Svetovno prvenstvo motornih koles 750 kub. — 16.30 Mednarodni jahaini turnir — 17.30 4. Mednarodni športni miting Volksbank — 18.00 Casanova Brown — 19.40 Film, dela reklamo za Avstrijo, brez da bi namen tega opazi)
—	20.00 Knjižni bazar — 20.15 Sejem —
21.15	Sejem — 21.50 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 29. 5.: 17.30 O merjenja
časa — 18.00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Zmaji, ki ne bruhajo ognja — 19.30 igramo na piščalki — 20.00 Mož hoče navzgor — 21.05 Vstop prost —
21.55	čas v sliki — 22.25 Vzgajam krokarje.
TOREK, 30. 5.: 17.30 Nepoznano sosedstvo — 18.00 Organizacija v gospodarstva in upravi — 18.30 Aii je bi! to čudež? —
19.30	Veselje ob glasbi — 20.00 Klute —
21.55	čas v sliki s kulturo — 22.30 Klub 2.
SREDA. !t. 5.: 17.30 Kjer so bivali bogovi
—	18.00 Francoščina — 18.25 Pregled spo-rega — 18.30 O 9 (Solnograška) — 19.00 Velike bitke — 20.15 O fiimu — 21.20 Vse življenje je kemija — 22.05 čas v stiki s kulturo — 22.40 Oprostite motnjo prosim
—	22.50 čas v sliki.
ČETRTEK, t. 4.: 17.30 Toulouse Lautrec —
18.00	Ruščina — 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Vstop prost — 18.50 Zgodbe nune —
21.15	čas v sliki s kulturo — 21.50 Klub 2.
ZAHVALA
Vsem, ki so se v tako veiikem števitu ude)eži)i pogreba
Ursu!e Krušic
p. d. Rupijeve mame iz Veiinje vas) se iskreno zahvaijujemo.
Posebna zahvaia veija č. g. župnikoma Kassiu in Satranu ter ostaii duhovščini. Zahvaia veija tudi pevcem, ki so rajni zapeii doma in ob grobu. Henazadnje prisrčna zahvaia za rože ter vsem, ki so darovaii po žeiji pokojne za svete maše in za cerkev.
RUP)JEVADRUŽ)WA